Bla? Vurnik 762 Bla? Vurnik JANKO PLETERSKI: DR. IVAN ?U?TER?I? 1863-1925 (Pot prvaka slovenskega politi?nega katolicizma) ZRC SAZU, 1998 Knjiga nudi ve?, kot obeta njen naslov. Naslov namre? navidez omejuje tematiko na politi?no biografijo enega tistih slovenskih politikov, ki si je prislu?il najve? ?naj-? atributov, in sicer v pozitivnem in negativnem smislu, v resnici pa je delo dr. Pleterskega mnogo ve?; gre za celovit prikaz katoli?kega politi?nega gibanja na Slovenskem (predvsem kranjskem) v ?asu vzpona, dominacije in padca Ivana Su?ter?i?a. ?eprav je katoli?ka (v preteklosti imenovana tudi klerikalna) politi?na zgodovina med najjasneje obdelanimi temami slovenske politi?ne zgodovine, je Pleterskega knjiga zapolnila vrzeli, ki se jim avtor sam in drugi slovenski ter jugoslovanski historiografi v preteklosti niso pretirano posve?ali. Pleterski sam v uvodu h knjigi pi?e, da Su?ter?i?evega politi?nega ?ivljenja sprva ni nameraval obdelati tako podrobno, vendar je kasneje, kot pravi, ?zredil debelo knjigo?. Bralec se lahko s to oznako strinja brez ugovora, vendar pa mu koli?ina ne povzro?a te?av ali zmede. Pleterski je namre? rezultate svoje raziskave razdelil v kraj?a poglavja, ki vsako kot posebna enota tvorijo celoto Su?ter?i?evega politi?nega profila in politi?nega katolicizma v celoti. V uvodnih poglavjih dr. Pleterski bralce najprej seznanja z osebnimi podatki Ivana Su?ter?i?a, njegovimi sledmi v zgodovinopisju in pojasnuje pojem ter izvor politi?nega katolicizma kotjpojava 2. polovice 19. in 1. polovice 20. stoletja. Politi?no ?ivljenje Ivana Su?ter?i?a, kot ga opisuje dr. Pleterski, je bilo delovanje politika, ki ga najbolje opredeljujeta besedi samozavest (ali ?e kar pretirana samozadostnost) in kontroverznost. ?eprav ?u?ter?i?eva dejanja in ravnanja v marsikaterem pogledu z dana?njega vidika zgodovinarski kriti?nosti nezvestega opazovalca lahko spro?ijo najrazli?nej?e domneve pa tudi ?pekulacije s slovensko preteklostjo, dr. Pleterski pri vsem tem ostaja hladen, analiti?en in faktografski. Domneve in sklepe izvaja le iz podatkov, ki mu jih nudijo viri, hkrati pa ostro polemizira in zavra?a nekatere teze, ki so bile Dostavljene v preteklosti in se po njegovem mnenju ne ujemajo z realnostjo. Su?ter?i?u tako na eni strani nikjer ne daje preti- 763 JANKO PLETERSKI: DR. IVAN ?U?TER?I? 1863-1925 rane karizme, ki jo je v svojem ?asu nedvomno imel, po drugi strani pa njegovega prispevka tudi ne omalova?uje po nepotrebnem. V ?em sta se kazali njegova samozavest in kontroverznost? Kako mo?nega politika se je po?util, nam gotovo najbolj pri?a epizoda, ki se je odvijala leta 1903 ob smrti pape?a Leona XIII. Po starodavni tradiciji je imel avstrijski cesar pravico veta na izvolitev pape?a. In prav po smrti Leona XIII. je avstrijski dinasti?ni vrh iz politi?nih razlogov nasprotoval izvolitvi Leonovega naslednika, ki ga je ta na nek na?in sam dolo?il. Vendar nas v tej zgodbi ne zanima toliko razplet kakor zadr?anje nosilca stranske vloge pri tem vpra?anju - Ivana ?u?ter?i?a. Ta je namre? cesarjevi pravici do veta nasprotoval in s tem posku?al polemizirati na ravni, na katero njegov vpliv realno ni segal. Je pa s tem nastopom pokazal, kako silnega politika se je po?util. Res je sicer, da so njegove akcije in ideje odmevale tudi na dr?avni ravni, vendar pa je imel Ivan ?u?ter?i? politi?ni primat predvsem znotraj slovenske politike v dunajskem dr?avnem zboru in na Kranjskem. Po smrti Karola Kluna leta 1896 je postal za dolga leta neomajni poglavar Katoli?ke narodne stranke oziroma Slovenske ljudske stranke, kot se je kasneje imenovala. Kot na?elnik najmo?nej?e stranke v svojem o?jem politi?nem prostoru se je po?util tudi poklicanega voditelja vsega ljudstva, v imenu katerega je med mnogimi politi?nimi funkcijami tudi ?kraljeval? de?eli Kranjski kot njen zadnji glavar med letoma 1912 in 1918. In prav izvolitev za polo?aj kranjskega de?elnega glavarja je dosegel tako, da je na zvit na?in ogoljufal svojo stranko, ki ji je pripadal, jo vodil in v imenu katere se je razgla?al za voditelja vseh Slovencev. In prav v tem lahko vidimo kontroverzni zna?aj njegovega ?politikova-nja?. Tudi Su?ter?i?eve zveze z avstrijskim dr?avnim vrhom in habsbur?ko dinastijo na eni strani in povezovanje s hrva?ko politiko na drugi strani nam nudijo ve? odgovorov. Dr. Janko Pleterski ostro zavrne tezo hrva?ke zgodovinarke Mirjane Gross, ki Ivanu ?u?ter?i?u o?ita, da je bil v povezavah s hrva?ko politiko protagonist velikoavstijijskih prizadevanj prestolonaslednika Franca Ferdinanda na Hrva?kem. Tak?ni o?itki na ?u?ter?i?a dejansko me?ejo senco, da je deloval v interesu Dunaja. Vendar dr. Pleterski ne polemizira pretirano s tak?nimi razmi?ljanji, ampak jasno navaja dejstva, ki zavra?ajo tak?na razmi?ljanja. Tako se v kar nekaj poglavjih posredno ali neposredno ukvarja z vpra?anjem ?u?ter?i?evega odnosa do jugoslovanskega in/ali slo-vensko-hrva?kega vpra?anja. Vsaj na deklarativni ravni je ?u?ter?i? zagovarjal tezo, da smo Slovenci in Hrvatje ?v resnici bratje? in ?en sam narod?. Morda so prav te Su?ter?i?eve izjave dokaz, kako iste besede v razli?nih zgodovinskih trenutkih nosijo druga?en pomen. Pred prvo svetovno vojno so bile tak?ne besede sredstvo, s katerim so se Slovenci borili za narodni obstanek, po vojni pa so ozna?evale predvsem unitaristi?no na?elo umetnega ustvarjenja jugoslovanskega naroda. Z dana?nje perspektive pa so popoln relikt nekega vsebinsko (ne pa tudi ?asovno) zelo oddaljenega ?asa. V tem Bla? Vurnik 764 trenutku smo Su?ter?i?a ?e pogledali skozi dana?nji ?as. Tudi dr. Pleterski na nekaterih mestih v knjigi na takratna dogajanja in predvsem na Su?ter?i?a pogleda tudi z dana?njega vidika. Vendar je Su?ter?i? jugoslovansko vpra?anje obravnaval strogo z avstrijskega (in) protisrbskega aspekta. Slovenske in hrva?ke de?ele je videl kot posebno upravno enoto, vendar vedno v habsbur?kem okviru. Prav Su?ter?i?u so o?itali, da je bil on tisti, ki je v majni?ki deklaraciji zahteval striktno navajanje habsbur?kega dr?avnega okvira, kar dr. Pleterski zavrne kot neresni?no. Res pa je, daje Su?ter?i? svojo politi?no doktrino glede tega vpra?anja zastopal (po Pleterskijevih besedah) na tak?en na?in, da je navzgor poudarjal av-strijstvo, navzdol pa slovensko hrva?ki program. Nekaj podobnega, skratka, kot je kasneje v drugih (ne pa tudi bistveno druga?nih) politi?nih okoli??inah delal novi ?ef stranke Anton Koro?ec. Vztrajanje na protisrbstvu in avstrijstvu je Su?ter?i?u v ?asu prve svetovne vojne in po njej zadalo zadnji udarec njegovi politi?ni karieri. Pri tem se nam postavi vpra?anje, ki si ga njegovi sodobniki niso zastavljali: je bil Su?ter?i? zares tak Avstrijec ali je le lojalno opravljal svoje delo, ki mu ga je zaupal avstrijski cesar in je spo?toval zakone, ki jim je prisegel? Dr. Pleterski v tem primeru Su?ter?i?a vzame v za??ito: ?Treba pa je re?i, da je doslednost v svojem na?elu tisti ?as in vse do konca Habsbur?ke monarhije izkazal predvsem Su?ter?i?. Njegovi nasprotniki so bili ve?idel veliko bolj pragmati?ni kakor dosledno na?elni.? Dr. Pleterski Su?ter?i?u tako da neko novo avreolo kredibilnosti nasproti njegovim politi?nim kolegom, ki so se v klju?nih zgodovinskih trenutkih znali postaviti na pravo stran. Kljub temu pozornemu bralcu ostane vtis, da je bil tudi v tistem trenutku Su?ter?i? ?e kako pragmati?en, vendar kratkoviden. Tudi pri tem je treba omeniti veliko hi-storiografsko vrednost dela Pleterskega, ki zgodovinskih dejstev ne uporablja za ?zvezdni?ke? zaklju?ke in ugotovitve. Delo nam ne vsiljuje tak?ne ali druga?ne podobe Su?ter?i?a, ?eprav je prav ta politik zaradi ?e omenjenih in ne?tetih drugih ravnanj lahko ?rtev najrazli?nej?ih izvajanj, pa naj bodo utemeljena ali ne. Tisto, kar je v tej knjigi ?e posebej zanimivo, pa se o tem v na?em zgodovinopisju ne govori prav pogosto, je nekoliko druga?en scenarij dogodkov v zvezi s slovensko narodno politiko in osamosvajanjem od Avstrije, kot se je v resnici zgodil po prvi svetovni vojni. Gre za Su?ter?i?ev koncept, za katerega sicer ?e danes obstaja vpra?anje uresni?ljivosti, vendar pa je bil v tedanjih okoli??inah povsem realen. Pleterski kriti?no obravnava Su?ter?i?eva izhodi??a in argumentirano zavra?a njegove zmote. Jasno pa dr. Pleterski pove, pri ?em se Su?ter?i? ni motil. Zavzemal se je namre? za ustanovitev dr?ave Slovencev in Hrvatov, ki bi segala do Drine, bila pa bi del ?Zedinjenih dr?av habsbur?ko - lorenskih?. In prav te ?Zedi-njene dr?ave? naj bi po Su?ter?i?evem mnenju opravile za Slovence sila po- 765 JANKO PLETERSKI: DR. IVAN ?U?TER?I? 1863-1925 membno nalogo; branile bi jih pred mnogo mo?nej?o sosedo Italijo, s katero se bo nova dr?ava ?morala ?e na mirovnem kongresu boriti za najdragocenej?e dele svojega narodnega ozemlja.? Pri re?itvi slovenskega ozemlja Su?ter?i? na Srbijo ni ra?unal. Prav ta njegova ostra protisrbska zagrizenost je bila tisto, kar ga je med drugim stalo politi?no kariero, ?e ve?, zaradi tega se je ?e pred koncem vojne zaradi gro?enj s smrtjo moral umakniti iz domovine. ?e j?red vojno je naredil za svoje nadaljnje politi?no ?ivljenje usodno napako. ?alovanje za ubitim prestolonaslednikom je spremenil v spodbujanje voja?kega obra?una s Srbijo, po za?etku vojne pa lahko njegovo pisanje v dnevniku Slovenec in tedniku Resnica ozna?imo za pravo vojno hujska?tvo. Vendar je njegova zvezda za?ela zahajati ?e pred vojno. Zaradi politi?nih nesoglasij in svojega samodr?nega delovanja v stranki se je spri z ve?ino strankarskih kolegov, med drugimi tudi z Janezom Evangelistom Krekom. Ne samo na?in, kako je pri?el do glavarskega polo?aja, ampak tudi dejstvo, da po prevzemu te funkcije ni odlo?il dr?avnozborskega mandata, kar je bilo nekak?no nenapisano pravilo, in podobna Su?ter?i?eva ravnanja, so od njega odvra?ala njegove nekdanje zaveznike. Se bolj neprijetno zanj je bilo, ko mu je hrbet obrnil ?kof Anton Bonaventura Jegli?, ki je nekaj ?asa na Su?ter?i?a vezal prakti?no ves duhovni?ki stan in mu je tako gradil trdno oporo v stranki. Knjiga dr. Janka Pleterskega o dolgoletnem prvaku slovenskega katoli?kega politi?nega gibanja in slovenske politike sploh nam torej nudi vrsto odgovorov na vpra?anja tako o ?u?ter?i?evem delu kot tudi o politi?nem katolicizmu pred prvo svetovno vojno ter med njo in delno tudi po njej. Hkrati z zavrnitvijo nekaterih razmi?ljanj in z izpostavljanjem nekaterih dejstev odpira tudi nova vpra?anja, na katera odgovorov ne najde. In jih tudi ne i??e, saj gre ve?inoma za vpra?anja ?uster?i?evega karakternega profila, kar pa ne sodi ve? v podro?je strokovnega zgodovinopisja. Dr. Janko Pleterski na koncu zavrne tudi tezo, ki se, kot pravi, ?dandanes (se je) v izobra?enskih krogih slovenskega politi?nega katolicizma (a tudi ?ir?e) mo?no in brez pravega kriti?nega dialoga utrjuje (teza), da je bila preurejena Habsbur?ka monarhija leta 1918 realna opcija, ki bi bila za Slovence ugodnej?a od njenega razbitja in od jugoslovanske osamosvojitve in zdru?itve s Srbijo?. Tak?na razmi?ljanja Su?ter?i?evim na?rtom dajejo posebno veljavo, vendar jih (kot je bilo ?e omenjeno) dr. Pleterski zavra?a kot neutemeljene. Ker z debelino knjige in estetsko bogato oblikovano zunanjostjo premo-sorazmerno nara??ajo tudi stro?ki opredmetenja knjige, velja omeniti, da sta poleg Slovenske akademije znanosti in umetnosti izid Pleterskijeve knjige finan?no podprla tudi Znanstveni in?titut Filozofske fakultete v Ljubljani in Ministrstvo za znanost in tehnologijo RS.