PROLETAREC JE
DEL A V S KJ LIST ZA MISLEČE ČITATEUE
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice

OFFICIAL ORGAN OF
J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
ST. — NO. 2158
Entered m wrood
J <Um mailer. Dec. I, IW7. M the mm office
OMler thc Art ol Ct>uK.e» oI Marti i, IH 7*t
oUte »I Ok ago, Ul ,
CHICAGO, ILL., March 30, 1949
Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. *+> 611 LETO—VOL. XLIV.
			* 1 1 1
H > • iwi			
			
			
			
H i • n p. t 2' 1 ^ *			
I Iv ' J \ SH • al ™ > , ♦ '	9H • J?	(j liiKpSi v	mm ^^^S 1 - " : I
ALI BO STALINGRAD v slučaj« nove vojne spet porušen — to pot od bombnikov Zed. driav in Anglije? Obetajo mu tako. Gornje je slika is porušenja SUlingrada v drugi svetovni vojni. Tam se je tudi saobrnila vojna — nasaj proti Berlinu. Upajmo, da bodo državniki sedaj raji« svoje spore mirijo reševali, ne a bombami. A ob enem se bojimo, da tema ne bo tako. Vse po svetu roiljaje in ta vedno privede v vojne katastrofe.
Zmeda po svetu se veča in ostri vzlic
atlantskemu paktu
*
Pristop Italije v p rot i sovjetsko zvezo dobil večino v parlamentu.—Churchill spet na obisku.—Vatikan
V ofenzivi. — Mirovna konferenca v New Yorku.
i..v * » Dasi vse vlade zatrjujejo, ka-ikega občestva, pač ps, da bo ko so za mir, so proračuni za stala na svojih nogah. Obljubila oboroževanje Zed. držav, Velike pa je Angliji ter njenim kapita-Britanije, Francije, Sovjetske listom, da bo plačala odžkodni-zveze in raznih drugih dežel no v polni vsoti za vso njihovo večji kot še kdaj prej nc samo imovino v Burmi, v slučaju, ds
v mirni temveč tudi v vojnih dobah.
»
Vzrok nestabilnosti
Temeljni vzrok temu je svetovna ekonomska nestabilnost. In pa borba Zed. držav proti
bo podržavljena
pa so bili proti, dasi v kapitalistov v našem pomenu besede sploh ni. Vsefeno, uporniški element je podvzel civilno vojno, v kateri so na eni strani domačini in na drugi pa nova
komunizmu v duhu Trumanove ^^^ vlada 8 gvojimi prista.
doktrine.
Na Grškem Trumanova inter- ske pogodbe z Anglijo." vencijja ni še uspela. Predsednik Truman je pred nekaj tedni
ši, ki delujejo v prid gospodsr-
V Turčiji tli — in Turčijo
• . '..,„ mnr^Bimim„ podpira ameriška vlada na celi
^ S?*jet^i f*«
je v Grčiji sedaj več gerilcev |I™ . * J**!!?*0
kot pa jih je bilo predno so Zed. države prišle na pomoč grškim rojalistom.
Ako se bo položaj na Grškem nadaljeval kot se sedaj Ibo Trumanova doktrina stala naše dav-
zvezo in ves Iran je poln petro-lejskih ležišč Podjarmil si jih je anglo-ameriški oljni kartel. Rusija pa bi rada saj ona oljna polja v Iranu, ki so blizu njene meje. Toda Amerika nasprotu-
j** V Moskvi pravijo, da ne koplacevalce se mnogo milijonov Amerikft č Standard Oil
ne da bi z njimi mogli doseči j kompanija nasprotuje, ki ima
kaj drugega kot se vec gerilcev, wvieiakih virih v Washing-
in Grčijo pa obdržati vz ic temu tonu yeliko ye- Uva kakor
v nasi sferi. KraljU v Atenah je, rcdsednik Truman.
to vsec in enako njegovim mi-r . ..... . ... .. .
J	Ameriški in angleški diploma-
(Konec na 5. strani)
nistrom, ker dobro žive.
na naše stroške
Ncpokoj po svetu
Ameriški državni department in angleško ministrstvo vnanjih zadev imata tudi številne druge brigc, ne samo Grčijo. Angleškim interesom gre trda v Burmi. To je velika dežela v Aziji, ki si jc izvojevala po minuli svetovni vojni neodvisnost od Anglije. Nova btirmska vlada ni hotela slediti vzgledu Indije in Pakistana namreč da se bi proglasila za dominjon angleš-
Ali vam je naročnina ?
potekla
e e e e
Tekoča številka Proletarca
2158
Akc je številka tik VAŠEGA imena NASLOVU na PRVI strani niija, to pomenih da vam js naročnina potekla ia toliko tednov kolikor js številka v va šem oklepaju nižja od gornje.
Prosimo, obnovite jo!
Prihranite nam s tem pri delu in ns poštnini!
JAPONSKA ZED. DRŽAVE
ZELO PRIDNO POSNEMA
i ' —
Japonska vlada, ki ji načeljuje predsednik Joihi-da, si ie umislila odsek po vzgledu odseka v ameriški poslanski zbornici, čigar naloga je brodariti po aktivnostih tistih Američanov, ki se jih smatra za nezveste, ali za poslušne sluge kake tuje sile. čim nisi z vlado in njeno politiko, ki se menja lahko kakor vreme, pa si lahko od kongresnega odseka označen za nevarno osebo.
V	lanski volilni kampanji je Truman kar tako po strani obetal, da tega notoričnega lova na "copornice". ne bomo več nadaljevali.	. t
Cim se jo kongres sešel, je sklenil vreči ven iz odbora le konqresni(p Rankina, ki je star bigot in sovražnik napredka pod kakršnokoli znamko — a odbor je bil ohranjen in tako je šla spet ena kampanjska ob-t ljuba +nič. Kajti saj inamo vendar FBI, imamopostave v posameznih državah, ki skrbe, da se nam tfe bi naprtili na hrbet kaki res skrivni in subverzni elementi.
Novi kongresni odsek za raziskovanje protiame-riškili aktivnosti je od kraja izgledal, da bo strpen in zmeren. Da ne bo blatil ljudi zgolj zato, ker hočejo socialno zaščito, ali mir po svetu, ali nastop'združenih narodov proti kolonijalnim silam. In čemu sploh označiti vsakega, ki noče biti derviš kapitalizma, zb sopotnika ali celo za komunistal
Kongresni odbor za raziskovanje protiameriških aktivnosti je postal pod Diesom notorično provokati-ven. Ko je Dies padel, oziroma zbolel, ali oboje, so ga nasledili drugi in liberalni svet v ameriški javnosti se je oddahnil. Toda stara tradicija je obveljala. Bil si ošmiran čim si bil pozvan na zagovor, da čemu propagiraš stvari, ki niso v skladu s tradicijami te dežele.
Časopisni fotografi so bili tik tebe, reporterji in pa kongresni odvetniki so te mleli: Si ali nisi zvest tej deželi? Akp si bil opozkionalec in morda celo zaveden v kako tako zvano "subvorzno" organizacijo, pa je dnevni tisk in radio povzdignil svoj glas in po tebi je bilo.
Prpti fašizmu ta aparat ne nastopa. Samo zoper one, ki delujejo za mir bodisi še tako iskreno, kot proti V~ftfkiWt delovanju z nabitf Ič namen
pomagati sovjetskmu bloku, a bi bili za vojno, ako bi njemu dobro kazalor	f
V	tem duhu je naša okupacijska oblast na Japonskem gradila v nji nov vladni sistem, ki ni prav nič nov. Tak je, kakor je bil prpd napadom na Pearl Harbor. Le da je sedaj za napade &rez moči. Tako je naš vojni aparat otel Japonsko za stari ekonomski sistem In za obnovitev starega režima pod novo firmo.
Vendar pa ne gre gladko.
Zaradi tega si je premier Jošhida umislil ameriško metodo za pobijanje in o blatenje opozicije — vse, kar mu nasprotuje, je sedaj označeno za "subverzni" element. V tej atmosferi se je vlada odločila posneti metode ameriškega kongresnega odseka in si ustanovila v Isti obliki svoje — s to razliko, da nima japonski parlament pri tem nič opraviti. Jošhidova vlada je Imenovala odsek, ki je samo nji odgovoren. V parlamentu se sicer kdo lahko huduje, a pomenilo ne bo ničesar.
S tem odsekom bo vlada lahko poslala svojo ta j-
(Konec na 2. strani.)
Korupcija in nje tragične posledice v ameriških mestih
•
Vsa velika ameriška mesta so več ali manj gnezda gniloba in morala v njih je na ničli. V Chicagu je bilo lani na vsakih sto tisoč prebivalcev več umorov kot v katerem koli drugem ameriškem mestu proporčnO na prebivalstvo, ' vštevši New York, Los Angeles in San Francisco, ln vendar ima Chicago sedaj župana, ki slovi za poštenjaka in se trudi odpraviti posebno hazardne igre (stave na konjske dirke, razne gamblarske parne-falije itd.) Toda uspeha nima posebnega. Kajti v Chicagu je takozvani "underworld" še vedno mogočna politična sila |n politiki v tem m<*tu se dajo Isvolltl v veri, da si bodo v nekaj letih v taki službi dovolj postrani "zaslužili" za poznejše dni.
Tako se umori nadaljujejo in med ljudstvom vre. Župan Kan-nely obljublja "čistke" in nekaj jih je ie bilo — a položaj js tak kakor je bil.
V New Yorku se je Mil re-formatorstva neki multimilijo-nar. ki dolii sedanjega župana O'Dwyerja korupcije ln predanosti raket i r jem. Hoče gs vrači s županske stolice in gs nadomestiti s kakim kandidatom LaGuardijeve sorte. Kajti baš pod LaGuardijem je New York postal v primeri z mnogimi drugimi mesti dokaj "čisto" mesto.
Zelo se vsrujavajo minule tedne v raznih ameriških mestih ženske. V Chicagu je bila Mrs. Hazel Tom, stara 52 1st, ms ti šestih otrok, napadena in pore-tepena. Napadelc je bil črne. Vzel ji je $€,000, ki jih Je dvignila iz banke, da plača svoj prvi in glavni obrok na hišo, ki sta jo s možem kupila. Hiša Je šla. zamorec je pobegnil le Mrs. Hazel Toso'pa je od bati« toliko okrevala, da so jo spustili
KOMENTARJI
Zbira in presoja urednik
Sadistično veselje slovenskih cerkvenih in necerkvenih reak-cinarjeu, kako se bo tolklo na-prednjake čim nastane iz "mrzle" vojne "vroča" vojna priča, ia svet zelo počasi napreduje. Govori in se duša za demokracijo, ob enem jo gazi. Govori za svobodo vseh ljudstev,a ob enem jo tepta na vseh koncih in krajih. Predsed. Truman npr. obljublja industrializacijo in moderniziranje "zaostalih krajev po svetu". To so kolonije v posesti Velike Britanije, Francije, Nizozemske, Portugalske itd. A v resnici domačini. o Trumanovi obljubi nič ne vedo. Vedo pa, da Nizozemska, Francija in dru-
kaško podvzetje. Poslal je na pokopališče semeniščnike in jih pri delu sam nadziral. Grobarji so piketirali in bili so v zadregi, da li na i bi pometali svoje stavkovne napise iz rok in poljubili kardinalu roko, ali pa se obnašali kot dostojni ljudje namesto hlapčuni. — Vseeno, kardinal je zmagal, ker čeprav stavkarji niso padli na kolena, so sprejeli Spellmanove pogoje. Dobivajo sedaj nekaj centov več na uro in delavnik jim je ostal šest šihtov v tednu brez kake izredne plače ob sobotah. Vrh tega so morali svojo prejšnjo unijo razpustiti in si ustanoviti svoj lokal, ki <so ga prijavili za pristop v
ge zapadne države, ki imaje ko-! AFL. Tako ima kardinal Spell-lonije more v njih uporne do- man svojo privatno (kompanij-
daj srd proti črncem tolikšen, da je na uličnih blokih več po-licije kakor običajno.
Na čikaški južni strani so se organizirale ženske v posebni kampanji, ki je naperjena proti črncem. "Ne me, ne naše hčere niso varne pred njimi," pravijo v svojem apelu županu in poli
mačine z ameriškim orožjem.
Up nazadnjakov je VOJNA. Čemu. Ker bi radi kazalec na uri razvoja pomaknili nazaj na stari status quo. Namreč, naj ostane vse tako kakor je bilo nekoč. Diktatorju Francu v Španiji se je to posrečilo. A se bi mu ne, ako ga ne bi podprla zapadna demokracija.
Kardinal Spellman je postal v raznih katoliških in v mešanih forumih precejšnja uteža. Npr., katoliški sociolog predava o delavskih pravicah, in pa kako se katoliška cerkev posebno po encikliki papeža Leona XIII. bori za boljši socialni red. Pa se oglasi kdo izmed udeležencev— kadar so vprašanja na dnevnem redu—čemu je cerkev pustila Kardinalu' Spellmanu razbiti stsvko grobarjev na katoliškem pokopališču Calvary v New Yorku. Kardinal Spellman je vedel, da so stavkujoči grobarji
t Jjggfetoi, ki redno in vestno Toda v njeni soseščini je Spolnjujejo svoje verske dolž-
nosti. Vedel je tudi, da so njihove zahteve upravičene. Delali so 46 ur na teden brez plače za nad čas ob sobotah. Zahtevali so le, naj jim plača ostane taka kot je — toda le za pet dni v tednu, ob sobotah pa se jim naj plača čas in pol. Kardinal Spellman je zahtevo kratko ma
cijskemu načelniku, od katerih [lo odbil in ** P****1 v st«vl">-zahtevajo boljšo zaščito.
Največja kampanja te vrste pa se minule tedne vrši v Gary-ju, Indiana. Gary je industrialno mesto. V njemu so prevladovali raketirjl že od ustanovite tc velike jeklarske trdnjava. Prostitucija, "gamblanje", podkupovanje — to so stvari, ki so združene z vsakim korumpira-nim mestnim režimom.
V Gary ju je postala zamorska Ibina skoro tako vsliks ka-
sko) unijo, a je zakrita s pretvezo, da je včlanjena v "bona fide" AFL. — Kaj nefci si misli k temu predsednik unij CIO, Philip Murray? On je praktičen katoličan. Poljubil je roko že marsikakemu škofu, nadškofu in kardinalu. In kako odgoyarjajo' katoliški socialogi na vprašanje, da-li soglašajo s stavkokaško taktiko najvišjega katoliškega hie-rarha v Ameriki? Spellman je v vplivu katoliške visoke duhovščine tudi prvi za papežem. Ka-. ko da odgovarjajo? Naravno, Spellman je proti komunizmu in stavka grobarjev ns pokopališču Kalvarija je bila ed kofhu-nistov podnetena. Pa se rešiš! Nič ni v tej dobi valoven ja svetovne reakcije enostavnejšega kot pripopati človeku, s katerim ne soglašaš, ali ako je za civilne svobodščine, sli sko piše proti vraževerstvom in proti klerikalizmu — komunistični pečst. Pa se iznebiš neljubega vprašanja. Toda problemi, radi katerih socialni .spori nastajajo —ti pa ostanejo.
V Jolietu, v nekdanjem "slovenskem Rimu", so dobili škofijo. In za prvega škofa ni bil imenovan kak zaslužen slovenski svečenik temveč "Most Rev. Martin D. McNamara". yOb enem je čikaški kardinal Strich posvetil v škofa še dva druga (Konec na 4. strani.)
ker naselbina belopoltnlh. In kot je običaj, se dolži sa sletin-
(Konec na 5. strani.)
Politično igračkanje z vojnimi veterani
Kongresnik Rankin iz Missi-ssipija je "demokrat", namreč član demokratske stranke. V prejšnem kongresu je bil tudi član odseka za raziskovanje pro-tl-ameriških aktivnosti, v sedan-jega pa ga njegova stranka nI več izvolila, ker se zdi veČini prereakcionaren in bigotski. Načeljuje pa odseku sa ssdeve vojnih veteranov.
Rankin je že star po letih in star v politiki. Trumana, čeprav je konservatiren, nima rad. Zameril mu je posebno Iter je (Truman) v lanski volilni kampanj propagiral takozvane civilne pravice, oziroma s drugimi besedami rečeno, enakopravnost Črncev s belokožci. Sploh ens* kopravnosf ss vse tskosvsne manjšine.
Rankin je Hitlerjevih naso-rov — namreč da so {lani njegove gospodujoče belopoltne rase nekaki nadljudje. V kongresu as mu sa kake res koristne postave nič ne mudi. Sploh jih ovira. A skušal ps se je prikupiti vojnim veteranum in take spravil skosi svoj odsek predlogo, ki je določala vsakemu bivšemu vo-
jaku, ki je služil v armadi ali v mornarnlcl ne manj kot tO dni $t0 mesečne pokojnine. Deležni M je bili po preteku «5 let stsrosti. To bi bilo ogromno breme in vsak poslanec ve, da js Rankin napravil to potečo edino Is dsmsgogičnih, oportu-nističnih razlogov.
Dsvkoplsčevslce bi to stalo 1X5 milijard v prvih 50 letih in potem, ko bi dosegli pensijsko starost tudi vojski is druge svetovne vojne, bi znašale vojaške pensljs štiri milijsrde ns leto, sll več, kot ps je snsšal nekoč ves letni proračun zvezne vlade.
Demsgogično je predlagati, ds naj sa da komu pensijo, ki je bil V armadi ne manj kot tO dni, neglede ali js bil kdsj ns bojišču sll n*. Bivši vojaki so delsžni ob enem tudi pokojnine, v katero prispevajo sko ao zaposleni. Vrh tega imaje feres-plsčno sdravniško oskrbo, bolnišnico le pensijo v alučsju, ds se onemogli sli ss pohsbili v vojni. Zdravi bivši vojski ps so deležni šolnine v povprečni vsoti okrog $100 ns mesec ss do-
bo več let, dokler se ne izšolajo plačevati kot vsak drug držav-v poklicu sa kakršnega so »e Ijan. Je pa bil Rankinov predlog odločili. Na stotisoče vojakov se zelo po godu mnogim, ki so slu-poslužuje sedaj te vladne ugod« žili stricu Samuv letih prve svetlosti.	lovne vojne in se bližsjo sta-Treba si je predočiti, da gre rosti 65 let.
od vsakega dolarja dohodkov zvezne vlade približno SO od
Poslanci vedo, da ne bi smeli razmetavati denarja, ki ni nji
stotkov za stroške vojen in za hov Toda v ameriški notranji
stroške obstoječe naše oborožene fJle.
Ko se je o Rankinovem predlogu sa penzije bivših vojakov prvič glasovalo, je bil 'poražen. Nato je Rankin Isvojeval glasovanje po imenih. Tu js smsgal, dasi z malo večino. Po rasnih manevrih s dodatki pa je bilo to glasovanje rasveljavljeno, a Rankin Je nato prišel s novim predlogom, ki določa pokojnine po $72 na mesec le veteranom, ki so služili v armadi tekom prve svetovne vojne.
Vojakom is druge svetovne vojne se s svojim prvim predlogom sa penzije nI prikupil— ssj tistim ne, ki vedo, ds predno bodo dosegli pensijsko sta-rost, se lahko dogodi še nekaj vojn In stroške — pensijske in druge — morajo oni prav tako
politiki je položaj sedaj tak, da se moraš prikupiti bivšim vojakom, oziroma njihovim organizacijam, predvsem Ameriški legiji. Kajti ko bodo drugo Isto kongresne volitve, pa bodo bivši vojaki rekli: bil si proti pensijl sa veterane — ven s tabo!
Ni je države na svetu, ki bi toliko skrbela sa bivše vojske, sko so bolni In v potrebi, kot beš ts dežela. In ni je velike države ns svetu, ki bi vojake bodisi v miru ali v vojni boljše hranila in plačevala kot jih naša.
Kar pa se pensij tiče, bi bilo nič več kot prav, da bi ss ss dostno zavarovalo vse prsblvalts te dežele — moške kot žeasks, vse, ki skosi svoje življenje delajo in plačujejo davke S tvojim produktivnim deldfcn.
Nekaj o naših stvareh
John Krebel je ob priliki, ko je poslal let naročnin za list omenil, da je prireditev v korist Prosvetne matice v nedeljo 20. marca sijajno izpadla. To je bila -skupne prireditev treh pevskih zborov in enega dram« skega zbora. Krebel pravi, da dvorana je bila napolnjena in spored je udeležencem jako ugajal.Ugotavlja, da uspeh je bil sijaen v moralnem in v gmotnem oziru.
Daljše poročilo o tej priredbi ima v tej Itevilki Joseph F. Durn.
Anton Fcftur v Detroitu je velik optimist. Vzlk da mora plavati proti tokom, si prizadeva ohraniti slovensko Hramatiko in to z uspehom. V nedeljo 27. marca so vprizorili burko v dveh dejanjih "Pogodba". Vrh tega so bile na popredu razne druge točke.
Največji Faturjev triumf pa je bila t vprizoritev drame "Svet brez sovraštva". Po predstavi v Detroitu so jo isti igralci ponovili v Chkagu in potem v Pitts-burghu. V obeh mestih ob obilni udeležbi in s sijajnim uspehom.
V	nedeljo 24. aprila pa bomo v Chicagu Imeli lepo priložnost prisostvovati vprizoritvi slovito drame "Kralj na Betajnovi". To je eno izmed najlepših del največega slovenskega klasika Ivana Cankarja. Ta priredba se vrši pod pokroviteljstvom Sansove čikaške krajevne organizacije. Prostor — dvorana SNPJ,
V	nedeljo 3. aprila se vrši v dvorani SNPJ v Chicagu koncert pevskega zbora "France Prešeren." Udeležite se ga. Bo lep koncertni spored in potem pa zabava, ki slovi za prvenstveno med tukajšnjimi Slovenci. Vabilo na to priredbo ima v tej številki "Prešernov" predsednik Anton Udovič.
Federacija SNPJ v Chicagu bo proslavila 45-letnico jednote v nedeljo 10. aprila.
Potrudite se letos pridobiti 'Proletarcu — vsak izmed nas — vsaj enega novega naročnika. In ne pre-zrtmo nobene priložnosti zbirati prispevke v njegov tiskovni sklad, kajti samo na ta način si bomo ta list ohrdnlli.
^ . _ — - . ■ i ■ ' ——
PROLETAREC
IJ8T ZA INTERESE DELAVSEEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO, lidtja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druftba, Chleago, III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjenih drfavah ta celo leto $3.00; sa pol leta $1.75;
ta četrt leta $1.00. Inotemstvo: ta celo leto $3.50; ta pol leta $2.00.
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v naftein uradu najpotneje do pon-deljka popoldne ta priobčitev v Številki tekočega tedna.
PROLETAREC
Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co..
Inc. Established 1006.
Editor......................:.........
Business Manager.........
.......... Frank ZaiU
.... Clarence Zaitz
SUBSCRIPTION RATES: Milted States: One Year $3 00; Six Months $1.75; Three Months $1.00 Foreign Countries. One Year $3 50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
U01 S. Lawndale \vrnuc	CHICAGO 23, ILL.
Telephone: ROckwell 2-2864
Mednarodni kartell, ki so pomagali postaviti Hitlerja, znova obvarovani
Med zgodovinarji je še prerekanje, kdo pravzaprav je postavil Hitlerja na čelo Nemčije, in še vec ga je med političnimi šarlatani in časnikarji.
Postavili so ga tja kjer je skom-al svoj "Mein Kampf" spori v delavskih vrstah, zmote social demokratov in komunistov — a njegova glavna opora je bila današnja takozvana zapadna demokracija ter nemški industrials. Brez denarja ne gre in oni so ga mu dali v izobilju. Nekaterim je bil po svoji zmagi hvaležen, ako so mu sledili v njegovi politiki, par jih je odstranil ali celo dal zapreti, a vsem skupaj pa je ohranil stari kapitalistični sistem ter ga jim protežiral.
Baš pod Hitlerjem so nemški industrialci postali vodilni faktor v graditvi kartelov. Kaj pomeni ta beseda? Najenostavnejše povedano, pomeni isto kakor npr. v naši deželi "trust". To je zvezo kapitalističnih podjetij v mednarodni trust ali kartel, ki si potem med sabo deli trge, izmenjuje skrivnosti patentov in vodi tudi politiko vlad v deželah, v katerih imajo karteli odločilen vpliv.
Nemci so bili v tem mojstri posebno pod Hitlerjem. Poli-iiinq se je Hitler kregal z Anglijo, z Washinfctonom in Parizom, toda mecftem so nemški kartelisti pridobili v svojo zvezo vse mogočne kapitalistične korporacije v Zed. državah, v Angliji in v Franciji in vrh tega so morali za njimi capljati — hočeš nočeš, tudi kapitalistične korporacije manjših industrializiranih dežel.
Nobena skrivnost ni več — že dolgo ne — da ko so bile Zed. države že več tednov v vojni z os iščem, so karteli še vedno delovali skupno — namreč ameriški, angleški in nemški, in še japonski po vrhu, v kolikor so bili udeleženi v evropsko-ameriških kartelih.
/ Ko je nastala proti temu posebno v Zed. državah precejšnja vihra, so se karteli navidezno razpustili. Njihove mednarodne trgovske (trustjanske) pogodbe so bile kar tako zavržene — brez kakega preklica.
V Po vojni je angleška laboritska vlada izjavila, da bo v svojem delu okupirane Nemčijo industrijo podržavila. •v Ta svoj načrt je res mislila izvesti.
V Washingtonu so rekli, da se mora s tem "nekaj let počakati", potem pa naj nemško ljudstvo samo odloči kako in kaj.
Anglija je rabila ameriške pomoči v dolarjih in blagu. Obe-tanja za zadušitev kartelov so postala pozabljena.
Sedaj imajo v anglo-ameriški-francoski coni kontrolo nad ogromnim nemškim industrialnim aparatom znova prejšnji industrial i in finančni rojalisti.
Zapadna trozveza si je sicer izgovorila nadzorovanje nad Porurjem in sploh nad vso zapadno Nemčijo, kar nemški masi ni všeč. Je pa zelo ugodeno onim, ki so financirali Hitlerja. Svoj mogočen finančni in indiistrialni imperij so dobili vzlic vsem svojim grehom in napačnim kalkuliranjem.
A če kdo misli, da bo to pomenilo mir v Evropi, ali da ra-. zrednega boja v taki zapadni Nemčiji nič več ne bo, si dela račun brez krčmarja.
TOLMAČENJE FAŠIZMA S STALIŠČA ZGODOVINSKEGA MATERIALIZMA
Kako in čemu je nastal hitlerizem? — Iskanj« odrešnika. — Bankrotiranje cerkva. — Fašizem le vdno upanje vladajočih slojev v kapitalističnih deželah. — Borba proti nevednosti in za socializem.
Dogodki z dne tridesetega ju- da. To agonijo občuti vse ljud-
Diplomacija ima kupe lepili besed, a v realnosti na so čisto nekaj drugega
Predsednik Truman je dne 21. marca v pozdravu Iranu (Perziji) dejal, da ameriško ljudstvo hoče tak svet, na katerem bo prevladoval mir, svet, ki bo osvobojen fctrahu pred vojno, svet, ki bo rešen pomankanja.
Nadaljeval je, da ameriško ljudstvo in ameriška vlada želi in deluje za svet blagostanja, na katerem bodo ljudstva neglede na polt, vero in narodnost lahko živela skupno v dobrem sosedstvu in v vzajemnosti.
Ta njegov pozdrav je oddal Iranu zvezni informacijski urad "Voice of America."
že desetletja je resnica, da je Iran pod dominacijo tujih oljnih drulb, v prvi vrsti anglo-ameriškega kartela, in da se ne tuji iz-korlščevalci iranskih oljnih ležišč in drugih prirodnih zakladov v tej starodavni deželi, in ne domači magnati ne brigajo za beseda, tli sa cilje ip namene, kakršne je izrekel predsednik Truman po radiu skozi «Voice of America". Prvi kot drugi interesi delujejo^ da ljudstvo v Iranu ostane nevedno kot noč, ker le takega je ndjlaglje izkoriščati.
To potvarjanje besed je nedavno zelo dobro ožigosal kolonar K. M. Landis II., ki piše za Chicago Sun-Times. Malo je namreč kolonoev in časopisov, ki si bi v teh dneh blazne propagande proti "komunizmu" upali pisati resnico in ljudstvo svariti pred diplomatskimi ter drugimi šarlatani. *
V	svojem članku pravi Landis med drugim:
"Ena izmed izgiib v mrzli vojni je splahevanje vrednosti pomena besed.
Med vsemi pobožnimi frazami severno-antlantskega svečanost nega in ob enem vojnega pakta ni ničesar bolj izmaličenega kot deklaracija namenov (tega pakta).
V	njemu pravijo, da bodo ščitih svobodo, skupne dedlčine in civilizacijo svojjh ljudstev, zgrajena na načelih demokracije, svobode posameznikov in pa vlidanja po zakonih."	•
Človek bl mislil, da so ustanovne Članice tega pakta ponosne na svoje besede in da jih ne bi preongavile že v prvih petih minutah.
*
Ampak še predno je bil pakt podpisan, že je bila vanj pova-
nija 1934. — šentjernejska noč v "tretjem cesarstvu" — potencirano osvetljeno kažejo, da je bil fašizem že takrat v razkroju ter bo v doglednem času samo še zgodovinski objekt. Nikakor pa ni izključeno, da bi človeštvo ne utegnilo znova postati plen kakšne nove podobne zablode.
Zato je potrebno, da poskušamo dognati vzroke in povode takšnim in podobnim gibanjem.
V čem tiči pravzaprav tajnost tako naglega in zgodovinsko skoraj brezprimernega dviga hitlerizma, kakor se je dogodil v Nemčiji?
Za marksistično usmerjenega misleca ne more biti o prvotnem vzroku prav nobenega dvoma. Vzrok je agonija današnjega gospodarskega in družabnega re-
st vo na svoji koži ter skuša na mnogovrstne načine zvaliti s svojih ramen breme brezposelnosti, gladu, bede...
Hitlerizem je črpal svojo silo poglavitno iz naslednjih dveh neposrednih virov (Še enkrat poudarjam, da je prvotni, čeprav posredni, vzrok zgoršj omenjena agonija?):
1. iz vere lačnih, bosih, nagih v — od rešen ika;
2. iz želje vladajočih, da bi se eiU neznosna gospodarska bre-
razmere ne spremenile, da bi ostalo gospodarsko in politično stanje takšno, kakršno je *bilo pred 1914., t. j. pred početkom prve svetovne vojne. -
Poskušajmo malce nadrobneje analizirati oba ta vira!
V vseh dobah težkih gospodarskih kriz, ki so vsekdar naj-
bljena na pristop tudi Portugalska. Državni tajnik Acheson zelo dobre ve, da je Portugalska policijska država. Stavke in izprtja so v.nji prepovedane. Svobodnih volitev na Portugalskem že ni bilo pred eno generacijo, od kar je armada prevzela vajeti vladet	-
Sest tednov potem ko je Hitler vzel oblast Nemčijo, je portugalski diktator Salazar ustanovil vlado fašističnega kova. Par let pozneje je pomagal španskemu Francu vreči špansko republiko. *
Ko je izbruhnila druga svetovna vojna, je Portugalska poga-zila svojo vojno zvezo z Anglijo in ljubimkala s Hitlerjem, dele ko je Salazar u videl, da bo Nemčija poražena, je dovolil anglo-ameriški zvezi baze na svojih teritorijih.
Se celo leta 1944, ko je bila Nemčija že na kolenih, je Salazar še vedno poudarjal, da tudi ako fašizem propade vsepovsod, on si ne more predstavljati povratka demokracije v Portugalsko.
V	želji, da bi dobil ameriško gospodarsko pomoč, je Salazar dovolil V nedavnih predsedniških volitvah na Portugalskem kan-di da rit i proti njemu nekemu 82 let starevhu generalu, da bi volitve saj na videz izgledale demokratične.
Ampak čim je ta stari general vzel svojo kandidaturo resno in dobil na svoje shode velikanske množice, se ga je Salazar zbal ter ga obdolžil, da kani na Portugalskem uspostaviti parlamentarno demokracijo. Primoral ga je umakniti se iz volilne tekme.
Tako je Salazar tudi po teh slepilnih volitvah ostal \ia oblasti, ob enem pa bo na podlagi atlantskega pakta prejemal od Zed. držav ameriško orožje zastonj, s katerim si bo s silo varoval svojo diktatorsko službo.
V	nedavnih pogajanjih z ameriškim državnim departmentom je Salazar ameriški vladi izrazil željo, da naj bi se tudi njegovega prijatelja španskega diktatorja Franka povabilo v atlantski pakt ln v zapadno-evropsko zvezo. Salazar to priporočilo ni položil na gluha ušesa. Njegova želja Je razumljiva in je možno, da pride na dnevni red čim se militaristična sila Žapadne Evrope ojača. *
Bilo bi bržkone pravičnejše, ako se bi varljive fraze črtalo iz deklaracije atlanskega pakta, ker so zavedljive in ljudstvo začne lahko dvomiti v izjave o miru in v obetanje, da se gre za utirlitev organizacije Združenih narodov. •
Na ameriških sodiščih velja pravilo, da ako kdo ne priča povsem resnično, sodnik poroto opozori, da ji v tem slučaju ni potrebno verovati niti drugim izpovedim take priče, ker ustvarila je dvom in tako sme porota preko vseh njegovih ali njenih izjav, s stališča, da ne zaslužijo zaupanja."
Prav gotovo je. da atlantski pakt ni to kar njegove ustanoviteljice pravijo da je, kakor ni bila še nobena vojna zveza doslej sklenjena zato, da bl ščitila mir, pa naj si je taka zveza obstojala na eni ali drugi strani. Vsaka se je oboroŽevala proti drugi in rezultat je bil vojna — prej ali slej.
občutneje tlačile vprav široke delovne ljudske množice, so se pojavljala gibanja j/erovanja, religiozna gibanja. Verovanja so imela različno vsebino in različne oblike, največkrat so se vsebinsko in oblikovno izživljala v malone popolni pasivnosti nasproti stvarnosti, zamak-nivši se v — onostranstvo, Zelo poučna je v tem pogledu doba grških maloazijskih tiranov. Najprej je ljudstvo, ki so ga tla-
mena in politično nasilje, zrušilo pod vodstvom nadarjenih posameznikov svoje tlačitelje. Prišlo pa je z dežja pod kap! Ti posamezniki so sijiamreč prisvojili vso oblast ter jo zaščitili z vojaško 'plačeniško) silo — postali so tirdni ali samosilniki. Množice so bile tudi pod novimi "osvoboditelji" vir izsesavanja.
Nehale So verjeti v svojo moč, nehale so verjeti v kogarkoli, ki bi jim na tem svetu še mogel pomagati. Obrnile so se v onostranstvo. Pričakovale so odre-šenika. Heraklitova borba proti veri v onostranstvo, v odrešeni-ka, proti nauku o zavrgljivosti vseh pozemljskih dobrin nam prav nazorno kaže ovire tedanjega zgodovinskega razvoja oziroma napredka tedanje družbe. Podoben pojav, čeprav v popolnoma drugačnih okolščinah, se očituje nekoliko stoletij pozneje, v dobi porajajoče se nove židovske sekte — krščanstva. Množice so v tisti dobi neznosno trpele. Tlačila jih je lastna židovska hierarhija, tlačili so jih še Rimljani! Idejna prispodoba te židovske zgodovinske dobe z nemško zgodovinsko dobo, preden je Hitler postal nemški kancler, je naravnost presentljiva! 2 i dom se je rodil "odrešenik"! Bil je izrazit odrešenik ubogih! Njegovi nauki: "Prej bo šla kamela skozi uho šivanke, nego bo bogatin videl nebeško kraljestvo!" all: "Blagor ubogim, zakaj njih je nebeško kraljestvo!" ("Blagor ubogim na duhu.." je iznajdba poznejše dobe, ko je nova židovska sekta * zgubila svoj prvotni revolucionarno-pa-sivni značaj), ti in tem podobni nauki dovolj glasno govore za to trditev. Se bolj nego njegovi pa govore za tq trditev njegova dejanja! "Odrešenik" ni šel med
(Nadaljevanje s 1. strani.)	y
no policijo h komurkoli, ki so ji zdi nevaren, pod masko obtožbo Sproti japonski h aktivnosti". Tore/ bo ta ustanova za oblatenje progrosivcev na Japonskom le celo /al/a kakor pa jo tu, kjor so obtoženi ljudje za silo vendarle le lahko branijo, čeprav se jih koncem konca odrine čim se jih zadostno očrni. Mnoge pa tudi brez vsakega vzroka. Osumišjihin po njih je.
Ta taktika na Japonskem je kopirana po politiki zvezne vlade v Washinqtonu. Ameriški vrhovni kb-mandant na Japonskem general MacArthur, je uspfl amerikanizirati" poraženo Japonsko, toda ne v prid demokracije in socialnih pravic temyel v korist privilegijev japonskega goipodujočega sloja.
Japonski proletariat rip le tam kjer je bil. v revfli-I In komaj pridobljene poItiUne pravice se	■■
smo fahkt k ddftffvdnii h a va/cev o teli za stare m< Nemtijo, toda v tem ni nobena re 1 daljševonje nestabilnih ekonomskih zmer kakršne so.
bogatine — družil se je s cestni-narji ribiči, berači in (o jej!) vlačugami! Saj je tudi naravno! Bogatini niso rabili nikaksne^a
odrešenika! Pa če bi ga bili tudi rabili! Takšnega ne! S svojimi nauki o veliČanju uboštva bi bil med bogatini smesen! Tudi Iu-ternastvo ima deloma podoben izvir. Pa zakaj bi se človek vračal v tako davno preteklost? V dobi, ki je komaj pretekla, so imeli tudi v Sloveniji podobne pojave: spiritizem irjydventizem po tako zvanem jefeobratu po
Japonske h davkoplace-smo zapadno pat pa le po-in potlfiiriih ra-
zonami in otroki, ki prosijo ha, sifp je bijlo .pojev s niki, sito je bijo bojev s policijo, poijtičrfih bojev s političnimi na-
Živci so odpovedali svojo pokorščino; zmagala je vera!
Ljudstvo si je zaželelo <k1 diha.
Vera ima različno vsebino. Vera je najbolj * izrazita oblika idealizma. "Velik duh", "genij", ki dela in misli ter se bojuje za vse, ustvarja sam zgodovino, je izrodek^ idealizma! So bogovi
prvi svetovni v^Jni — v dobi j tam nekje daleč, so pa tudi tu-
inflacije, ki je najstrašneje tepla vprav delavce in nameščence. Zakaj ni predrl adventizem med bogatini? Zakaj se je vgne-zdil malone izključno med delavci? Odgovor je bil že tedaj na dlani!
Primerjajmo te razmere z nemškimi razmerami pred Hitlerjevim kanclerovanjem. Ofi-cialni verstvi (protestantizem in katolicizem) nista bila v očeh množic več pomembni, zakaj beda je kljub poudarjenemu nauku o ljubezni do bližnjega naraščala bolj in bolj. Množice ne vedo, da so tudi verstva le odraz gospodarskih razmer, da jih, zatorej, ne morejo spreminjati, marveč se, vprav nasprotno, pod silo gospodarskih razmer sama spreminjajo! Na drufi strani so množice videle napore nemških povojnih strank, ki so bile — ker so posebno delavske stranke zamudile pravi trenutek za izpolnitev svoje zgodovinske naloge — nasproti nujnemu.in neobhodnemu gospodarskemu razvoju brez moči! Kaj pomaga vsa lepa socialna zakonodaja, ko pa grozi nevarnost, da utegne v najkrajšem času postati brezposelnost poklic večine nemškega ljudstva? In to se je v Nemčiji po prvi svetovni vojni t*idi dogodilo. Na Tretji strani pa je manjši del politično nezrelih ljudskih množic iskal ter našel v marksizmu nekakšno versko zadoščenje! Nič, v kar so množice upale, ni moglo ozdraviti gospodarskih in političnih razmer — porodila se je zatorej vera v preteklost, vera v obljubljeno domovino, v nemško cesarstvo preteklosti, ko je ljudstvo živelo v quasi-izobilju. Po^ rodil se je "velikan", ki mu je bilo sojeno peljati svoje ljudstvo v obljubljeno deželo, rodil se je vidni zastopnik te vere — "odrešenik" Adolf Hitler. Njegova krilatica o "tretjem cesarstvu" je izrdzito verska krilatica. V nemščini je beseda oziroma pojem "Reich" zelb ozko zvezan s pojmom onostranstva! "Odrešenik" je nastopil svojo zmagovit? oot proti tako zvanim zunanjim tlačlteljem (Francozom in drugim) in proti notranjemu ^sovra-gu, marksizmu, ki s svojim naukom o dialektičnem razvoju zgodovine brezobzirno ruši vse obstoječe, ki mu nič ni sveto, ki prizna samo eno silo: dialektični razvoj, večen zakon razvoja — verigo dviganja in padanja, verigo protislovij in bojev.
Ljudstvo pa je bilo in je utrujeno. Sito je bile* bojev, sito je >ojev doma, v družini, bojev s
kaj, med nami.
Zastave, godbe, oboroženci, radio, triumfi — v čem se vse to razlikuje od kadila, orgel, petja, sveč, prižnic, ornatov, procesij?
V Nemčiji je takrat še enkrat zmagala vera nad razumom, vera v "tretje cesarstvo" in v "o^rešenika"!
Vera je bila najsilnejša komponenta Hitlerjevega gibanja— Hitlerjevo gibanje samo pa 1je postalo najbolj učinkovit instrument Želje vladajočih, da bi vse ostalo pri starem! Podobno kakor so nekdaj fevdalci napravili iz krščanstva ščit svojemu rc)>arskemu izsesavanju tlača-nov! Ta želja je bila druga in morebiti celo močnejša komponenta, nego vera, želja Wilhelma I. in knezov, grofov, cesarskih svetnikov, tajnih svetnikov, generalov, polkovnikov—in naposled podoficirjev, cesarskih pen-zionistov vseh kategorij od ministrskih tajnikov do portirjev v Potsdamu in Sansusiju — želja vseh teh, poglavitno pa" želja industrijskih baronov, da, bi ostalo vse, kakor je bilo nekdaj, da bi se vrnili tisti "zlati" časi, ko so celo drobtinice, ki so jih prejemali portirji, kočijaži in sobarice, ko so celo drobtinice bile prav zares zlate!
Pa kolonije, mornarica, armada! Kapitalizem se mora razmahniti ali pa umreti!	. *
Naposled pa še strah, nepopisno strašen strah! Da bi moral^ živeti vagabundsko življenje ruskih carskih emigrantov, velikih in malih knezov, grofov in guvernerjev! Velik memento vsem, ki jim grozi podobna usoda! Da bi tudi oni sami prosjačili kdaj ... kdo ve kod ... Mraz (Konec na 5. strani.)
Tole mi ne gre v glavo?
PRAKTIČEN NASVET
Čestitam ti, da ti prepričanj* dobil. ' Vendar na vse zvonove tega ne obeiajl S prepričanjem je namreč kakor z medicino: pred uporabo dobro, dobro ga premeSaj!
Kako to, da je sedaj v naši deieli smatrano za nepatriotič-no, ako deluješ sa mir in za vzajemnost med narodi, namesto i vojne pakte in za rušenje organizacije Združenih narodov, to ml nikakor ne gre v glavo!
SLIKA IZ PRETEKLOSTI
Mišico Kranjec:
Fara Svetega Ivana
ROMAN
(Nadaljevanje.)
Čeprav je župnik včasih prinesel kako presenetljivo misel, vredno pametnega vaškega očan-ca, sc Mugdič z vsem tem ni mogel strinjati in ga rajnka Avstrija ni prav nič mikala. Zrasel jc v Sloveniji in je to Slovenijo, seveda katoliško, tudi ljubil. Njegov vzor politika in pravilnega mišljenja je bil Korošec, "eden največjih politikov Evrope." In šele, i4ko ga bomo izgubili, bomo vedeli, kaj smo imeli."
A ker je vedel, da bi pri župniku ne uspel, je Magdič moral brez ugovorov poslušati te sentimentalne politične sanje. Moral ga je poslušati do kraja: samo tako je lahko čimprej ušel, zakaj župnik se je moral vsako toliko časa izpovedati teh svp-jih misli.
"Zdaj pa še to," je rekel župnik, ko mu je Magdič že hotel uiti. Stal je ob oknu in gledal na prazno planoto med župniš-čem in cerkvijo. "Letos smo dobili dve nad vse nevšečni družini k Svetemu Ivanu. Mislim Korenova in Klemenčeva. Prvi je bil moj sošolec v gimnaziji in sva bila nekako prijatelja. Postal je novinar pri katoliškem časopisju, bil je zelo nadarjen. Poročil se je z neko mojo prijateljico, menda bolj iz nuje, ker je upal z njo dobiti lepo premoženje. Bila je plemenita ženska in odlična katoličanka, toda njen obraz ni bil lep, nasprotno . . . Potem pa je njeno premoženje vzela vojna vihra ali prevrat. Ko je bila brez vsega, jo je Koren zapustil in odšel na Dunaj. Žena sama je seveda morala stopiti v službo, da je preživljala sVoja dva otroka, ki ju je počasi izšolala, tako da danes udobno živijo. Koren sam pa se je letos pojavil tu pri nas, ko je ušel iz Avstrije. Kljub vsemu sem mu vendar hotel pomagati do kake službe, a se mi ni posrečilo. Seveda se mi je vsilil v župnišče in le obzirnost me je zadrževala, da ga nisem vrgel ven, dasi je to zaslužil. Potem pa je — bogu bodi potoženo — hotel privesti v %ipnišče še svojo priležnico, grešno, nečedno žensko, kakor je nečeden on sam. Moral sem ju nagnati, kakor je bog nagnal Adama in Evo iz raja. Upal sem, da odide kam s to žensko. Pa se je oklenil naše fare in se meni v veliko muko pa v pohujšanje vse fare ne gane od tod. Vem, da vam je znano njuno življenje in njegova sle-parstva, pri čemer kar gosposko živita. Meni seveda ni vseeno, kakor ne glede pohujšanja tako tudi ne glede sleparij, ker jima ljudje zaupajo zato, ker sem ga jaz imel pri sebi. Ociganil me je, mrha, in misli, da bom mol-
čal k vsemu. Doslej z vami o tem nisem govoril, zdaj pa je postala to tako rekoč farna zadeva in oba odgovarjava za njuno pohujšanje. — Kaj pravite k temu?"
Kaplan si ni mogel kaj. da bi se ne namuznil župniku, ki mu je, stoječ še vedno ob oknu, kazal hrbet. Magdič je vse leto mirno opazoval to zgodbo, v katero se je njegov župnik tal^o nesrečno zapletel. Dasi si je priznal, da ni lepo, se je vendar radoval, ko je Koren tako zadel ob župnikovo in Magdino sko-post. Povrhu pa sta oba pred njim zakrivala vso zadevščino in Magdič je le čakal, kdaj bo župnik klonil in se mu potožil.
Toda koruzništvo Korenovih je zadevalo tudi njega, zakaj ljudje so zares godrnjali ter tako rekoč pred njim s prstom kazali na ona dva pa kar očitno govorili, da gospod župnik le pri revežih vidi kaj takega, pri gospodi pa ne. Ko pa je zdaj župnik hotel tudi nanj zvrniti krivdo, se mu je le uprlo in je dejal rahlo hinavsko:
"Jaz pa sem mislil, da ga vi kot prijatelja podpirate ..."
"To ste mislili?" je dejal župnik in se obrnil od okna. "Kako ste mogli kaj takega misliti, ko ste videli, da sem mu zaprl župnijska vrata."
"To že," je menil kaplan, "vendar sem mislil, da ga sicer podpirate z denarjem." Ni mu ušlo, kako je župniku vzdrhtela mišica na licu: "Slišal sem, da ljudje godrnjajo, češ župnikov prijatelj pa lahko živi tako, a kaj bi rekli, če bi1 mi kmetje tako živeli. Seveda se v stvar nisem vtikal, ker sem mislil, ds je to pač vaša zadeva. In naposled, v cerkev hodita, ona je menda celo vneta katoličanka, on sam pa je tudi vedno stal v naših vrstah ..."
"Da bi ne tako!" je vzklinil Zadravec. "Med komunisti je njegov prostor! Ons je seveda reva, zapeljana ženska, a njens pobožnost je iskrene. Moli rožni venec bolj vneto kakor naše kmetice. On pa je navaden slepar. Obračunal bom z njim temeljito. Spomladi napravim kratek proces. To sem mu tudi povedal. Dovolj o tem. — O Su-šniku, Plavšku, Pod lesku zdaj ne bova govorila. Mislijo, da me bodo presleparili, ker hodijo v cerkev ih se trkajo na prsi! Hinavski, Umazani liberalizem! Miha je postal žihavnejši. Glejte, da mu boste stopili na prste! Pri učiteljih bi bilo zdaj bolje, ko je odšel tisti grdi pijanec. Pa je namesto pijanca prišla, bog se nas usmili, še nevarnejša stvar. Se predstavil se mi ni nobeden. Pisali so mi z dveh strani, naj pazim nanju. Tudi ona je
nevarna. Hudi duh si ni zaman izbral ženske za nastavo in greh že na početku človeškega rodu. Ne rečem, da se nastavlja, in tega mi ne pišejo. Pač pa zna ljudi pridobivati in zastrupljati. In ta, duhovna nastava je hujša Za božič sem govoril z Markom Kranjcem o njima in se mu potožil, da so mi ju prav sem poslali, a je dejal, da bi bilo drugod še slabše. Tu da so ljudje še najmanj dostopni za pustolovsko propagando. Da sva dva in da jo lahko preprečiva. Kje v hribih bi bila brez nadzorstva. Rekel je, da jo je bil prosvetni minister proti njihovi volji nastavil in je zdaj ne morejo vreči iz službe, dokler ne bo dovolj vzrokov. Da pa je treba proti njej dvigniti ljudski otipov. Ljudje naj zahtevajo njeno premestitev ali odpustitev. Samo s takim večnim premeščanjem na ljudsko zahtevo jo bodo lahko odžagali. To stvar prepuščam vam in vam jo posebej polagam na srce. Imamo dovolj katoliških učiteljic in sem že rekel Marku Kranjcu, naj mi pošlje tako, ki bo delala v prosvetnem društvu, ker se te, ki jih imamo tu, rajši ženijo, kakor pa da bi se ukvarjale z delom. Torej, glejte, da vam bo uspelo."
Magdič se je dvignil, se (Jri-klonil, Šel in čutil, da mu je župnik naložil težko breme, da bo boj, ki naj ga začne, neprijeten.
(Dalje prihodnjič)
Weadell Wlllkle je bil republikanski kandidat sa pradaetnlka te
dežele, a vendar toliko liberalen, da je propagiral prijateljstvo a sovjetsko iveso v diplomaciji In pa ekonomsko sodelovanje med njo ia našo deželo v interesu svetovnega mir«, Enako taktiko Je vodil tadl pokojni predsednik Roosevelt. Po njegovi In Wlllkijevi smrti te je ta vsa spremenilo. Orfsnisacija sdrusenlh narodov je vsled te nove ameriška vnanje politike do malega uničena In r Rusijo smo v Ukosvani m rili vojni, ki pa neisogibno privede prej ali slej v "vročo" vojno, torej v katastrofo sa vae človeštvo. Kajti Rooaeveltovega in Wlllkijevega glasu ni več, Wallaces pa tU ga naš "svobodni" tisk in "svobodni" radio ta tri a.
da bi ga mogel tukaj opisati. I Najboljši korak v svojem ži-Vodil ga je Matt Petrovich. Čla- vi jen ju sem storil, ko sem se
PRISTOPAJTE K
o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o
o •
o o o e a o o a o o o o o o o o a o a a a
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET CLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO
NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETA"
Naročnina ta Zdruftene država (Itvtemšl Ckleaga) la Kanado fl.tt na leto; $4.M sa pol leta; ft.tt aa četrt lata; ta Ckleaga la Cook Co., $9.51 ss eelo lato; 94 75 sa pal lata; aa Inotemttvo f 11.
Naslov so list in tojniltvo jo:
2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS
Koncert v Clevelandu za Prosvetno matico zelo dobro uspel
CLEVELAND, O —V nedeljo 29. marca je imel napredni slovenski Cleveland spet priložnost užiti par ur prijetnega duševnega razvedrila. Tukajšnji pevski zbori Zarja, Jadran in Slovan so nam podali nad dve uri koncertnega sporeda, ki je bil za udeležence res pravi duševni užitek. Vsi trije pevski zbori so postali močni po številu in tudi po kvaliteti glasov. Posebno pri Jsdrsnu in Slovanu se to opaža.
V	Jadranu je močno udeležena tu rojena slovenska generacija. Ima nad 50 pevcev in pevk. Slovan pa je moški zbor. Zarja pa je tudi mešan zbor, ampak je opažati, da okolica SND na St. Clairju nima tistega prirastka med mladino kot bi bilo zažel-jivo.
A priznati moramo, da "Zarja" kljub temu deluje energično in nam podaja lepo uspele svoje koncerte že desetletja. Pošteno je pri tem pripomniti, da je duša in srce tega zbora Poljškova družina. Seveda, ako ne bi. imela sodelavcev in sodelavk, bi tudi ne šlo. Toda dinamika Polj-škovih daje tudi drugim koraj-žo, in tako je šel zbor Zarja z uspehom že skozi mnogo viharnih dni ilf skozi krize.
Kakor sem že omenil, so ti trije zbori podali ta koncert v korist Prosvetne matice. To je edina književna in prosvetna ustanova, ki širom dežele po svojih močeh še deluje med nami. Izvršila je med našim ljudstvom ogromno delo z izdajanjem in razpečavanjem svojih knjig, s predavanji, s širjenjem dramatike itd. Zato upravičeno potrebuje tudi našega priznanja in podpore. Tako je bila ta prireditev nji posvečena in prebitek gre za financiranje njenih aktivnosti.	9
Priznanje za incitiranje prireditve v tak namen gre v prvi vrsti Zarji in prsv tsko vsem drugim, ki so sodelovsli. Ksjti le v vzajemnosti je moč in uspeh.
Kot razvidim, bi moral biti na omenjeni datum redni koncert Zarje. Pa so rajše svetovali skupen koncert v prid P. M. Povabili so ns sodelovanje Jadrana in Slovana, in pa dramsko društvo "Anton Verovšek". Tsko je trsjsl spored nad tri ure. "Verovšek" je vprizoril ob tej priliki enodejanko.
l/deležba je bila zelo dobra, posebno ako se upošteva, da je bil omenjeni datum krasen pomladanski dan In pa da sme že skoro iz sezone priredb v dvoranah.
V	podrobnosti sporeda se ne bom spuščsl. Bil je preobširen,
ni in člsnice Zarje pa so se potem veselo sukali v strežen ju gostom in vse je bilo veselo kot ena velika družina. Upam, da bo tudi preostanek v prid Prosvetne matice precej lep. Tako se je torej na vzpodbudo Zarje tudi v tem oziru pri nas veliko storilo.
Med udeleženci smo videli ve-
naselil v to državo. Dobil sem si zaslužek, otroci so rasli in tudi po porokah so osstsli v tej okolici. Marsikje pa — ko odrkstejo in se poroče — zanje v domačem kraju ni dela in se razkrope za zaslužkom po vsi prostrani deželi. Tu pa je moja družina še vedno vsa v enem okolišu in lahko pridemo skupaj kadar si
liko tu rojene naše mladine, pa kdo izmed nas zaželi.
tudi gostov iz sosednih in drugih krajev je bilo precej.
Koristilo bi aranžirati slične
Dokler smo bili vsi pod enim krovom, je bila naša hiša premajhna. Zdaj, ko sva v nji sama
priredbe tudi v drugih sloven- ostala.,je pa prevelika, razen skih naselbinah. Saj vsako leto takrat kadar se vsi snidemo — po eno. Tako bi naša prosvetna in tedaj je še bolj polna kot pa
društva lahko sodelovala drugo z drugim in držali bi centralo, kot je Prosvetna matica.
Tudi konferenca Prosvetne matice bi bila potrebna pri nas, kot smo jo imeli redno pred leti. 2ivljenja med nami bo le še toliko v kolikor si ga bomo mogli sami ustvariti in ohraniti. Polja posebno v naši naselbini je veliko in tudi v drugih večjih slovenskih naseljih. Torej naša slovenska delavska kultura
ne sme izumreti.
•
Zbor 4 Jadran" bo podal v nedeljo 10. aprila na odru Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. opereto "Valček ljubezni". Prične se ob 3:30 pop.
Prepričani smo, da bo nase ljudstvo tudi tega dne napolnilo dvorano SDD. Jadran je napreden zbor, ki v vseh dobrih akcijah pomaga kjer in kolikor more. Torej napolnimo mu dvorano. Deluje na tem polju že
nad 25 let in podpira naše na-1 "komunisiov, ker so pred 15 leti rodne ter druge napredne usta 1
nove.
dokler so bili otroci še samski.
Ko smo se naselili sem. časopisi še niso pisali o koministih in "filibusterjih". So pa v Los Angelesu radikalni ljudje vpri-zorili atentat na stavbo nekega, časopisa in krivdo zanj so naprtili socialistom. Vršila se je dolga obravnava in tik pred volitvami v mestni svet in za župana v Los Angelesu pa sta obtoženca krivdo za bombni napad, v katerem je bilo ubitih precej ljudi, priznala in socialistična stranka, ki ju je branila, pa J« bila ob glasove. Nekaj dni prej so ji prerokovali, da bo dobila precej mandatov v mestni odbor in pa veliko glasov za njen* vodilne kandidate.
V Kaliforniji se je dogodilo že mnogo bojev med reakcijo in delovskim gibanjem še predno je nastala komunistična stranka. A to mi ne beli las. Tako bo, dokler bo trajal razredni boj. Sicer jaz sam nimam rad
odxvonilo in vlada pazi, da ji s svojim sedanjim, ščuvanjem ne delajo prevelike škode. Precej nsgsjsjo tudi duhovniki. Posebno od krsjs so se repenčili. Ko so uvideli, ds državs njihove sabotažne in prekucuške taktike ne bo tolerirala, so mnogi duhovniki v svojepn ruvarjenju odnehali. A predno se je to zgodilo, jih je vlada radi njihovih težkih kazenskih prestopkov nekaj utaknila v zapor.
Škof Rozman torej s svojimi spletkami v Sloveniji ni uspel. Sedaj se ima dobro v Zedinjenih državah, Pravijo, da dela nima, razen da mašuje, pa vzlic temu živi udobnejše kot pa velika večina članov slovenskih župnij, •
Pred par meseci nas je obiskal Frank Boltezar st. iz Puebla, Colo. Kaj se je zgodilo, da se nič ne oglasi? V Prosveti je poročal, da je posetil gostilno "pri Hrastu." Navedel je napačne številke, ker sezona počitnic je pri nas že tukaj.
Mogoče se kdo naših prijateljev pripelje v to mesto. Priporočam mu, da naj se za postrežbo oglasi v slovenski gostilni pri Albertu Hrastu (ne pod "hrastom"), na 2307 East 14th St. v Oaklandu. Od njega me lahko pokličete po telefonu, pa bomo kakšnega "stisnili" ter se pogovorili o tem in onem.
Jaz se v gostilni Alberta Hrasta rad oglasim. Ker mu je naročnina na proletarca potekla, jo je obnovil kar pri baru. Obnovil jo je tudi Frank Vidmar. Oba sta zvesta naročnika.
Ker že pošiljam naročnino, sem pa še tole napisal. Pozdrav!
Anton Tomšič
S tem bo sezona naših prosvetnih prireditev in zabav v dvoranah do malega končana. Naj še omenim, da je "Jadran" pod dobrim vodstvom pevo-vodje Mr. Malečkarjem. To je slednji dokazal v dosedanjih priredbah, oziroma v dirigiranju svojega zbora. Od nJega še veliko pričakujemo. On je tu rojen naš fant, zmožen v glasbi in navdušen zanjo. Vrh tegs ims do slovenske pesmi veliko veselja.
J. F. Durn
IZ URADA "BIG" TONYJA
OAKLAND, Cslif. — Prejšnj dopis, priobčen v Proletsrcu dne 23. msrca, sem pisal na svoj rojstni dsn. Tega pa sem napisal dne 19. marca, ki je vseh Jožetov god. Ts datum ostane meni in moji družini za zmerom v spominu.
Dne 19. mares letos je preteklo že 27 let od kar smo se preselili iz Kansasa v Kalifornijo. Bilo je v nedeljo ob L pop. ko smo se znašli v Oaklandu, Csllf. Sonce je nss toplo pozdra-vljslo kot bi hotelo reči, da smo dobro došli. Bili smo lsčni in utrujeni. V družini nss je bilo sedem. Nosili smo svojo prtljsgo in ugibsli, ksj nsm prinese bodočnost.
Od tskrst se je msrsiksj spremenilo, posebno v moji družini. Tskrst so bili nsjini otroci še vsi majhni, dsnes so vsi odrssli in vsi imsjo družine.	'
razbili našo močno socialistično stranko, ne da bi pri tem svojo ojačali. Sicer pa tu ne mislim pisati o komunistični stranki. To delo vrši "Ameriška domovina" in jaz ji ne bom sekundiral. In če bodo komunisti prekucnili s prestolov vse kralje in kraljič-ke, jim bom čestital na uspehu.
Naša mama ima sorodnike v škocjanu pri Mokrongu, jaz pa v Višnji gori? oziroma v vasi Dedendol. Oba prejemava pisma, iz katerih je razvidno, da je mladina navdušena za novo Jugoslavijo. Starina pa nasprotuje, k£r se ne more uživeti v nove razmere, ki jih je prinesel preobrat. Posebno nazadnjaški so v Višnji gori in okolici.
Nečak, kateremu je naša mama teta, piše zelo po vol j no. Pred petimi leti je izgubil nogo, ko je stopil na granato. Bilo mu je komaj 12 let. Sedaj se uči v Ljubljani za krojača. Poroča nama o izvajanju njihovega petletnega plana, in da s vnemo gradijo ter popravljajo porušeno Jugoslavijo. A še vedno se dobe tudi taki, ki planu rekonstrukcije nasprotujejo. To so predvsem bivši imoviteži, ki so ob tovarne in druga bogastva in s tem ob privilegij izkoriščsnjs delovnih množic. A jim je po prevrstu
VINSKI JESIH PROTI REVMATIZMU
FLORENCE, Arizona — Ker mi bo naročnina kmalu potekla, jo tu s priloženim čekom obnavljam. In če se vam zdi vredno, bi tistim, ki bodo to čital i rad razložil, kako sem se iznebil revmatizma (tistega, ki mu po angleško pravijo "arthritis"). Toliko ljudi jamra, kako jih muči revmatizem, pa sem si mislil, da bi povedal o tem svojo zgod-bo
Lansko jesen sem si kupil nekaj grozdja, da si naprešam vi-lte. Nekega dne pridem na trg, kjer je bilo baš takrat veliko zabojev lepega grozdja razstavljenega. Poleg tega je bilo razloženega po stojnicah mnogo drugega sadja ter sočivjs.
Grozdje — lepo kakor je bilo —je intelo izredno nizko ceno. Pa sem ga kupil in odpeljal domov. Na drugih stojnicah je grozdje izgledalo slabše in vrh tega je imelo višjo ceno kot ono, katerega sem si jaz nabavil.
Prišedši domov sem šel na delo. Pripravil sem prešo in si predstavil, koliko žlahtne kapljice bo iz tega. Na vrhu vsakega zaboja krasni grozdi. Toda ko sem vrhnje odbral, sem uzrl spodaj grozdje, ki ni bilo Uko lepo in ko sem ga pokusil, je imelo tudi veliko manj sladu.
Premišljujem, kaj bi storil. V Minnesoti sem se veliko pečal z mehkimi pijačami in jih prodajal po železnem okrožju. Z grozdjem pa nisem imel kaj posebnih skušenj.
Torej sem bil. v tem slučaju v sončni Arizoni nekako prevaran. SklenH sem odbrati dobre grozde za prešanje v vino, drugo pa sem sprešal za vinski jesih. Rad jem solato in jesih tu ni poceni. Za galon navadnega "šibkega" jesiha sem plačal tu 75c.
Tako sem si napravil svoj je-
sih, ki ja bil tudi veliko močnejši kakor pa kupljeni.
V istem času, ko je bil jesih mojega izdelka že v procesu dozorevanja, se me je lotil revmatizem, tiste sorte kot sem ga gori navedel. Kdor ga ima, ve, kakšne bolečine mu povzroča. Strašno so me bolele rame in roka. Hodil sem k zdravnikom in kupoval vsake sorte predpisane in nepredpisane medicine, pa ni nič pomagalo. Pa se domislim na svoj domači vinski jesih. Razje-del me ne bo, sem si mislil— pomagal pa mi morda le bo. Vzamem obvezno blago, ga namočim v jesihu in si ga navijem )krog roke in ga položim na ramena. Prej sem ga dobro zavrel, da je bil še bolj učinkovit. Tako Dvit sem počival kakih šest dni. Seveda sem te obveze z jesihom znova in znova namakal. H koncu tega mojega zdravljenja so e mi na bolečih, obvezanih delih, spustili mozolčki. Pač posledica od jesiha razjedene kože. A revmatizma nisem več čutil. Cez par dni so tudi mozolčki izginili. Sedaj je minilo že skoro '»est mesecev, od kar sem gi ga xlpravil.
Zato smatram, da sem se ga iznebil z obkladki, namočenimi v jesihu. In vero imam, da sem to dosegel z močnim vinskim jesihom. Torej s tistimi zaboji grozdja le nisem bil preveč ogoljufan.
Seveda, ker je kot sem že rekel revmatizmov več vrst in vsakemu človeku ne pomaga eno in isto zdravilo, si ne lastim kakega patenta s tem. Povem le, da je meni pomagalo. Drugemu mogoče ne bi. A kdor se razume na jesih, lahko poskusi, ker pravilno uporabljan v toplih ob-kladih — škodil mu ne bo. O politiki pa sedaj ne bom pisal. V Arizoni je je malo in vrh tega je tudi politika neke vrste jesih, ki pa napravi veliko več škode kakor koristi.
Louis A. Ambrozich.
Koncert "Prešerna" bo dne 3. aprila
CHICAGO, m. — Vzlic temu, da je že dolgo oglašano v Proletarčevem "'seznamu priredb slovenskih organizacij" (za kar listu vse priznanje), se mi zdi potrebno, da povabim čita-telje Proletarce in njih prija-teje na pomladanski koncert moškega pevskega zbora France Prešeren, ki se vrši prihodnjo nedeljo 3. aprila t. 1. v dvorani SNPJ na Lawndale in 27. ulica. Pričetek bo točno ob 3. uri pop.
Po bogatem koncertnem programu bo prosta zabava in ples ob dobri godbi v obeh dvoranah. Razume se, da bomo postregli z raznim okrepčilom, ki bo pripravljeno za vse.
Skozi dvajset let je zbor aktiven na narodnem kulturnem polju. Vsa ta leta je prirejal bogate programe in sodeloval tudi na številnih priredbah drugih organizacij. Oni, ki večkrat po-sečajo Prešernove koncerte, niti ne vprašajo kakšen program bomo vprižbrili, ker že iz preteklosti vedo, da so naši sporedi vedno zanimivi in zabavni. Poleg zbora z ubranim petjem bodo nastopili razni solisti in končno še kaj za smeh. Zatem pa ples. Sicer bi lahko vse bolj obširno opisal, pa mislim, da ni potreba.'
Se enkrat vljudno vabim vse od blizu in daleč in vam kličem
Ns svidenje, na tem koncerth.
Pustite delo in skrbi:
Popoldan in večer prebijte,
med prijatelji in Prešernovci!
Anton Udovich
: BARETINCIC & SOK :
I POGREBNI ZAVOD
Tal. 20-Mt ,
424 Brand Street JOHNSTOWN. I*A.
fMiMMseeeeessesMSMe»eMsee»eessssees«sssM»»aeee
PRVA SLOVENSKA PRALNICA
Parkview Laundry Co.
1727-1731 W. 21st Street CHICAGO 8, ILL | r
> *	y
Fino postrežbo — Cene zmerne Delo jomčeno t
TELEFONI: CAaal 1-117*—4-717! »esassasaassasaasssasessasssssaasaaoasasaaassaasaaase
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST . PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
ADRIA PRINTING CO.
Tal. Mlchlgaa t-JI45
1838 N.HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
rede, da se v cerkvi titeli in službe ne dele po vplivu. Vse kar ]e dobrih služb, jih dobe Irci in na drugem mestu Nemci. Da — niti Italijani niso dosti upoštevani. Cemu ne? Zato, ker dobi sveta stolica od Ircev in Nemcev v Ameriki večji Petrov novčič — in vrh tega, ameriški Italijani svojim v Italiji itak pomagajo, torej pride njihov denar tja — bodisi v gotovini ali v blagu, vseeno. In drugič, Irci in Nemci imajo v Zed. državah "dignity", dočim se o Italijanih v ameriškemu tisku še vedno piše kot da so gne2do tolovajstev, ignorance, raketirstva.in črnorokarji. Slovanski duhovniki katoliške vere pa so prišli v upoštev za višje službe samo v tistih prošlih časih, ko je bila katoliška cerkev tu še brez vpliva, med protestanti zaničevana in od oblasti in od množic tudi preganjana. Katoliški misionarji so bili tedaj žilavi kot naši majnarji, ki so garali po deset in mnogoje po dvanajst ur sedem dni v tednu v izredno slabih življenskih razmerah. Slovenske duhovnike je posebdo upošteval st. paulski nadškof John Ireland. Leta 1885 je ustanovil St. Paulsko semenišče, ki je pod njegovim pokroviteljem zaslovelo ne samo med katoličani v tej deželi temveč po svem svetu. V njemu je študiralo mnogo Slovencev. Nadškof Ireland je bil edin izmed visoke hierarhije, ki je vzljubil Slovence in jih par imenoval tudi za škofe. Pri "Ameriški domovini" naj posebno begunski duhovniki in lajiki preberejo članek dr. F. J. Ker na, ki je bil v Ameriškem družinskem koledarju letnik 1945. Reakcionarni tovariši nadškofa Irelanda so mu prepečevali, da bi bil imenovan za kardinala, dasi je to čast zaslužil bolj kot kdorkoli izmed katoliških nadškofov v Ameriki v njegovi dobi. Dobro je ob te j priliki citirati par stavkov iz omenjenega dr.. Kerno-vega zgodovinskega članka:
4\ .. Ker se je (nadškof Ireland) sam tri leta šolal na Francoskem, je bil svetovno naobražen, širokega duševnega obzorja in v primeri s starimi tradicijami italijanskih ter španskih škofov in kardinalov pro-stomiselnih nazorov. Ti mu niso tega nikdar odpustili in preprečili, da ni bil povišan v kardinala, dasi Je bil V to med vsemi amerilktmi Ikofi najbolj upravičen. Od Časa ameriške civilne vojne, katere se je udeležil kot vojni kaplan, pa do njegove smrti leta 1918., Je bil eden izmed najbolj markantnih katoliških voditeljev v tej deželi. "The man who put the Catholic Church in America On the Map" — moi, ki je katoliški cerkvi v Zedinjenih državah pridobil ugled in spolto-Venje med protestanti.
Drugi vzrok, da ni bil deležen
KOMENTARJI
(Konec s L strani)
duhovnika. Vsi trije imajo irska | novila v Moskvi tudi angleški imena. Katoličani slovanskega dnevnik in ga urejevala. Napi-pokolenja pa naj le prispevajo sala je o Sovjetski uniji precej in kolektajo zanje. Pa naj še kdo knjig — vse s stališča globokega
prijateljstva do ljudstev sovjetske zveze in njihovega režima. Potem je šla na severno Kitajsko proučevati boje kitajskih komunistov proti Čiang Kajško-vi takozvani "nacionalistični" vladi. Napisala je o svojih vtisih knjigo, v kateri piše o stvareh tako kakor jih je videla. Znano je, da z glavnim komunističnim vodjem na Kitajskem, Mao-tze-tungom, v Moskvi niso nič kaj zadovoljni, ker kakor Tito, je tudi on krenil "s prave linije". Anna Louise Strong je bila nato v moskovskem tisku in v radiu označena za ameriško špijonko, bila je aretirana, zaprta in nato deportirana nazaj v Zed. drŽave, kjer je bila rojena. Pregovor pravi, da dobrota je sirota, in da v plačilo ji je ne-hvaležnost sveta. Vendar pa deportirana pisateljica na svojih predavanjih in v člankih sedaj v Ameriki ne kaže nikakih znakov maščevalnosti Povsod govori in piše ugodno za sovjetsko zvezo. Pravi, da so njen iz^on povročili mali sovjetski birokrati, ki so preozkega obzorja, da bi mogli zapopasti svetovna trenja in svetovni razvoj. In kako Miss Strchig uporablja svoje sedanje dohodke? Tiso£ dolarjev je dala v obrambni sklad obtoženih ameriških komunističnih voditeljev, ki so sedaj pred zveznim sodiščem v New Yorku in tisoč dolarjev pa časopisu "National Guardian", ki agitira za progresivno stranko, a v justič-nem departmentu pa je označen za list pod komunistično kontrolo. Kako vse drugače se zadržuje ta ženska, ki ni bila nikoli komunistka in ne komunistična voditeljica, a je storila Sovjetski zvezi s svojimi spisi in drugimi, aktivnostmi nič koliko dobrega. Sedaj pa poglejmo bivše komunistične voditelje, npr. Louis Budenza, ki sfori kolikor more, da bi svoje bivše tovariše, ki ao sedaj pred omenjenim sodiščem, porinil v zapor. In je poleg njega mnogo drugih, ki so se iz-preob'rnili in nekateri izmed njih , med njimi Louis Budenz, prestopili v katoliško vero. Bu-denzu se je to izplačalo, ker je dobil najprvo službo profesorja na katoliški univerzi, nato pa bil premeščen v še bolj slovito visoko Šolo.
Kdo financira Habsburške "nadvoivode?"



TANKI HABSBUK2ANOV so v protiljudskih aktivnostih spet v ospredju. V dosmrtno ječo obsojeni ogrski kardinal Mindssenty je pa k Ural c pretendantom Ottonom Habsburškim, ki je vedno na potovanju med Zed. državami, Kanado in Evropo. Tu in v Evropi deluje sa obnovitev avstrijske in ogrske monarhije In otivldno je, da ga uradniki našega državnega departments in pa kardinali to in v Evropi radi sprejemajo. Med vojno so mu v državnem departmentu celo dali pravico organislraU batalijon sa "osvoboditev" Avstrije. Toda namesto da bi vanj dobil avstrijske Nemce ali pa njihove potomce, ao ameriike oblasti silile vanj Hrvate in Cehe, dokler ni' is tega nastal škandal in državni department je nakano sa organisiranje OUonovega "avstrijskega" batalijona opustil. — V povečanje reklame sa Ilabsburšane sta se med vojno prijavila — toda šele po veliki krlUkl, sa službo v vojni proti Hitlerju tudi Ot ton ova brata "nadvojvoda*4 Feliks (na desni) in nadvojvoda Kari. To sta storila šele, ko so sačell posebno Cehi protestirati proti svesni vladi, ker Je dopustita ln ie dopušča, da se te "nadvojvode" oglaša in morda Jih naša vlada celo vsdriuje. KajU vsi trije bratje in njihovo sorodstvo še vedno po cesarsko živi.
ne. Skoda, ker sta se Washington in Moskva tako odtujila drug drugemu. Kajti v Washingtonu bi lahko razumeli, da borba za socializcm nc bo prenehala in ne razredni boj neglede kako bi sovjetski blok v vojni pretepli. V Moskvi pa bi svoje diplomatične poteze tudi lahko bolje vodili. Ali pa so v njih iz skušenj prepričani, da kapitalizem ne bo pomagal v socialistično preureditev sveta, neglede na pomoč, ki jo dobiva od kapitalistične Amerike angleška laboritska vlada.
Sredozemsko morje "our sea".Le kam jih je zaneslo! Američani imajo v svoji folklori zabavno povest o prekomorskem Mun-chhaussu, ki so ga imenovali David Crockett. (Ta David Cro-chett je resnično živel in pred dobrimi sto leti je bil celo član Kongresa). O njem pripovedujejo, du je hkrati ustrelil v jato divjih gosi in v srno, da je hkrati ubil kačo klopotačo, padel pri tem v reko in zlezel iz nje s polnimi žepi rib. Nekako tako so si prisvojili baze v Afriki, na Gro-enlandu in na Kitajskem, pa sq že imeli v žepu Grčijo in Turčijo. In po vsem tem si drznejo
renči: "Rdeče je treba uničiti in napraviti red na svetu".
Nikoli nisem zanikal pomena tehnike; tudi jaz imam rad kom-fort in lepe stvari, dobro pa vem, da je sesalec prahu samo življenjska podrobnost. Kulture dežele ne moremo izmeriti s številom avtomobilov. V ta namen se je treba pogovoriti s človekom, ki sedi v avtomobilu. Laže je izdelati model "Buicka", kakor napisati "Vojno in mir". Naša prednost je v tem, da smo napravili pravo kulturo za vse ljudstvo. Sovjetski pisatelj je po pravici ponosen na svoje či-tatelje, ki globoko preživljajo
trditi, da osvaja Sovjetska zveza vse prebrano in razmišljajo o
kardinalskega klobuka, je bilo nje-
§ovo prijatelstvo — do slovenskih uhovnikov. Sprijateljil se je z Ba-
rago, Cebuljem, Pircem, Buhom, Vertinom in z drugimi slovenskimi misijonarji po Michiganu In Minnesota Slovenske duhovnike je nastavljal na nemške fare v svoji Škofiji; v St. Paulu so bile trr največje zasedene od slovenskih župni-kbv (Solnce. Bajec in Ogulln). Po njegovem posredovanju Je študiralo v St. Paulskem semenišču blizu 40 Slovencev, došlih sem iz starega kraja. Dva Slovenca je postavil za ffleofo: Jakoba Trobca v St Cloudu in Ivana Stariha v Lead, South Dakota. Bernard LoČntkar je deloma po njegovem priporočilu
K stal benediktinski opat v St. hn's Monastery v Collegeville, Minnesota. Nemci in njih ni duhovniki so mu silno zamerili, mu nagajali In ga očrnili pri rimski kuri-
li. Zamerili so mu zlasU jezultje, .katerih ni pripustil vVvojo škofijo. Niti priporočila njegovih osebnih prijateljev, treh predsednikov Zedinjenih držav, McKinleyJa, Theo-dorja Roosevelta in Tafta. niso zalegla v Rimu."
Cemu naj se mi v tej koloni brigamo za take reči? Zato, ker za slovenske katoličane v Ameriki ni dobro, ako so bili njihovi duhovniki zgolj "za hlapce rojeni"'in vzgojeni za hlapce irski in nemški hierarhiji ter Vatikanu. ,
Anna Leuise Strong je' bila mnogo let v Rusiji. Prepotovala jo je več kot katerikoli drugi ameriški novinar ali časnikar. Po prvi svetovni vojni je usta-
O. John Bogge, ki je bil v dobi "new deala" nekaj časa pomožni generalni pravnik (justič-nega departmental, je naslovil Josipu Stalinu pismo, naj posreduje, da bodo v Moskvi zadevo Anne Louise Strong znova preiskali in naj se ji za žalitev, ki so ji jo storili s svojo obdolžit-vijo; javno oproste. Rogge je prosil državni department, da naj pošlje to njegovo pismo v Mdskvo z diplomatično pošto. A bržkone ne bo šlo. Državni department se pač ne more ume-savati v "privatne zadeve", razen ako se njega tičejo in ako se gre za njegove ljudi. Rogge bo toraj moral uporabiti navadno poŠto v svoj namen. A težko, da bo kaj dosegel, kajti v Moskvi so trmasti in tudi kadar napako store in jo spoznajo, )e ne prekličejo, pač pa dobi lekcijo v Pravdi in v Izvestjah kaka oseba, ki se nato s pokorno Javi in zmoto prizna. Največkrat pa se dogodi, da je prizadeta oseba odpuščena in potem premeščena na kako nižjo stopnjo.
Na Kitajskem se vrše mirovna pogajanja med komunisti in nacionalisti, med državami atlantskega pakta pa pogajanja za obrambni načrt, ki Je že sklenjen, samo podpisati in odobriti ga je še treba. Na Kitajskem bi radi mir. Zapadne velesile tudi pravijo, da so zanj, a ob enem se oborožujejo'kot da ima nov* vojna že jutri izbruhniti. V Moskvi trdijo, da je atlantski pakt priprava ta napad na Sovjetsko zvezo in na druge države njenega bloka. V Washtng-tonu io zanikujejo. A je očividno, da se je zapad odločil za tzoliranje in za ekonomsko uničenje USSR, pa če to prizna ali
Nelaskava sodba Ruskega pisatelja o Američanih
Ilija Ehrenburg je slovit ruski pisatelj in kritik. Pred letom je bil na potovanju po Ameriki kot gost tukajšnjih literatov. Z Eh-renburgom je bilo tu tudi več drugih pisateljev iz Sovjetske zveze. Bili so tudi v južnih državah.
• Ko se je Ehrenburg vrnil, je začel pisati svoje vtise. Sledeče
je eden izmed njegovih člankov, iz katerega je razvidno, da je gledal na našo deželo in njene ljudi samo s kritičnimi očmi.
Naslov članku je "Kaj znajo in za kaj se {zanimajo Američani".	i;	^ ' Jugoslavija in Italija sta dolgo časa vodili pravdo o pravici do Trsta; kakor vemo, žive v tem mestu Italijani' in Slovenci. Ameriški imperialisti so prišli do spoznanja, da ima Trst ugodno lego in da bi lahko napravili iz njega dobro ameriško bazo. Ameriški listi pišejo o "pradavnih ameriških interesih v vzhodnem delu Sredozemskega morja". Ameriške vojne ladje so se zaljubile v pristanišča Grčije in Turčije. Mussolini je imenoval svojčas Sredozemsko morje "mare nostrum"—"naše morje"; Duce je trpel na megaloma-niji in njegovi rojaki so ravnali bistroumno, ko so ga obesili z glavo navzdol. Toda Mussolini-jeva bolezen je malenkostna bo-lehnost v primeri z megaloma-nijo ameriških verižnikov, ki menijo, da je Bližnji vzhod — okolica Wall Streeta in da je
KAJ LAHKO STORI VSAKDO IZMED NAS V KORIST
"PROLETARCA"?
e Pridobi vajmo ma NOVIH aaročalkov
# *
•	Obnavljajmo naročnino TOČNO *lm potege
e AglU-aJmo med dragimi naročniki, da rtoro Isto	.
•	Prispe *ajmd v PROLETARCEV tiskovni sklad la prtporočajmo ta tndl drugim	\
o Oglašajte v PROLETARCU priredbe društev la drage stvari
•	Naročajte slovenske In angleške knjig« Is PROLKTARCKVE knjigarne
•	Poskrbite, da si naroče AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR val Usti, kl tega le Niso storili
•	Naročite KOLEDAR tudl svojcem v starem kraja la eaako PROLETARCA.
V ta kdo naj stori xa naš liti kolikor moro, pa bomo vso težave zmagovali!
tuje dežele in da se vmešaVa v tuje zadeve.
■Kakor vsi drugi narodi, želi tudi ameriški narod mir. Če ne more ukrotiti doma vzrejenih ljubiteljev vojne, jih ne more zalo, ker so povprečnemu Američanu zmešala glavo lažniva poročila vsakodnevne "senzacije", tiste klevete, ki jih izdelujejo onkraj mora na tekočem traku. Povprečnemu Američanu vtepajo v *glavo, da ni zavarovan pred Rusi, pred Jugoslovani in pred Albanci, v resnici pa povprečen Američan ni zavarovan pred svojimi časopisnimi gangsterji. Ko govorimo to ne mislim to na tisto nekaznovanost, ki jo uživajo v ZDA politični provokatorji, kolikor na to, da povprečen Američan ne more odkriti pod visokimi frazami nizke laži.	y
Povprečen Američan i m a srednjo izobrazbo — besedo "srednja" . jemljem v njenem splošnem pomenu — ne dobro, ne slabo. Bolje je podkovan v fiziki, kakor v politiki, pozna tenko zgodovino in debel zemljepis svoje dežele, stari svet pa je zanj "terra incognita" — "neznana dežela". Ko sem bil v Ameriki, je obsodil sodnik nekega državljana na denarno globo, ker je razžalil soseda: žalji-vec je nazval žaljenega "socialist" in sodnik je v obsodbi poudaril, da je beseda "socialist"— žalitev, kajti socialist je "človek, ki si namerava prisvojiti tujo imovino". Mlada ekonomistka iz Teksasa mi je rekla, da je Berlin eno izmed najstarejših mest sveta in da je stene njegove univerze poslikal Rafael. Ameriški novinar me je ogorčeno vpraševal; "Zakaj izdajajo Rusi eno mesto za dve?" Ko sem se pozanimal, o katerem mestu govori. mi je pojasnil, da sta Budimpešta in Bukarešta eno mesto in da se "oboje samo drugače izgovarja".
V Ameriki sem govoril z nekaterimi vojaškimi osebami, ki so se vrnile iz Evrope. Blatiti so Italijo, Francijo in celo Anglijo: "Stara šara, ropotija, tam ni ne naših kinematagrafov, ne naših dvigal, ne naših lekarn". Pri tem so pripominjali: "Najbolj kulturna dežela v Evropi je pač Nemčija". Kaj jih j^ omamilo v Sfuttgdrtu ali v Muenchenu? Vžigalna avtomatična lučka in razvaline avtomatičnih bifejev. Kadar govore "kultura", pomeni to: tehnika. Kar se tiče barbarstva nemškega fašizma, se vprašamo, kako naj bi odbijal ljudi, ki so že zdavnaj pred Hitlerjem izumili doma gheto za črnce in Lynchove sodbe?
Vsak imperializem je kulturi nevaren. Dvakratno nevaren pa je imperializem ljudi, ki imajo svojo tehnično opremljenost za višek človeških pridobitev.—V hiši ne{cega lastnika bombažnih plantaž sem videl čudovite stvari: krasen radijski aparat, sijajen ventilator, toda goepodar tiste hiše je bil divjak. Odkar je nehal hoditi v šolo, ni prebral nobene knjige, pretreslo ga je, ko sem stisnil črncu roko, mož ni vedel, da je živel kdaj pa svetu Lev Tolstoj, ni vedel, kaj je socializem, vedel ni Sploh ničesar razen o dolarjih in neslanih dovtipih. Toda pokroviteljsko mi je rekel da bo "Amerika rešila svet". Bil sem pri nekem modnem advokatu v Knoxvillu. Imel je krasen domač bar za coctaile. Pogovor je nanese) na literaturo; ko sem omenil Hern ingwaya,' Steinbecka, Cald-wella, ae Je začudil: "Teh imen ne poznam". Najbolj vulgarni filmi, ki jih izdelujejo v Holly-woodu na tekočem traku, to je duševna hrana takega Ameri-kanca. Zdaj, ko bere ča sup 1st',
tem, in dobra knjiga vedno zapusti v zavesti našega ljudstva globoke sledove. A v Ameriki.. Roman pisateljice Betty Mac-donalld "Jajce in jaz" je dosegel tam velik ' uspeh, pojavila sta se shampoon in coctail "Jajce in jaz". Modne gizdalinke so jele nositi klobuke z žoltim žametastim jajcem, gizdalini pa kravate z jajci na zeleni podlogi, plesišča so uvedla nov ples "Jajce in jaz", odprli so pet in šestdeset klubov "Jajce in jaz" in končno je kuhar "Waldorf Asto-rie" izumil posebno palačinko in ji dal ime pisateljice. Ko pa je razpisala neka ameriška revija anketo: "Kaj vam ugaja v romanu Betty Macdonald", se je pokazalo, da so že vsi čitatelji pozabili, kakšna je vsebina knjige. Odgovarjali so: "Zdi se mi, da sem se kratkočasila in nagrado je dobil najtočnejši odgovor: "To je smešna zgodba z ljubeznijo in kurami". Tak uspeh ni vreden piškavega oreha.
Mi smo res antipodi Amerike: mi cenimo harmonično vsestranski razvoj človeka. Mi imamo zaenkrat malo hladilnikov, ali sesalcev prahu, to je res, imamo pa zelo mnogo resničnih ljudi.
Boji med Slovenci na STO radi raznih izjav kominforma
Na Svobodnem tržaškem ozemlju (STO) se je takoj po lanski izjavi Komunističnega informacijskega biroja (Kominform) boj med Slovenci še bolj razvnel. Prej so si bili slovenski komunisti z italijanskimi komunisti v Trstu složni in izgledalo je, da bi v slučaju občinskih vo-litveh imeli večino. A čim pa je kominform izdal svoj proglas proti Titu in proti vodstvu komunistične stranke Jugoslavije, se je med komunisti v Trstu razplamtelo in užgalo. Italijanski komunisti so stoodstotno potegnili proti Titu. Slovenski pa so se razdelili — eni za Tita, drugi pa so šli z italijanskimi komunisti proti Titovi Jugoslaviji. Nihče ni bil tega spora bolj ve-selj kot klerikalizem v Italiji in aglo-ameriška komanda v Trstu.
Slovenski element na svobodnem tržaškem ozemlju je razdeljen v štiri dele: v klerikalce, s katerimi so tudi kleri-kalci-begunci, v liberalce, s katerimi so tudi liberalci-begunci iz Slovenije, v komuniste, ki so s Titom tn z njegovo Jugoslavijo, ln v komuniste, ki so pod vodstvom Vidalija skupno z italijanskima komunisti v borbi proti Titu in njegovi vladi ter njegovim komunistom.
Namesto da bi bila delavska fronta na STO enotna, pa si Razbija med sabo shode in tudi urade si rušijo drug drugemu.
Npr. lani v decembru, ko so pristaši Titove komunistične stranke imeli na STO shode v proslavitev ustanovitve nove Jugoslavije, so jim prišli Vida-lijevi komunisti s pomočjo italijanskih razbiti ne samo shode pač pa tudi njihova poslopja.
Slovenski list, ki izhaja v Celovcu, je pisal o tem:
"Demokratično prebivalstvo Trsta je proslavilo na svečan na-čin Dan repoblike Jugoslavije. Vidalijeva frakcija je hotela U veliki dan jugoslovanskih narodov izkoristiti za nove klevete proti voditeljem nove Jugoslavije in KPJ. Frakcionaši so poskušali v številnih predelih Trsta, kjer prebivajo Slovenci, prav tako pa tudi v okoliških slovenskih naseljih zavzeti prostore v slovenskih prosvetnih društvih, kjer se je zbiralo ljudstvo, in motiti proslavo jugoslovanskega
praznika. Zahtevali so, naj demokratično prebivalstvo priso-svuje njihovim izzivalnim zborovanjem. Take poskuse so izvršili posebno v vaseh Lonjer, Prosek, Sem pola j pri Nabrežini in v Plavlju pri Milju. V Lonjer-ju naj bi govoril sam "vodja" Vittorio Vidali. Preden je sam prišel v Lonjer, je poslal Vidali v vas 200 pretepačev in razbijačev, vaščani pa so se zaprli v Prosvetnem domu in proslavili svoj narodni praznik. Tolpa vidanjevcev je pod vodstvom znanega pretepača Nella Gricconija vdrla v dom, ki ga je popolnoma opustošila. Iz opu-stošenega doma so izvlekli Člana Centralnega komiteja KP tov. Deziderija Rigonata in mu z železnimi palicami poškodovali glavo, da so ga morali kasneje prepeljati v tržaško bolnišnico. Pri spopadu je bilo ranjenih več prebivalcev vasi. Civilna policija je posredovala šele, ko so vidalijevci popolnoma opustošili društvene prostore. 1. decembra je tržaška policija iskala ranjenega Rigonata, ki so ga obtožili, da je zakrivil spopad.
Podoben primer se je dogodil v Proseku pri Trstu, kjer pa so vašČ&ni preprečili nakane razbijačev in proslavili sami na svečan način Dan republike v duhu bratstva in prijateljestva z jugoslovanskimi narodi, izražajoč na ta način svojo privrženost sedanjemu vodstvu Jugoslavije in KP Jugoslavije.
Sploh je v vsej angloameriški c o n c i Svobodnega tržaškega ozemlja prebivalstvo napodilo iz svoje srede izdajalske tolpe vidalijevcev ter na svečan način proslavilo največji praznik jugoslovanskih narodov."
To je seveda glas z ei)e strani.
Z druge pa se komunistična poročila glase, da je ljudstvo (namreč slovensko ljudstvo na tržaškem ozemlju) proti Titu in s kominformom.
Predsednik italijanske vlade Alcide de Gasperi pa Angležem in Američanom dopoveduje, da Trst kot takozvano "svobodno ozemlje" ne bo mogel eksistira-ti< Naj se ga torej vrne Italiji. Američani, Angleži in Francozi so v to že lani pristali in vrnitev Trsta Italiji tudi priporočili, ni pa v to pristala Sovjetska unija. Ako ne bi bilo te nesloge med prej solidarno italijansko in slovensko napredno fronto v Trstu, bi Trst morda že imel guverner* ja in demokratično izvoljeno upravo. Tako pa se zdi, da bodo uspeli anglo-ameriški okupacijski oblastniki in podarili Trst pod eno ali drugo pretvezo klerikalni de Gasperijevi vladi.
Dejstvo, da so iftisli carine proste, je še najmanj pripomoglo njih razširjenju.
Seznam priredb slovenskih organizacij v Chicagu
Organizacije v Chicagu ln oko
lici, ki Žele imeti svoje priredba oa-načene v tem seznamu, naj nam sporoče podatke, enako tudl po*
pravke v slučaju pomot.)
PeVski s bor Prešeren — koncert
v nedeljo S. aprila v dvorani SNPJ.
Federacija SNPJ — proslava 45-letnice Slovenske narodne podporne jednote v njeni dvorani v nedeljo 10. aprila. v
Centralni odbor SANSovih podružnic v Chicagu — proslava četrte obletnice osvoboditve Jugoslavije v nedeljo 24. aprila v dvorani SNPJ.
Slovenski dom št S< SNPJ —
praznovanje 41-letnice društva v soboto 7. maja v Swiss Club Hali, 639 Webster Ave.
Društvo Delavec št. S SNPJ — slavnost 45-letnlce v nedeljo IS. maja v So. Chicagu.
Klub št. 1 JSZ— piknik v korist Proletarca v soboto 2. julija pri Keglu v Willow Springsu.
Pevski sbor Prešeren —piknik v nedeljo 81. avgusta na Keglovem vrtu v Willow Springsu.
Dras št. 7S7 SNPJ Iz Summita priredi "moon light" piknik v soboto 30. julija na Keglovem vrtu v Willow Springsu.
Pioneer št SSS SNPJ, piknik t Pflaen parku v soboto t. avgusta. So. Albany ter 26th St
Pevski sbor Prešeren — jubilejni koncert v nedeljo 6. novembra v
avditoriju Sokol Chicago na Sd. Kedzie Ave.
Veliki lov
i
Doživljaji , v afriških Tippah in pragozdovih
Takšna majhna izprememba vselej ljubeznivo podžge dobro voljo in dober tek. Obenem pripomore k dobremu spancu v varnem šotoru, ki ga ponoči obdaja visok venoe bodljikavega grmičja.
V Malagarasiju in Tanganjiki se mi je krokodil kdaj pa kdaj ::ckl brezskrben in predrzen, | marsikod drugod pa sem našel krokodile dosti bolj boječe in previdne, celo tudi tam, kjer jih niso 4ovili in streljali. Tako v nekaterih *predelih reke Ruahe, j kamor je dotlej prišlo le še malo Evropejcev in celo tudi malo domačinov. Sicer pa domačini ne streljajo krokodilov, ker jim je smodnik predrag.
Ob rekah Ulangi, Rufiji in Ruahi so drseli na daleč vidni krokodili. Opozorjeni po svojih finih čutih — pogostoma že v razdalji 100 do 150 metrov pred čolnom v vodo, pa naj smo vozili še tako previdno.
Na drugi strani pa sem večkrat lahko opazoval, da krokodili, speči ob strmem bregu reke, v ločju ali v ostri travi, niso planili iz sna, ko se je skoraj neslišno bližal drevak po reki, ali pa so se zbudili šele v poslednjem trenutku in so se tik pred čolnom ali šele za njim hrupno vrgli iz suhega ločja v reko. Za vse na svetu v vodo! — je njihovo geslo. Le tam se počutijo varne. Kdor bolj napeto pazi in zna bliskovito streljati, lahko v taki nenavadni živahnosti ustreli krokodila kdaj pa kdaj tik čol-; na. Zver očividno ne more spoznati in presoditi, da bi bila nasproti človeku — saj drugih sovražnikov skoraj nima — neprimerno bolje zavarovana, če bi negibno dalje ležala v travi, ki jo skriva.	i
Na kopnem se krokodil vleže blizu globoke vode pogostoma— nikakor pa ne vedno—tako, da ima glavo proti vodi, ker se mu potem v nevarnem trenutku ni treba šele obračati. Krokodilovi gibi na suhem so neokretni, nerodni, medtem ko so okreti v vodi nagli kakor misel, saj zna krokodil bajno spretno plavati. Krokodil se zna splaziti na strme bregove, na katerih se rad vleže in zaspi/Nekemu mojemu znancu je naneslo ob reki Rufiji, da se je prepozno zbujen krokodil vrgel s strmega brega nizdol in treščil v reko tik ob drevaku, ki je drsel mimo. Prav rad sem verjel znancu, ki mi je zagotavljal, da ga je preletel srh po vsem životu.	<
Prečudno! Dan potem, ko sem zapisal ta spomin, je v reki Ru-hudje planil z brega 3 m dolg
krokodil docela podobno in "za las*' natanko pred konico mojega čolna.
Dan na dan so se mi na na-daljni vožnji po reki dogajala podobna osvežujoča presenečenja, na katera pa se naglo in z nasmehom privadiš. Saj to je tudi najbolje, kar moreš storiti! Kadar taka doživetja daljši čas izostanejo, jih pogrešiš in ti je dolgčas.
Pogosta pa je izkušnja, da se domačini v kakšni pokrajini nič kaj ne boje krokodila, ki ga imajo za precej nedolžno živalco, v kakšni drugi pokrajini pa jim je najbolj nevarna zver in se skrbno ogibajo globokega vodovja. Tega si ne morem prav razložiti. Da bi živele kakšne nenavadne vrste krokodilov, si ne morem misliti, ker bi to nasprotovalo vsej čudi te živali. Lahko pač sodimo, da pri. vsakokratni sodbi vpliva praznoverje, kakor pri tolikih drugih dogodljajih v življenju zamorcev.
V Tanganjiki sem lahko vsak dan videl dečke in može, ki so brezskrbno stali do prsi v vodi in lovili ribe, čeprav je kdaj pa kdaj katerega izmed njih ugrabil krokodil. To pa drugim ni kalilo zaupanja v njihovo čarobno medicino, ki se imenuje "dava". Stalna prisotnost nevarnosti je tudi tu izgubila ostrino. Sicer pa je vsak zamorec velik fatalist. Takole povprek mu je vse, kar se primeri, "božja zapoved" ali po njegovem "amrija mungu". Tu ni ugovora, zato se mu ne izplača preveč razmišljati in preudarjati, kako bi sam koval usodo. Bog jo vodi, kakor se njemu zahoče. Torej je potrebno le tisto, kar je res nujno. Ce je kdo kaj ukradel, pač izpove in opravičuje tatvino kot samo po sebi umevno:"Kaj pa naj bi bil storil? Bila je božja zapoved!"
Na reki Malagarasiju sem našel črpališča vode pogostoma obdana s plotom in kol jem. Tudi zajemalke so bile na dolgih bambusovih palicah, "da je stal zaje-malec čim dlje od vode.
Kjer Je mnogo hrupa, vpitja, petjfl, bobnanja, streljanja in podobnega, se krokodili ne približajo radi. Razsajajoči ljudje, strnjeni v gosto gručo, lahko po navadi mirno prebredejo reko tudi na takem kraju, kjer bi bil posameznik gotovo pogubljen. Kadar morajo konji, mezgi ali črede govedi preplavati reko, je v navadi in upoštevanja vredno, da spremljevalec nekajkrat tam blizu ustreli v vodo. Mnogokrat sem šel čez razne reke in ker sem tako ravnal, nikoli ni bilo
nesreče s krokodili.
Neko pozno popoldne sem prešel s svojimi nosači od zapada čez močvirja, poraslim z ločjem, na severnem delu jezera Tanga-njike, do globoke drveče reke Rufiji in sem moral za vsako ceno čez reko na drugo stran,, ki je bila čvrsta in nekoliko višja. Saj ni bilo mogoče taboriti na desnem bregu v močvirju, ki se je vgrezalo do kolena. Razen tega nam je pošel živež, čolna ni bilo dobiti. Domačini, ki nas v visokem ločju niso razpoznali in so rias imeli za oddelek vojakov iz Konga, nas niso hoteli prepeljati, ker &o pač imeli slabe skušnje, kadar so prišli kon-goneški najemniški vojaki na ono stran. Lepo smo jim prigovarjali, tembolj, krt* je sonce že zahajalo, oni pa so nam odgovarjali s puhlimi dovtipi in z rahlim posmehom.
Kaj naj storim? Se enkrat sem zbral svoje vodnike k velikemu posvetu, ki se po zamorsko imenuje šauri, in že se je po-hudil eden izmed njih, da preplava reko in dopove onim na drugem bregu, kdo in kaj smo. Ko sem ga vprašal, ali mu je res vseeno, če ga požre krokodil in če ga ne grozi pred njim, je potegnil majhno bambusovo piščalko iz volhene odeje, ki jo je imel ogrnjeno kakor togo, in rekel preprosto: "Ne, saj imam čar zoper krokodile!" Preostalo ni nič drugega kakor da sem pritrdil: "Nu, potem pa kar!" Brž je Odvrgel odejo, zažvižgal ne-kajkrati tiho proti reki, se vrgel vanjo in jo v močnimi zamahi preplaval.
(Konec prihodnjič.)
korenini v tisoč preteklosti!
frazo za borbo proti komunizmu "vsepovsod".
V Italiji jima je uspelo. V vseh volitvah so zmagali klerikalci skpno z njim naklonjenimi strankami.
, Tudi v nedavnih francoskih volitvah v provicionalne zbornice so zmagale vladne stranke, toda komunisti so dobili vzilc velikanski kampanji Viroti njim | presenetljivo veliko glasov.. A vzlic temujfe zdi, da je ameriški vpliv v spornih evropskih deželah sedaj večji kakor sovjetski. Saj iz volilnih rezultatov sodijo tako.	. .
i • Zelo v ofenzivi proti sovjetskemu bloku in komunizmu je katoliška cerkev. Papež Pij XII. je v nedeljski pridigi apeliral na ves krščanski svet, naj stoji združeno za Boga in za civiliza- uodrmšmnlkmt» cijo proti brezbožnemu komu-| °^re8em*ov-nizmu. Ampak mnogi duhovniki
korenfto zatreti! Zatreti, pa Če- marksismu. Hitler je vedel, ali »tva! Tega pa ni hotel in ne mo-
prav bi utegnila Nemčija poto- bolje rečeno: nagonsko je slutil, gel, ker je bil plačanec težkega
piti se v lastni krvi! ' ' zakaj mora marksizem sovražiti! kapitala, podružabljenje, pro-
Takšno je blo seme hitleriz- Marksistične fronte ni mogel izvajalnih sredstev pa pomeni
ma, novega verstva! To seme pa	*ror'u' k*kr*"eSa nem- ostvarjenje socializma!
bi ne bilo vzklilo, če bi ne ttio Sku P°UUCn" *««*>vin« ne P°- S tem nikakor ni rečeno, da
v nemških množicah mnogo, zn®'.	" "na. so se razmere v Nemčiji morale
mnogo krvi, prepojene z ver- ^ 3* et *nte™™e	razvijati takb, kakor so se de-
stvom, z močjo verovanja, ki stlcn* *°le' * fronto. tv?rjH jansko razvijale/ Gospodarske
—mske politično najzrelejše razn}ere so res gibalo, osnovna
ustvarjajoča sila družabne zgej-
Prav ta primer nam najbolj * ^ar^isti dobro vedo, da je dovine, razum (človek! pa je
___________t___dialektični družabni razvoj nei- sredstvo tega razvoja. Zemlja
zprosen, da ga niti milijonske ne more roditi jabolk brez po-armade hitlerjevcev ne bi mogle! sredovalca — jablane, prav ta-ustaviti, zakaj konflikta med se- ko ne morejo ustvarjati gospo-
- in tisočletni
nazorno pojasnjuje, zakaj se morajo boriti marksisti proti vsakemu verstvu sploh, zakaj ne
smejo koketirati marksisti z ide-	^ T
alisti te ali druge vrste' Človek d"n,° produkcijsko obliko (med darske razmere zgodovine brez ki je prepojen s spoznanji dia^ kapitalističnim gospodarskim se- posredovlaca - človeškega ra-'ektičnega študija zgodovine in ! *tav°"Y " l,"duktiv1,1,mi moč-jzuma! Pozabiti ns smemo, daje obstoječih gospodarskih ter dru- ,m ,dtlavci) mQ*el v ""»<*<>!naposled neposredni stvarnik žabnih razmer, ne more nikdar)»'^duejših gospodarskih razni--, j,užabne zgodovine vendarle postati plen in štafaža raznih rah niti Mussolini odpraviti — Moveški razum!
Zmeda po svetu se ostri in veča vzlic atlantskemu paktu
(Konec s 1. strani)
t
ti so v negotovosti tudi glede Palestine. Majhna kakor je leži na strategični cesti petrolejskih oljevodov in posebno Angležem je bilo na tem, da bi se Palestino ohranilo Arabcem. Toda navihani 2idje so Bevina uica-nili in njihova država je sedaj priznana od večine vlad, a ne še od arabskih. Arabci Še vedno računajo, da se dogodi vojna med zapadom in severom in tedaj bo njim dana prilika udariti v Palestino in	raz-
kropiti po svetu ali pa jih po-klati.
Churchill spet tu
Veliko stika z ameriško vnan-jo politiko ima Winston Churchill. V Moskvi ga dolže, da je on v anglo-ameriškem bloku glavni podpihovalec v novo vojnp. Pričel je javno s svojo protisovjet-sko propagando in za vojno zvezo proti Rusiji skupno s Trumanom na šolski ceremoniji v Fultonu, Mo., dne 5. marca 1946. Tam je Churchill dramatiziral frazo o "zeleznem zastorju" in Truman pa jo je ojačal s svojo
Korupcija in nje tragične posledice v ameriških mestih
(Konec s 1. strani)
ska dejanja več zamorce kot pa belopoltne. Nekatere avtoritete trdijo, da j? med črnci res večji odstotek kriminalcev kakor med bepolotni. j ljudmi. Toda javne statistike o tem ne pnblicirajo— Iz enostavnega razloga, ker vlada ieli, da ne pride do plemenskih izgredov.
V Garyju vre in ienske belo-poltnega pokolenja, ter tudi za-morke so vmes, pa zahtevajo od governerja driave Indiana, naj odstavi iupana ln njegovega policijskega načelnika ter napravi red im mir, da si bodo ienske saj podnevi upale na cesto.
Ker so uprave ameriških mest skoro vse brezna čelne, ln mislijo samo kake si nagrabiti čimveč grafta, tudi taka masna gibanja kot se je dogodilo v Garyju, in pred nekaj leti na Juini strani Chieaga, ne bodo nič sa* legla.
LaGuardia v New Yorku Je uspel, v kolikor Je, toda on Je bil človek s socialistično ideologijo. Tako je v Milwaukeeju uspel tudi Daniel W. Hoan. A člkaškemu iupanu Kennellyju pa gre v njegovih prizadevanjih Jako slabo, ker podeloval je politično mašino, kakršno Je nemogoče reformirati.
Tolmačenje fašizma s stališča zgodovins. materializma
(konec z druge strani)
jih je tresel ob tej pomiali! Ne! Rajši življenje, rdjši državljansko vojno, rajši kri! Vse rajši riskirajo, prav Vse! Nevarnost marksizma se mora za vselej in
^tftfTfffTtfTTfflTTfTTfTTTffffTfTTTffT?fVVfVVVVVVV????????fVfVfVVTVfVVVT^
SLOVENSKA
KNJIGA
odpravi4! ga ne bi mogel niti Zato tudi sovraži hitlerizern Hitler, razen v primeru, če bi pa so mnenja, da bo cerkvi ško-1 tako iz vse krvi vse kar diši po podružabil proizvajalna sred-dilo, ako bo le za status quo, ^ Papež nima nobene alternative. Vse kar želi je, da bi ostalo po starem — oziroma tako kot je bilo do leta 1938.
Konferenca za mir
V teh vzrujenih časih se je dobila skupina umetnikov, ki so sklciali mirovno konferenco v New Yorku. Nekateri, ki so se je obljubili udeležiti, so prijavo preklicali, v strahu, da bodo označeni za komuniste ali pa za sopotnike. Drugi so prišli -vseh kakih dva tisoč po številu, a bilo bi jih Še mnogo več ako bi dobili vize. V Angliji je dobil od naših oblasti vizo sam en Anglež. Več pa jih je smelo priti iz sovjetskih "satelitk". To potezo je zvena vlada napravila zato, da bi dala temu zboru komunističen značaj.
A vršil se je vseeno. Zunaj pred hotelom, kjer je bilo zborovanje, pa so molile katoliške skupine za kardinala Mendszen-tija in v zbornih napevih prosile Boga, da naj vrne mir "izbi-čanemu človeštvu." Bilo je nekaj pretepov in precej gmotne škode, a kake težje nezgode ni bilo.
Nesreča pri vsem tem pa je ta, da svet sedaj res stoji na miru z zelo šibkimi nogami.*
Kadar bo človeški razum premagal vero, bo socializem premagal kapitalizem!
j »*
Dr. John j. Zayertnik
mTSfe mvssF
Tel. ClUwferd 94919 orne*: Houns
141 to 4 p. M.
(Exctrpt Wed., Sat' snd fttm.;
Mt te t U p. JU. (Except Wad., Sat. and Sun./
Res 2219 Bo. IMpwif Ave. Tel. CRawford 7 1441 If ae answer — Call
AUstla 7-5799

ki ji: \i: »obiti: /\ si ."»o
mk.ii;n taki: k akimi phi kak
i t, > .
Ni je slovenske knjige v Ameriki, ki bi vam nudila za tako majhno vsoto toliko izbranega gradiva kot ga je v Ameriškem družinskem koledarju.	'
• f t Letos to sploh ni več koledar v stari obliki — kar se namreč ureditve
tiče. čitatelja koledarski meseci ne bodo več bodli v oči. So pomaknjeni prav na zadnje strani.
jt	...... T	*	«
Od prve strani po do koledarskih podatkov, ki se pričenjajo na 214. strani, imate same leposlovne, zgodovinske m in druge informativne spise.
Urednikov'uvod je na 4. strani, z vsemi potrebnimi pojasnili. In temu sledi članek "Svet v znamenju mrzle in tudi ie vroče volne". /
Na 8. strani se pričenja povest Juša Kozaka - "Agrarna re-forma-maska", ki odkriva vse grozote, ki* so se dogajale v času prevrata v Sloveniji. Vredna je sama na sebi več k6t pa je cena koledarju.
Matt Petrovich ima članek, ki ga je vredno prečitati in razmiiljati o njemu. Naslov mu je, "Račun se mora plačati". Anton Garden je na-pisal nekrolog pokojnemu Vincentu Cainkarju.
Ameriška bratska zveza je praznovala petdesetletnico svojega obstoja. Članek o nji ima v tem koledarju njen predsednik Janko N. Rogelj. V tem spisu statudi dve sliki - namreč prvega gl. predsednika Josipa Agniča in pa slika glavnega uradaABZ.
Sijajno delo v tem koledarju ima Etbin Kristan. Napisal je vanj dramo v štirih dejanjih - "ZA NOV SVET".
Dalje so v koledarju povesti raznih pisateljev iz našega rodnega kraja. Med njimi slika iz revščine, "Fronek", ki jo je napisal Milan Pugelj. "Borisova kitara" - napisal France Borko. Ivan Cankar - izčrpki Iz njegovih del. "Črne marjetice", nqpisala gorica Širca. "Zunaj so karabinjerji", napisal Josip Ribičič. "Beoarad" (opis mesta). "Ej, Marija, ti si sila!" (Povest iz prevratnih dni v Sloveniji). "Pot naša k trpečim gre bratom". Odlomek iz romana "Mati", ki ga je napisal Maksim Gorki. "Njena žrtev", povest, napisala Mara Samsa.
Frank Česen iz Clevelanda ima tej knjigi povest "Dekla Tina". Joško Oven ima v njemu daljši spis o taehiški umetnosti. Frank Puncer iz Milwaukeeja pile o svojih spominih na Antona Aškerca. Erazem Gorše iz Clevelanda pa ima zgodovinski opis delovanja dramskega drufetva "Ivan Cankar", ki je lani praznovalo tridesetletnico. Anton Slabe ima črtico "Spomini" in F. Z. pile o Otonu Zupančiču.
Kaj ie drugeg aje v tej knjigi? Krasne pesmi Otona Zupančiča, veliko informativnega gradiva, razne notice in po koledarski podatki, ki pa v tem letniku niso več na prvih temveč na zadnjih straneh. Kajti ta koledar je# urejen v smislu, da je to knjiga leposlovne vsebine, ne na pratikb. Citatelj ne bd vsled tega nič na škodi, ker pratiko ima na koncu koledarja, a Amiriiki družinski koledar pa je s to spremembo bosta) res knjiga, ki jo je v vsakem oziru vredno vzeti v roke iti |o čtibfi.	,
Kojfdar naravno vsebuje tudi mnogo lepih slik, kakor še vsok letnik doslej. Cena mu je samo $1.50, torej ista kakor prejšnjih nekaj let, dasi so se nam stroški jako zvišali. Vse tiste, ki jim je kaj na tem, da nadaljujemo s tem delom, prosimo, da naj sodelujejo sedaj z nami s tem, da to knjigo čimprej raz prodorno in začnemo z novo. Naročila naslovite: PROLETAREC, 2301 S. Lawndale Ave., Chicago 23, KI.
Weekly D>v>tid i* Ihs
MIVHI as flfea Mm •
OFFICIAL OtOAN OF i. S. F. and Ht Educational Bureau
PROLETAREC
IDUC ATION
ORGANIZATION C OOFI R ATI VI
COMMONWI / l T H
NO. 2158
k
Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave.
CHICAGO, ILL., March 30, 194»
VOL. XLIV.
All Kinds Of Plays For You If You're a Member
Has your lodge, singing society, or drama club joined Prosvetna Matica yet? What? They haven't! You'd better make it a point to bring it up at the next' meeting.
WHY JOIN?
Why should they join Prosvetna Matica? Oh, well, there are all kinds of reasons, but the best is that they can get so much
out of it.
Now supposin' your group wanted to put on a good Slovene play sometime. Where would they turn for material? You'd probably ask all the members to try and locate some plays, and that wouldn't be easy. Besides that, you wouldn't be able to choose the kind of play you want, and if you did find one book —who would type up all the parts?
But, on the other hand, if you belonged to Prosvetna Matica, til you would have to do is look in the directory of plays, and send in your order. In less than a week from the tiirfe you decide on a play, you will have the parts, and can start rehearsals.
ALL KINDS OF PLAYS '	'
What kinds of plays do we have? Now, that is a very easy question to answer. We have all kinds! Yes, that's right, we do have all kinds. We have dramas and tragedies, and comedies— all the different types of plays. Then, if you want just a short one, to fill in on some program, order a one-act play, or maybe an easy two-act play. But if you have plenty of time, you can order a three-, four-, or even a five-act play.
NO ESTABLISHED PRICE I
And now, the good part about all this. The cost of membership! No, you won't have to pay an exhorbitant price for these privileges. To tell you the truth, there is no established membership fee. It is sort of "elastic." That means that for lodges and organizations that are comparatively "well off" they pay a little more than those that are almost broke. Some of our members pay $2 a month (the highest) and some of those that aren't so financially stable, pay as little as 50c a month. There, now doesn't that sound reasonable enough to you?
AT YOUR NEXT LODGE MEETING
Now don't YOU forget to bring this matter up at your next lodge meeting. Maybe they'll start asking you all kind of questions, when you bring it up, so why don't you cut this article out of the paper and take it with you, so you can prove to the rest of the members what it is all about.
ENGLISH PLAYS, TOO I
If your lodge has a juvenile circle, don't forget that we have a selection of English plays, too. We have plays in the same categories as the Slovene plays—that is dramas,' tragedies, and
comedies.
Send all inquiries about Prosvetna Matica to: PROLETAREC, 2301 S. Lawndale Are., Chicago 23, III.
GUEST EDITORIAL
GROUP POWER VS. GENERAL WELFARE
In the "C.T.L.A. News," a weekly publication of thc Latin American Federation of Labor, we find a story to illustrate the point that group interests may become powerful enough to prostrate the general
economy of a nation.
In this case the North American United Fruft Company is the villain" and the wmrkers and government of Guatemala the victim.
The entire econbmy of Guatemala is pretty much dependent upon the fruit company which has been conducting the vital business of transporting the vegetables and fruit of that nation to market. In that capacity the company has become the most Imporant employer of Guatemalan people.
RecenUy the native workers and the company became embroiled m a labor-employer dispute. Under thc laws of thc nation it is required that such disputes be submitted to the government for arbitration. However, "CTVA.L. News" now charges, the company refused to abide by the laws of the land in which it does business and, instead, threw a transportation blockade" around the nation. The result may oe uiat the nation s harvest will rot and the nation will be prostrated. #
Pretty arrogant, we think. But under the principle of "free" enterprise it may be argued that, whatever the result, the North American United Fruit Company is under no obligation to "work" if it doesn't care to do so.	♦
While our sympathies turn instinctively to the Guatemalan wora-ers. We are summarizing the above story because it provides a splendid example of how group interests can conflict with the general welfare. . . . And because it sems to be a good argument for socializing such industries as the North American Fruit Con*>any.
There are capitalistic combines in existence which could pretty well prostrate our own economy if they exercised their "freedom" to serve or not to serve. And if anybody wants to argue that there are labor groups who could do the same thing we'll concede that point without a struggle.
What we will insist upon is that it all adds up to the fact that the general public can neither be safe nor free so long as such* power rests in the hands of. people who think of themselves as special groups and whose concerns are no broader than themselves—whether tnose groups be capitalists who collect profits or workers who receive wages.
The point is that when the general public depends upon one single group or industry for its well-being, then that industry should btf socially owned and operated altogether for the general welfare and nqt for the private profit of an owning class.
That, of course, is not the opinion of President Truman and other capitalist-minded people who call themselves Democrats. Mr. Truman has shown that he would rather hoist the flag over coal mines and fine coal unions and their officers, or draft railroad workers into the army, to force workers to serve society under conditions that will leave a few private owners of gigantic industries in control of things.
——
THE PROFITS Of RELIGION,
By Upton Stock* - 75c
Mr. Sinclair himself describes it modestly as "a study of super-naturalism as a source of income and a shield to privilege " This is tempting enough, but the book is actually richer snd more dramatic than this sub-title indicates. It is a study, with abundant and arresting illustrations, ancient, modem and contemporary, of fskes, faker«, hypocrites/ sophists and humbugs pretending to serve their god and carry his gospel of love and mercy to the people of the world The job of debunking Is
beautifully done, though without a trace of malice. The author Is as charitable as the sincere and educational Christian should be—but seldom is!
It Is as timely as ever, as antiseptic as ever, and as crushing an indictment of the frauds and crimes perpetrated in the name of religion as sny ever written and published. By all means, order It today.
And when you order it, why don't you select a few more books from our book list?
Send all book orders to: PROLETARY, MSI S. Lawndale. Chicago SS, Illtoals.
FRANCO NEXT?
By K. M. Landis II
ONE OF the costs of the coid war lies in thc cheapening of thc meaning cf words.
Among all the pious phrases of the North Atlantic military pact, there is nothing loftier than its declaration cf purpose;
"To safeguscd the freedom, common heritage and civilization of their peoples, founded on the principles of democracy,' individual liberty, and thc rule of law."
You would think that the sponsoring countries would be proud of these words, snd would not debase them in the first five minutes.
Yet even before the pact is signed, Portugal is invited to join. . Portugal, as Sec. Acheson well knows, is a police state. Strikes and lockouts are forbidden. There hasn't been a free election since the army seized control a generation ago.
Six weeks after Hitler came to power. Dictator Salazar established a fascist-type state in Portugal. A few years later. Hfe helped Franco overthrow the Spanish Republic.
When World War y broke out. Portugal dishonored her military alliance with Britain and flirted with Hitler. Not until the Nazis were losing did Salazar grant bases to the Allies.
As late as 1944 Salazar declared that even If Fascism should fail everywhere else, he could not envisage a return to democracy in Portugal.
Hoping to qualify for American aid, Salazar recently allowed an 82-year-old general to run for president in opposition to his own candidate.
But when the old general took the election seriously and began to draw tremendous crowds. Salazar accused him of planning to restore parliamentary democracy, and forced him to withdraw from the race.
So Salazar remains in power after a farcical election, and now under the Atlantic pact he will receive free American arms to help him maintain his dictatorship over the Portuguese people.
DURING recent negotiations with the State Department. Salazar let it be known that he would also like to see Dictator Franco included in the common heriU^e.
The request is understandable, and is likely to be the next order of business as military strength grows in Western Europe.
It might be better, however, if the declaration of lofty purpose were stricken from the pact. If it Is misleading in this particular, people may begin to doubt what it says about peace and the United Nations.
In our courts. Juries arc instructed that if they have reason to dk believe a witness on one point, they may disregard his entire testimony.
Chicago Sun-Times
Pact beginning of Offensive against American people By monopoly capital
• U.S. PLEDGED TO fc'IGHT!— These are the nation's headlines in the Hearst papers and the big press which welcome the Atlantic Pact. In 1,000 words and 14 brief articles the Pact disoloses publicly that the movers of pap?r are out openly for .war. >
Foreign Secrcftkty Bevin of London let the cat out of the bag on March 18, when he said that the Pact is necessary, because. "Frankly, Just as the League of Nations did not fulfill its purpose, neither has the United Nations."
Mr. Bevin does this with full assurance from our bi-partisanites, alon-2 with Mr, Truman, Premier Schumann of France, and DeGas-peri of Italy. All these now show by deeds Jhat their Pact is out to wreck the U.S. Mr, Trygivie Lie, UN head, when he heard Mr. Bev-in s statement, answered—"in on? way or another, we (The UN) have stopped war."
The Pact is the beginning of a full offetisivet* *Sainf t American people oy monopoly capital. In the Senate 52 members signed a round robin to give China 1 and M billions for war purposes. These same senators are moving to spend SI billion for lendlease to arm Western Europe.
BANDITSI
Slot machines, often called "one-arm bandits," rob thc American people of S3 billion a yrar, says an article in a well-known magazine.
It points out that these "bandits" are Illegal in 46 states, but k?cp on deing business in practically all of them. That could no: happen unless politicians and police were getting their "rake-off."
Anyone who "plays" these machines, therefore, is encouraging a dirty Big Business and public corruption.
Congressman proposes bill Which would relinquish rights Of native born citizens
Supply being cut . So that prices Will remain up
The Riggs National Bank, a large Washington financial institution, this week published this unusually frank statement:
"To avoid price cuts that consumers are clamoring for, oil output is being reduced. Texas production in March is to be 500,000 barrels a day less than in December. Standard of New Jersey is reducing Venezuelan production by 100,000 barrels a day, and oil imports from the Middle East by 50 per cent."
In short, monopolistic interests are cutting down the oil supply to keep prices high on petroleum and the products made from it.
RAILROADS USE MINERS' STRIKE AS EXCUSE FOR MORE LAYOFFS
Post office announces Reduction of 4c per pound On U.S.A. gift parcels
, The Post Office Department has announced that agreements have been concluded between the Economic Co-operation Administration and the authoriUes in Austria, the French Zone of Western Germany. Greece, and the United States-British Žone of Trieste whereby the Post Office does not have to pay erminal credits normally chargcd on parcel post packages ,,
As a result, further postage rate reductions of 4 cents a pound will be made on U.S.A. GUT Parcels to those countries. The weight limit 'mi relief parcels for these countries is 22 pounds.
Papa Asssyi
"Pop, why do you always sign my report card with an X T"
"I don't want your teacher to think anyone who could read and write would have a son as dumb as you." y
New P. O. Restrictions On moots and medicines In US gift Parcels'
The Post Office Department has announced certain restrictions • on the weight of meats, and the value of medicines and drugs contained in U S A. Gift Parcel.
Effective immediately, not more than 3 pounds of meat can be in-
cluded in each relief parcel; and	„ _______
the combined total domestic retail more than adequate to meet all
In an effort to discredit John L. Lewis, United Mine Workers president, and nationalize the action of American railroads in laying off 62,000 additional workers (with more to follow), the corporation's spokesmen and newspapers of the nation have been conspiring to lie to thc public during the past week.
The lie consists in the statement that the railroaders are idle because eastern miners have decided to answer Lewis' call for a 14-day vacation.
However, even an elementary knowledge of the facts makes it plain that the mine shutdown and the railroad layoffs arc in! no manner connected with each other. . _	—
Plenty of Coal
Unfortunately for the major plan—>which is to give organized labor a black ey^—the newspapers "spilled the beans"; at the outset by letting it be known that the supply of coal above ground is greater than it has been in many years and
yalue of all medicines and drugs in each parcel must not exceed $5.00.
These limitations have been placed in effect because of revisions in the regulations of the Office of International Trade governing the export of gift parcels under general license.
THE MAHCH Or LABOR
jM BILLION A Y*A» ts LOST M V860AUSS0F ILLrtCSS AND DI9ASIUTY- HALF IN *4FO-•CAL C051S, HALF IN 6ARNNCSL
0ft *mmTHe H*rc*cAPY«x/ buy &
UNION-MAM. LOOK TOR W8 UrSoN LAML IN -TU* MSWDWfeAR,	— w
yoowufi mtimTUBpfffy BOyf
vvO
needs for the period tha\ the miners propose to rest.
That being the case, there is no reason why the railroads should be affected.
With the coal in storage reserves, it is possible to haul fuel wherever it can be sold. The railroads have their job waiting for them no less than they would have had if the miners were working their usual shifts. If they lay off workers now the blame can not be attributed to Lewis.
The fact is that the railroads were deep in a job-slashing program some time before Lewis told the miners to take a limited rest. Today they are intensifying their lay-off policy because, for reasons of their own, they want to do just that. Whether their reason is that business is suffering a minor'slump as a result of high prices 'and buyer resistance, or that corporations are promoting the appearance of hard times t6 halt union demands is a question that time may answer.
But that the roads can't do business with an enormous surplus of coal on hand }s an explanation which onlv. the ignorant will accept. v
PITTSBURGH. PaCongressman Francis Walter of Easton Pennsylvania does things in a very bold way. Last Thursday he introduced a bill to bar citizenship to native born Americans who ma> be called0 Communists. Mr. Walter is a ranking member of thc Un-American Activities Committee and he sweeps aside thc Constitution in a grand manner. He would take away from native born citizens thc right to vote; the right to run for politicial office; the right to hold a Federal or State job; the right to serve as an officer in the Army, Navy, and Marine Corps; the right to receive a passport; and in a majority of states, the right to practice law or medicine.
For decades we have had distinctions in our democracy between first and second-class citizenship, the Negroes representing the common example of Americans in sec-ond-class status; but, now we have something worse—just no citizen at all, men and women without a nation, and this nicely proposed by Mr. Walter who adds greater infamy to bis Un-American Committee.
For a long while Americans have been told by this Committee that it was foreign agents, spies, and enemies from abroad that threatened us. A lot of people didn't believe this, and apparently the Committee realizes this red herring is too rotten, because it now strikes at native born Americans.
WASHINGTON STIFLES CRITICISM
This is a desperate measure, inspired and. written by men who fear the whole American people. When the President himself could brook no criticism in the Vaughn incident and answered by name calling—we are told today by Mr. Walter that the Administration at Washington is bent on a sinister design to stifle criticism from any source, including the natiye born.
In a recent message the President outlined his "GLOBAL RECOVERY PLAN ' which Fortune Magazine (March 1949) praises highly though it regrets that so far only $20 billion werfe spent since 1946. Suppose someone vyerc to call this plan 'GLOBALONEY" —and point to the $1 billion spent in Greece as wasted, where guerrillas have increased from 20,000 to 50,000—would such a dritic be called a Communist?
Or, if another said the Truman Doctrine was impoverishing the Turkish peasant by shipping in American tobacco, guns and planes, instead of hospitals, trac-1 tors, plows, schools, doctprs and j medicine; doing it to thc extent of $1 billion, the figure given 1 by thc American chief at Ankara J in 1948—would this critic be called a Communist?,
In Berlin the German warplane manufacturer Heinkel complains of making pots and pans in his factory and says he would rather be making aluminum airframes for' fighter pflancs for America. In Canada as SS German General of-1 fers his services to the Canadian Army to lead it against thc Soviet Union, and this same general has had four paroles, reducing his life sentence to less than two years I .with extensively comfortable fami-, ly and living privileges. Criticize this and you are what?
WHOSE AMERICA?
American military authorities throught thc Marshall Plan ring the world with 55 armed bases— the North AtlanUc Pact is to be signed in Apttl, the Mediterranean
Alliance is coming up—$1 billion is planned for re-arming Western Europe — $6 billion for 1940 s Marshall Plan—$15 billion for the armed forces—the money is shelled out—yet Congress so far, three months in session, passed only one law and that raising the President's pay to $100,000 annually. But, where is housing, repeal of Taft-Hartley, civil rights, na^onal health insurance, wi<fc?r social security, lower prices and strict rent control?
Point out these—and you are what?
Are you for war or peace?
Is peace to be a "Communist" issue and war an "American" one? Are there two Americas—one for those who want war, Ind one for those who love peace?
Whose America is this? Marshall Planners dipped into the unemployment compensaUon fund to the extent of $70 million and shut down field offices everywhere. In Indiana state 42 out of 43 were closed, and with unemployment increasing the jobless must wait six weeks before their claims are processed in the one remaining office.
We see our people robbed to pay for the Berlin airlift that costs $500 million a year. Are there, I ask, two kinds of America?
There is another America that is overwhelming for peace. It is the America of veterans who are learning today the realities of even trying to get a bonus, or a home and car at fair prices.' It is the America of millions of working-men and women whose sons and daughters will pay the price of blood if the road should lead to war. Are they the America that will doff its hat, live and work in silence, neither criticize nor speak its mind of the war policies of the Administration for which Mr. Walter speaks. This is the America that wonders about high profits of monopolies and the fact of no wage raises.
. "KEEP AMERICA FREE"
Mr, Walter has his own kind of
Amcrica ln mind, with a special brand of citizen. He worries about Reds, but does he lead on more housing, repeal of Taft-Hartley, for real rent control, and does he make an outcry against the incident in Erie, Pennesylvania of February 19, 1949 where a young NegrO worker lost his right eye when beaten over the head by a blackjack wielded' by an Erie policeman?
Does Mr. Walter want a nation of yes-men, of the me-too type, the "JA! JA!" citizen that Hitler made of the German people. Hitler, too, did it in the name of anti-communism, by making first class and second class citizens, by making what he called "SUPERMEN." How so like a twin is Mr. Walter and Adolph—one babbled of anti-communism and led his people to fascism and war. If Mr. Walter wants that road, let him go alone —it is not for men and women who love humanity.
American history from its beginning is noted for men and women who never gave up their basic rights to Congressmen or Congressional Committees. This new invasion of the rights of cKi* zenship is a deep thrust. It should be rejected at once. 5J v.
Americans have never'fc been silent. Our nation grew through controversy, not in the cold silence of frozen thyught or word. Speak up now—let Mr. Walter known of the America that is for peace and security.
ARE YOU MOVING?
Voice on Phone: "Are your father and mother ai home?"
Little Johnny: 'They was, but they Isn't now."
Voice: "They was, but they isn't —Where's your grammar?" Johnny: "She went opt, too."
The Post Office has announced thdt it will no longer take the responsibility of notifying publishers of their subscribers' change of address.
In the past, the Post Office has mailed forms to the publisher, notifying of the change.
If you want to be sure of receiving your PROLETAREC i«t a new address when you move, ask your postman for Form 22-S (which is duplicated below) fill it out, and mail it to PROLETAREC.
On the third line of the card, where it says (Show any nunw bers or dates included in address on copies for identifiation) DONT FORGET to put your expiration date. This is very important! The expiration date Is found just to the right of your name, on the paper.
COPY OF FORM 22-S
NOTICI TO FUBLISHfR OF CHANOK OF ADDtISS
<9trf#t Number. Apartment Num»*r. Pmt Off if* ftmi Number, mr k F. D J (City)	(Ztmr N.imben	(Suit)
(Sfcow any number* or fan mrtwrVd in adrire« «H» cowe* m4 ittenlHiemlim\) (Stw Aridrv* H«ree« No., Apartment fim., IMm OfTire Sox N»., m R F D !*•.)