11 Etnolog 26 (2016) UVODNA BESEDA Nena Židov, Andrej Dular Glede na to, da so bile migracije v kulturnih krajinah v letu 2016 osrednja ICOM- ova tema in ena od osrednjih interpretativnih usmeritev programa SEM ter da smo (`al) pri~e mno`i~nim migracijam ljudi, je uredni{ki odbor letos med znanstvenimi ~lanki izpostaviti etnolo{ko-antropolo{ke poglede na gibljivost ljudi in kulturnih sestavin ter spremenljivost kulturnih krajin. V sklopu z naslovom Kulturne krajine: premiki, izmenjave in prepleti avtorji ~lankov pi{ejo o razli~nih razlogih povezanih z migracijami ljudi ter materialnih in nesnovnih kulturnih sestavinah v preteklosti in sedanjosti ter njihovem odra`anju v spreminjajo~ih se kulturnih krajinah. Ve~inoma se ukvarjajo z vpra{anji slovenskega prostora in ljudi, ki sobivajo v njem, vanj prihajajo oz. iz njega odhajajo v svet. Mirjam Milhar~i~ Hladnik zanima Vpliv stikov in me{anja kultur na kulturno krajino skozi perspektivo migracij, Da{o Koprivec pa Osebne zgodbe o `ivljenju v Egiptu in doma. Folklorna skupina v diaspori je osrednja tema Rebeke in Draga Kunej, Nem{ki priseljenci v Mariboru pa so predmet obravnave Maje Godina Golija. @ivljenje porabskih slovenskih povojnih deportirancev po zaprtju delovnih tabori{~ je tema, s katero se ukvarja Katalin Munda Hirnök. Nena @idov predstavlja Oris prvih let praznovanja novoletne jelke v Sloveniji, ki se je pri nas za~elo uveljavljati po drugi svetovni vojni po sovjetskem zgledu. Sledita ~lanka, ki govorita o prehajanju, prila{~anju in pomenu materialnih kulturnih prvin. Na vpra{anje Frankfurtska ali {vedska kuhinja? odgovarja [pela Ledinek Lozej, o ~evljih kot delu materialne kulture pa v ~lanku »Allstarke so pa malo dlje ostale« pi{e Veronika Zavratnik. Bla` Baji~ v ~lanku »Meni ja ta moja pot kot dnevna soba« predstavlja poti teka~ev v Ljubljani kot povezavo med mestom in naravo. Z »izmi{ljeno« kulturno krajino pa nas seznanja ~lanek Predstave o skrivnostnih izgonskih krajih bolezenskih demonov na Slovenskem Gorazda Makarovi~a. Etnomuzejske strani `e po tradiciji prina{ajo prispevke, ki se osredoto~ajo na muzejsko problematiko in delovanje Slovenskega etnografskega muzeja v preteklem letu. Etnomuzejske strani uvajata dva prispevka, in sicer Spletna dostopnost: na primeru spletne strani Slovenskega etnografskega muzeja, ki prikazuje novosti in prednosti v informiranju javnosti in zlasti tako imenovanih ranljivih skupin prebivalstva o dejavnostih v SEM na svetovnem spletu. Drugi prispevek, Nagli~eva {~etarska obrt v [marci pri Kamniku, pa prina{a vpogled v etnolo{ko manj raziskano obrtno delavnost izdelovanja raznovrstnih {~etk, omel in ~opi~ev pri nas. 12 V razdelku Razstave so podrobneje predstavljene {tiri ob~asne razstave (Moda v gibanju, Od ~ipk k vezem, Fran Vesel, kronist ̀ ivljenja z za~etka 20. stoletja in Romanje na Svete Vi{arje: fotopis Petra Nagli~a iz leta 1933), ki so jih v razstavni in upravni muzejski hi{i ter na gostovanju v Italiji pripravile v letu 2015 sodelavke in sodelavec Slovenskega etnografskega muzeja. Poro~ila, ki sledijo omenjenim prispevkom, podrobneje predstavljajo delo Slovenskega etnografskega muzeja v letu 2015. Tako sklop Nove pridobitve prina{a zapise o novo pridobljenih predmetih v treh muzejskih kustodiatih – za obrt (strugarski izdelki), za obla~ilno kulturo (~ipke) in za duhovno kulturo (pustni lik rusa). Rubriko Poro~ila zapolnjujejo trije prispevki, in sicer Poro~ilo o delu Koordinatorja varstva `ive kulturne dedi{~ine v letu 2015, ki mu sledi prispevek o Odziv(u) Slovenskega etnografskega muzeja na aktualna migrantska gibanja, ki so se dogajala v letu 2016 na tako imenovani balkanski migrantski poti. Poro~ila zaklju~uje prispevek z naslovom Film na etnografskih razstavah, ki je hkrati tudi razmislek o tej problematiki, velikokrat obravnavani na mednarodnih posvetih. Stalnica etnomuzejskih strani je poglavje SEM v preteklem letu, ki kot ponavadi prina{a prispevka z naslovom Razstavna dejavnosti SEM v letu 2015 in Prireditve v SEM v letu 2015. Oba prina{ata iz~rpna poro~ila o vsebinsko raznolikih in pestrih dogodkih skozi celo koledarsko leto. Pred dvema letoma uvedeni razdelek Knji`ne izdaje SEM tudi v leto{nji {tevilki Etnologa prina{a kratke informacije o publikacijah, ki smo jih v okviru muzejskega letnega delovnega programa izdali leta 2015 v Slovenskem etnografskem muzeju. Dve publikaciji se navezujeta na ob~asni razstavi, dve na predstavitve nesnovne (`ive) kulturne dedi{~ine in dve na dostopnost kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam. V Etnologu se spominjamo tudi sodelavcev Slovenskega etnografskega muzeja, ki jih ni ve~ med nami. Tak je tudi zapis o `al prezgodaj preminuli dr. Da{i Koprivec, kustodinji kustodiata za slovenske izseljence, zamejce po svetu in pripadnike narodnih manj{in in drugih etnij v Sloveniji Slovenskega etnografskega muzeja. V Etnologu pa se vsaj ob~asno spomnimo tudi svojih nekdanjih, a {e vedno delovno aktivnih sodelavcev ob njihovih `ivljenjskih jubilejih. Razdelek Knji`na poro~ila in ocene je v leto{nji {tevilki bolj simbolen, pomembno pa je, da v Etnologu vendarle ostane in da bo drugo leto njegova vsebina z novim urednikom etnomuzejskih strani bogatej{a in pestrej{a. Leto{njo {tevilko zaklju~uje 25-letna bibliografija Etnologa (od leta 1991, ko se je Slovenski etnograf ponovno preimenoval v Etnolog, do leta 2015), ki jo je pripravila muzejska bibliotekarka Mojca Ra~i~. Z njeno objavo `elimo po~astiti ~etrtstoletno neprekinjeno izhajanje nove vrste Etnologa, najstarej{e etnolo{ke in muzejske strokovne in znanstvene revije na Slovenskem, ki mimogrede sovpada tudi z obletnico rojstva slovenske dr`ave.