9. štev.
V Kranju, dne 29. februarja 1908.
I .....'.. ;
IX. leto.
Političen in gospodarski list
Stana ta Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 8 K, za druge države stane 660 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vpoJiljatve naročnine se ne ozira. — Uredniltvo in upravni! t v o j« na pristavi gosp. K. Floriana v «Zvezdi>.
Izhaja vsako soboto ===== zvečer =
In.erati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 80 K, za
Za i
četrt strani 20 K. Inaerati se plačujejo naprej. Za manjša se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če te tiska enkrat, za večkrat; popust — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi is novico. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi M ne vračajo.
Izid deželnozborskih volitev.
Kranj
Škofla Loka
136 46
Pavšlar
83 3
Hafner 1
73
74
172 86
V kranjsko-škofjeloškem volilnem okraju je torej izvoljen
i        Ciril Pire.
Slava neustrašenim Škofjeločanom in zavednim Kranjcem, zlasti vsem onim, ki niso prodali meščanstva in se niso udali nesramnemu vplivanju klerikalnih profesorjev.
Vilfa** Detela
Radovljiea 56 40
Tržič 47 M
Kamnik 99 69
202
■
V radovljiško -tržiško- kamniškem volilnem okraju je zmagal
163
■
dr. Janko 0fljan.
Slava zavednim Tržičanom, ponosnim Kamničanom in narodnim Radovljičanom!
Slava! Slava! Slava!
V Ljubljani sta zmagala 8 500 glasovi fedine"
V dolenjskih mestih je izvoljen:
Ivan Plantan
dr. Ivan Tavčar in dr. Earol Trfller.
V notranjskih mestih je izvoljen:
Josip Lenarčič.
V trgovski in obrtni zbornici sta izvoljena:
dr. Fran Novak in Filip Snpančlč.
Si>'» fi*Oi1 MIH
■
V Idriji je ožja volitev med Gaaglom in Arkotom. Socialno-demokratični kandidat Etbm Kristan je dobil 72 glasov. — Skoro gotovo bo izvoljen Gangi,
Kmečke posojilnice in hranilnice*
IV.
Velike važnosti za vsakega člana, odnosno vsaj za vsakega odborniki «Kmecke posojilnice* je, da razume nekaj malega o knjigovodstvo, da ve, kako se posluje, zapisuje in vodi knjige v domači, vaški posojilnici in hranilnici ter ve, kako je denar vložen, da lahko brez skrbi zaspi. Ssj za tuje premoženje, ki je zaupano poštenosti in previdnemu vodstvu zadruge, ni lahko biti odgovoren.
Knjigovostvo v domačih, malih rajfajzenskih posojilnicah mora biti priprosto, jedrnato, da se takoj razvidi ves položaj in stanje njenega delovanja.
Saj to zapisovanje ni tako težavno, kakor bi si kdo na prvi pogled domišljal. — Poslovanje okrajnih, posojilnic in denarnih zavodov, ki imajo vefi prometa in so za širši okoliš, je seveda težje in bo^ komplicirano ter zamotano. Tam je potreba imeti nalašč zato nastavljenega uradnika.
Poslovanje pa, knk šn » je vpeljano pri domačih malih rajfajJxno\kau, jo čisto cno&lavno, ter je zmožen istega upravljati vsak k lčkaj nadarjen kmetski posestnik, samo da se mu enkrat l meljilo razkaze in po domačo razjasni.
Največ je gledati, da so vsi prejemki in izdatki sproti in v prave predale ali rubrike vknji-zene.
Najvažnejša in največ pozornosti vredna je knjiga danem! alt biagajnični dnevnik imenovana, katera mora bili zadostno kolekovana, s trakom v hrbtu prevezana, numerirana, da ni mogoče listov iztrgati ter od davčnega urada potrjena.
V to knjigo še vpiše vsak najmanjši prejemek ali vplačilo, bodisi kot vloga, delež, pristopnina, dohodek tiskovin ali upravni pnispevek zaporedoma, kakor se prejme. In sicer je razdeljena ta knjiga tako, da se vpisujejo na eno stran, t. j. levo dohodke ali prejemke. Ravno tako pa moramo zapored na desno stran tudi zapisati stroške, kateri bi bili: za koieke in vpis zadruge, za tiskovine, poštnino, izposojila, obrestonosno naložen denar pri «Zvezi» i. t d.
Blagajniški dnevnik se zaključi koncem vsakega meseca. Da so pa izognemo kaki morebitni napaki, je pa prav, da se zaključi na posebnem lističu po dokončanem uradnem dnevu, ker se tako pride napaki tanko na sled, ko so še dogodki dneva živo v spominu in še nepozabljeni.
Seveda moremo upoštevati, da pri priprostem kmetiču ni v navedi taka disciplina, da bi se držal uradne ure. Ta vloži danes, oni jutri i. t. d. zato je treba to upoštevati in ravnati ljubeznivo z ljudmi, da se dobi že neko osebno simpatijo in nagnenje priprostih ljudi do fukcionarjev zadruge. 'L prav pristno uradno natančnostjo m sitnostjo bi se ljudi zelo odganjalo.
Zato pa, kdor hoče stopiti s priprostim ljudstvom v stik, kdor hoče vapešno delovati med
PODLISTEK.
Brodkovskl odvetnik.
Slika iz sedanjega življenja moravskega. Češki spisal Vaclav Beneš-Šumavskyr; poslovenil Avgust Petrič. Dalje.
IV.
Doktor Kubala je začel svoje delovanje v Biodkovicah v najugodnejših razmerah. Njegova pisarna je imela v kratkem toliko dela, da je moral vzeti še dva pisarja, dasi je imel v Andri spretno, zvesto in ne utrudljivo delavno moč. Občinski odbor je poveril novemu odvetniku pravno zastopstvo občine v vseh njenih sporih. Vse se mu je posrečilo, da si ni niti mogel boljše želeti. Seznanil se je hitro tudi z ostalimi rodbinami brodkovske honoracije in povsod je bil vsprejet z odprtimi rokami.
Ne oziraje se na prepir med županovo in Kanjakovo rodbino, je prihajal k obema. Pri Pej-čohu te mu je priljubila poetična in nekoliko otožna nežnost Kariina, pri Kanjakovih zopet vesela nepnsiljenost, razposajena volja Milkina, kateri je bil najkrasnejši užitek, če je igrala skupno * .jujim na giaiovir, docim je njena sestra sanjarita dureun v gozd, o plesu na mahovmh gozdnih
kmečkim prebivalstvom, se mora navaditi tudi pri prostega, naravnega občevanja, priproste kolegijal-nosti z ljudstvom.
Da pridemo zopet k blagajniškem dnevniku nazaj, ter da postane vsakemu umljiv, hočemo vzeti za primero vzgled.
i 8£
S j|
a>        Í    M S
I   2 Is2
.2 .22 j*    9 a. o > m -P ä .Ü a 'J, a
Iti
8 I I I I I I
2
o
S*1
1 fl
I A* «'•§ .s
M o* J* 5"^
IJH a -o -t! a
J
11*1
. .iS, rt .41 "IP"
iS
IÏ S
■s . S k c« w a
fl     NNSS N
3 "T s
i a
ttM<W O 9 ft3
> O B
S -s
¡IS3
'13 ")|9i    HMC9 4IKiieM)D
II Hi
Izlili
«wo   oo * o
o  i ojo o
ta I     <fj i-
en
a
a 'P |J
2:3
*3'° -2 « S3.
g i I I I I ! S 8
>
I i
.■a J o
> rt C3     ~- «I H
o tč ini * s 6o as
o .2 .S ~ ~ .2 .S M > > "o m ^ >
'3¡5 m i.
■ s«
~> -M -3 "3 >■ — K -Ji
115«,
a a S o g « * as sa .§
ce
-č/2.2Ž. « S -a h
.s « - - ■ a
s* S 43 iS W <« -* ».capo. <s
(S       4) 4)  *< -J
> ^ o o H 9
ri      C- t-      ^ ^
"HMflrlfiri
Omenimo se, da so nam osebno mnogo pri-Ijubnejii ter tudi priprostejši oni blagajniški dnevniki, v katerih so kar na eni strani dohodki in stroški. Namreč zato, ker so prvič bolj pregledni; drugič cenejši in tretjič se potrebuje ravno polovico manj kolekov, kakor za takega, kjer so prejemki na eni strani, izdatki na drugi strani vpisani. Priobčili bodonio tudi ta vzorec, ki se priporoča posebno produktivnim zadrugam.
Gospodarski del. b
Narodno gospodarstvo.
Dalje.
Velike bankovnice, kakor avstro-ogrska banka, nemška državna banka, Banque de France izdajajo čeke, da se ž njimi potegne znesek v gotovini. To so pri avstro - ogrski in nemški banki takozvani beli čeki, ki se glase na gotovo osebo.
Giro-promet je večinoma omejen le na kli-jente posamezne banke. Plačilni promet bank med seboj pa je organizovan po k 11 ring-prometu. Kakor se terjatve in dolgovi, ki jih imajo trgovci med seboj, v giro-prometu poravnajo pri banki, tako se dogaja tudi s terjatvami in dolgovi posameznih bank med seboj. Za vzgled navajamo londonski Clearing-Hous. Banke dajo svojim klijentom čeke na svoje ime. Ako klijent kake banke kupi blago, tedaj ga ne plača v gotovini, temveč izda ček na svojo banko in tako se med seboj poravnajo skoro vsi trgovci na Angleškem. Banke pa obračunajo med seboj v Clearing-Housu. Clearing-Hous je precej velika dvorana, v kateri stoji velika miza v obliki konjske podkve. Okoli te mize se snidejo po trikrat na dan zastopniki raznih bank v svrho obračuna in sicer ob V210., y212. V22. uri. Vsak zastopnik prinese čeke, ki jih je njegova banka prejela od klijentov drugih bank, ti se seštejejo in določi se razlika med terjatvami in dolgovi. Ko je vse to končano, gre vsak zastopnik s svojim računom k ravnatelju, ki sedi sredi podkve z 2—3 pisarji in ta pripiše eni banki plus, drugi pa minus, kakor pokaže obračun. Dnevni promet se suče med 8 in 40 milijoni funtov šterlingov. Število prihajajočih in odhajajočih čekov znaša okoli oO—80.000 kosov. Pa tudi po drugih mestih na Angleškem obstoje taka obračunavališča (Provincial - Clearing - Houses), tako v Manchestru, Newcastlu, Birminghamu, Liverpoolu, Bristolu i. t. d.
J e v o n s je ta zistem obračunovanja predočil na tej-le sliki:
C/.//.
Klienti bank a, b, c, č, d, e v dveh mestih A in B imajo v prestolnem mestu zastopnika, C in c, ki se shajata v Clearing - Housu in ondi obračunavata.
V Zedinjenih državah obstoji od 1. 1853. New - York - Clearing - House - Association ; poleg tega pa je še nad 100 obračunavališč v raznih mestih.  Sploh se je Wiring - promet najbolj raz-
tleh, o krasnih sprehodih pri bledem svitu lune. Od izprehoda, ki sta ga napravile z doktorjem dan po prvem obisku, sta plamteli obe sestri navdušenja zanj; da, nastala je med njima tudi ljubosumnost, dasi si je Marica od svojega poslednjega bivanja v Brnu dopisovala z nekim častnikom, s katerim sta se srečala na kakih dveh plesih. Milka si ni mogla kaj, da ne bi tega povedala nekolikokrat odvetniku, seve docela zaupno z namenom, da bi smatral njeno sestro za oddano. Doktor je pri izletu pokazai vso svojo družabno spretnost; prepeval je, plesal, pravil anekdote, kipel dovtipov, vodil igre in bil neizčrpno iznajdljiv v posredovanju, da je zabaval stare in mlade; ako pa ni bi! trenotkoma posebno vezan, je postal zopet kaj resen, kar je napravilo na mladenki najboljši vtis. Ko so se vračali iz gozda, je bila gospa Kanjakova rožnate volje in pravila, da ima doktor v nenavadni meri vse lastnosti, da bi dekletom sukal glave. Staremu Kanj aRu se je dopadlo, da ne ume nihče praviti anekdot tako zabavno kakor on. Smejal se je glasno, da se je držal za trebuh, zlasti anekdoti o purgermajstru, ki ne ve, zakaj gre vol na klic »cehi* na levo, dočim vol to ve.
»Jutri povem vašo anekdoto v občinskem odboru," se je smejal, ,to bode špasl Purgermajster ne ve, a vol ve, banana I*
Kubala ga je prosil, da bi ne omenil izvora anekdote, ker bi se mogla smatrati za namenjeno žalitev župana.
»Bog obvaruj, ne bojte se, vzamem jo rad na svojo grbo, hahahal*
Prvi svetovalec malo da ni padel smehu na zemljo, tako se je smejal. Potem ga je začelo zbadati v nogi in je moral obstati, ali zopet se je začel krohotati.
Temnilo se je že, ko so se bližali peš po borovem gozdu k mestu. Marica se je ustavila, da bi počakala stariše. To je porabila Emilija in ko so prešli kos pota je pristopila tesno k doktorju in mu šepnila skoro s prosečim glasom:
»Pridite jutri zopet k nam, doktor, zaigramo si na klavir. Kajne, da pridete?"
Uprla je pri tem vanj svoje oči, iz katerih je zabliščal pri mesečnem svitu goreč žar.
»Pridem, gospodičina," je obljubljal zadovoljno doktor.
»Dajte mi roko na to," je želela mladenka.
A ko ji je podal roko, jo je stisnila. In on je vrnil pritisk--
Ko je zvedela gospa županova, da je bil doktor povabljen na obed h Kanjakovim, da je bil ž njimi na izletu in da so vsi očarani od njega, se ji je zmračilo čelo in jezno Jt stisnila
Priloži „Gorenlcu" if. 9 Iz I. 1908.
širil na Angleškem in v Zedinjenih državah, kjer »gentlemani plačujejo samo s čeki", kakor se navadno govori.
Prav dobro pravi Vuič: Clearing-Hous nam v zvezi s čekom predstavlja vrhunec dovršenosti v modernem prometu, ideal plačevanja brez novca.
Zato se je ta promet razširil kmalu tudi dalje po Evropi. V Avstriji se je ustanovila 1. 1864. „Saldosaal der priv. österr. Nationalbank", ki se je 1. 1872. spremenila v „Wiener Saldierungs-verein". Promet tega društva v posameznih letih se lahko razvidi iz te-le slike:
	Znesek obra-	Poprečni znesek po-	Poprečna poravnava v odstodkih (%)	
Leta	čunov	sa (nežnega kosa	po obračunu	po giro-računu
	v	kron	a h	
1895	702,594.000	12372	18-78	81.22
1896	775,404.000	13954	18-30	81.70
1897	898,244.000	16970	1993	80.07
1898	1365,148.000	12302	18-38	81.62
1899	1615,892.000	12186	34-15	65.85
1900	1859,009.000	12032	38'98	61.02
Od 1. 1900 je pa društvo še veliko hitreje napredovalo. Iz računskega zaključka za 1. 1907 posnemamo, da so znašale v zamene izročene menice, čeki, nakaznice i. t. d. že 6095,901.800 kron, 1. 1906 pa 4579,417.770 K, tako da se je znesek obračunov v enem letu, povečal za 33*11 odstotkov. Od tega zneska se je 47*38 odstotkov poravnalo z obračunom. Poprečni znesek posameznega kosa je znašal 1907 1. 14.023 K.
Taki zavodi so tudi v Brnu, v Pragi in Budimpešti.
Na Nemškem je 10 obračunovališč pod vodstvom državne banke.
Na Francoskem se je 1. 1872 ustanovilo obra-čunovališče „ Chambre de Compensation des Banquiers".
Razlike med imetjem in obvezno* stimi posameznih bank, kisepokažejo v obračunu novalščih, se pa zaključijo na ta način, da jih skupna banka (avstro-ogrska banka pri nas, nemška državna banka na Nemškem, angleška banka na Angleškem in fran-cozka banka na Francoskem) prevzame na giro-račun cr ki jih vodi s posameznmi bankami, deležnicamiklearing-prometa.
Pronet s tujci na Gorenjskem.
«Praktische Winke für Wintersportler», Wintersportverlag Berlin W. 30. Gossowstrasse 10.» To je naslov mali knjižici, katero si vsak lahko z dopisnico naroči in jo dobi brezplačno 1
Vrednost zimskega športa se pri nas na Go-renskem tako malo ceni, kakor nikjer drugod. Naši sosedje ob vrbskem jezeru se pridno gibljejo; imajo zimska športna društva ter prirejajo lepe in velike zabave na ledu in po snegu. Ne omenjam pa šo druge velike kraje, kjer domačini po zimi od tujca žive tako, kakor recimo Bled v poletnem času.
Ah ni Gorenjska za zimski šport kakor ustvarjena? Ima tri jezera, lepa pota in zadosti bregov, raz katere bi se pripravila po več kilometrov dolga pot za rodel-šport.
Tujci se nam danes silijo iz Trsta in Gorice, kjer ni snega in ledu, radi bi se zabavali, a kaj pomaga to, ako nimamo nič urejenega za take zabave. Niti enega društva, kakor se imenuje nemško «Wintersport-Verein» nimamo 1 Sram nas nudi! Taka društva bi bila potrebna v Bohinju, na Bledu in v Mojstrani. Delokrog teh društev je tako obsežen, da bi imela čez glavo opraviti. V Bohinju bi se koncentrirali udje in odbor na Boh. Bistrico, na Bledu bi se priklopih Gorje, Radovljica in Begütige, v Mojstrani bi Dil pa sedež za ude cele doline, katera bi bila potem kot izhod na Triglavsko pogorje in Karavanke kot zelo važna točka. Koliko
ustnice. Prehiteli so jo. Ni hotela, da bi se zdelo, da vsiljuje doktorju svoje prijateljstvo. Kanjakovi pa niso delali tolikih okoliščin; bilo je tedaj treba sedaj zastaviti vse sile, da ne bi mladi odvetnik prišel popolnoma v kremplje neljube rodbine.
Priložnost se je nudila v kratkem. Gospod Svozil, oskrbnik z bližnjega veleposestva, je povabil župana s soprogo in hčerko na nedeljo popoldne na fazan ji vrt in omenil v pogovoru, da se mora oglasiti zastran neke pravne zadeve pri doktorju Kuhali.
»Ali ga tudi povabite?" je vprašala županja tako mimogrede.
»Da res, dobro misel imate, gospa," je vskliknil oskrbnik. »Pomeniva se lahko o celi zadevi doma, na mestu."
»Ne omenite mu pa, da bomo tudi mi tam," je pristavljala županja. »Mogoče bi ga to oviralo. Iznenadimo ga."
»Dobro, niti z  besedico,"  je obljubljal
OSkrbnik. Dalje sledi.
tujcev bi se v ten omenjenih krajih lahko celo zimo aJ);iv,ii0 l< r ria,n dob'fiek dajalo, si še danes predflavljati ne moremo, k-r tega nc poznamo. Pomislimo le soüe i"1»'"0 za tujcu pripravljene in celo zimo so žalib°8 v iled naŠP zanikrnosti, prazne! Ako bi so za sob" dobilo le deloma po 1 krono na dan, koliko kronic tt tukaJ >n fye je *e drugo, kar tujec porab/1
Znamo slučaj", žalostne v enem oziru, namreč, ako hoče večja druZDa v naše ^raie lz Trsta in Gorice v Kotlini in potem s sankami na Bled. Ali kam naj <?e tujec ohrnt'» k° ni društva. Tujec p:še včasih na kakšnega jzvoSceh:a> da naJ pripravi toliko in toliko voz in sicer ta in ta dan- Izvošček, ki ima ta dan kak drug oPraTek, se opraviči z lažjo, pisari se semintja, sneg m led ne čakata in — konec je veselja in seveda tudi kronic 1 Ravnotako 3e z gostilničarji. Sobe nima pripravljene s pečmi, natakaric za večje družbe manjka, in primeri se celo, da namesto bi dr"zbo, katera misli prid v naše kraje, priporočil svojemu sosedu — sevede včasih konkurentu — raje odpiše, da nima sobe s pečmi in zopet — adijo — krone!
Tujci, ki izvedo za zimski šport ob vrbskem jezeru, šli bodo skozi Gorenjsko na Koroško in potem si lahko ustanovimo taka društva, ki bodo imela nalogo loviti tujce, ki se nam danes ponujajo.
Gostilničarji in hotelirji, koji danes opremljate sobe za tujce, ne zabite na peči in na udobnost za tujca v gostilniških prostorih!
Cez 100 in več let je moderno, da se gre v poletnem času v zdravilišča, in malo let je šele, kar se giblj* denarno ljudstvo v zimskih zabavah. Za letovišča ni vsak kraj in prej se isti za zimski šport pripravi, nego za poletje. Konkurenca za Gorenjsko lahko nastane povsod, kjer imajo le sneg, ledena polja se pa lahko umetno napravijo m zaradi tega nam jo treba hiteti in pripraviti tujcem zabave v zimi, da jih ne odženemo, kakor jih odganjamo danes, ker nimamo toplih sob, drsališč sankali«č i. t. d. Stopimo skupaj, domenimo se in lep nov vir dohodkov nam ne izostane. Pustimo to puhlo in že obrabljeno osebno nasprostvo, ne pulimo se za košček kruha, ko ga nam narava ponuja cele hlebe.
Kako da se zimski šport giblje, popisuje tudi «Illustrierte österr. Alpenzeitung», ki izhaja v Gradcu in stane na leto K 6. ter izhaja mesečno! Tudi «Kneipp-Blätter» iz Wörishofna priporočajo v vsaki zimski številki šport po snegu in ledu, ker ni zdravju škodljivega prahu. Tudi «Reise- und Bäier-Zeitung» iz Draždan prinaša v plinskem času popise o zimskih zabavah iz različnih krajev, seveda o Gorenjski nobeden teh časopisov nič. Kako tudi: društva ni, poročila iz Gorenjske ni, zanimanja sploh nič in kako bi se pa moglo potem kaj omenjati.
Z veseljem konstatiramo, da sprejemajo vsa ta časopisja z veseljem naša poročila in delajo za nas na ta način reklamo. Seveda sedaj samo za poletje in samoumevno le v nemškem jeziku.
Da pa ne ostane samo pri besedah, naprošeni so vsi oni, kateri se za zimski šport zanimajo, naj se oglase pismeno pri društvu za povzdigo prometa tujcev na Gorenjskem s sedežem na Bledu, katero hoče sklicali enketo, da se o zimskem športu kaj konkretnega sklene in sestavi pripravljalni odbor za ustanovitev treh zimskih športnih društev na Gorenjskem.
Dobil se pa bode morda takoj kateri, ki bo tej enketi ugovarjal ter rekel, naj to uredijo društva za povzd'sro prometa tujcev, katera že obstoje.
Napačno mnenje bi bilo to, kajti po vzgledu drugih malih in velikih krajev se moramo ravnati, kjer so zimska druitva popolnoma zase in omenjati je, da so tudi v teh društvih popolnoma drugačna opravila in priprave za vabljenje tujcev v naše kraje, nego pri društvih za poletno serijo.
Zimska športna društva bi bila vez med že obstoječimi društvi za tujce in planinskimi podružnicami v Radovljici in Mojstrani. Da bi se potem moralo skupno delovati na polju prometa, je samoumevno in vemo, da sodelovanje nobeno teh društev ne bode odreklo.
Tudi deželna '.veza za promet tujcev nam pomoč ne bo odrekla, ako bo videla pri nas delavnost, ne pa kakor sedaj — zimsko mrzlo lenobo.
Na delo toraj, sicer je sneg mrzel, led trd, a mislimo, da ako se tem dvema elementoma približamo, ne bo ne mrzlole, ne trdobe, pač pa — i mislim, da ne bo nihče o tem dvomil — kronic precej. Seveda se bo moralo včasih ugrizniti v kislo jabolko sprave s sosedom-konkurentom, kateremu se ne sme biti nevoščljiv, ako slučajno nekoliko več zasluži, in odkrito povedano —nevoščljivost — je pri nas na Gorenjskem velikanska coklja, ki zavira marsikatero dobroto in nipredek.
Upamo, da se še 1« tos — menda v kratkem — podamo v društvih na snegu ali ledu — roke!
Za ponatis se prosi. D. *  * •
Tedenski sejem ¥ Kranja dne 24. februarja 1908. Prignalo se je — konj, 230 glav domače goveje živine, 11 glav hrvaške goveje živine, 10 domačih telet, — hrvaških telet, 54 domačih pra-hrvaških ovac in — buš. — Pšenica K lr— proso K 7-50, rž K 9*50, oves K 850, ajda K 9—, fižol ribničan K 9*50, mandalon K 7—, koks 10*— in krompir 220 za 50 kg,
Z Bleda v Trst in Ricmanje.*
Spisala Zofka Obad.
Vi ste junaki, dasi siromaki, Vsakega naroda cvet.
Veliko je bilo na Bledu zanimanje za planinski ples v Trstu, a še večje za obisk Ricmanj. Kdor je mogel, pridružil se nam je takoj, ko je slišal, da gremo po planinskem plesu v Ricmanje. Da, nekateri so bili tako navdušeni, da so predlagali, da so priredi o priliki, češ, Ricmanjci so tega vredni, poseben izlet samo v Ricmanje.
Na Opčinah nas je hotelo iznenaditi pevsko drušlvo «Zvon», na čelu mu predsednik g. Ferluga in g. nadučitelj Ferluga z oficijelnirn sprejemom, ali Zal, Blejčani, ne nadejajoč se takega sprejema, hiteli so večinoma s kolodvora v prvi tramvaj in ostalo nas je le peščica, radi česar je moral sprejem izostati. Bodi na tem mestu izrečena rodoljubnim Openccm prisrčna hvala za dokazano prijaznost. V Tn>tu nas je posebno razveselil veliki napredek tržaških Slovencev, o katerem smo se na lastne oči prepričali. Prepričali smo se tudi, da ima Trst z okolico toli lepo cvetočo nadebudno slovensko mladino. Občudovali smo krasno dekoracijo plesnih dvoran, a še bolj divne plesalke, tržaške dame-viljenice, katere res prenapajajo tujčevo oko. Te dame obetajo slovanskemu življu v Trstu boljšo bodočnost. To priča njih požrtvovalnost in neumorno delovanje za povzdigo našega naroda; za tega izkoristijo vsak prikladen čas, in lepa bodočnost Slovencev jim je idealni smoter. Požrtvovalne tržaške dame so napravile na Gorenjce in na Gorenjke neizbrisen vtis in kli-čorno jim: Po tej poti dalje in vspeha se bodemo veselili vsi Slovenci!
Med rajanjem je čas prehitro potekel pri vsem tem, da se nismo vsi naplesali kolikor smo želeli. Velikanska udeležba, tako da nas je bila t razmerju s prostori «Narodnega Doma» polovica preveč, dela čast podružnici slov. plan. društva v Trstu kakor tudi splošnemu slovenstvu Trsta. Ne samo velika dvorana, ampak vsi prostori «Narod-nega Doma» so veliko pretesni; to se menda opazi pri vsaki prireditvi. Primorani smo bili, kakor še veliko drugih, izven Narodnega doma po nam nepoznanem mestu iskat zavetja in krepčila. Tako nas je zanesla kraška, oziroma tržaška, nam le nepoznana burja v trgovinsko kavarno, kjer smo bili prijazno sprejeti in čutili smo se svoje med svojimi, le nekaj se nam ni dopadlo, namreč da ni razumel natakar niti besedice naše govorice, in smo se morali poslužiti tujih jezikov, ako smo hoteli dobiti kavo.
Ob devetih predpoludne smo zapustili Trst ter se odpeljali v Ricmanje. Ricmanjci, prepričani da dojdenio ob 3. uri popoludne, določili so, da nas slovesno sprejmejo z godbo in petjem. Ker smo jih s svojim prihodom presenetili, moral je seveda izostati sprejem. Hvala vam vseeno, ljubi Ricmanjci, za vaše navdušenje za Gorenjce.
Onega dne je bilo nenavadno neprijazno vreme. Burja je brila in sneg je padal. Seveda imo se takoj zatekli v riemanjski Narodni dom, ki je dika take ubožne vasi in priča dovolj jasno o zavednosti in naprednosti Ricmanjcev. Kmalu nas je prišla zabavat riemanjska godba. Razveseljevali smo se v polni meri in plesali tako, kakor bi hoteli nadomestiti, kar smo prejšnjega dne v Trstu vsled prevelike goječe zamudili. Kmalu nato, ko se je raznesla po vasi novica, da so Gorenjci že prišli, osrečil nas je g. župan s svojim posetom. Ko smo zagledali njegovo zanimivo osebo, zaklicali smo mu vsi navdušeni kaker iz enega grla, krepak «živio». Tu se je začela ona navdušenost, oni entuzijazem, ona animiranost ki so nas vseh prešinjalt cel čas našega bivanja v Ricmanjah, in so pustili v naših srcih neizbrisne sledove. Gospod župan Berdon je spregovoril nam v pozdrav približno tako-le: Mili Gorenjci in Gorenjke I V srce nas je zveselil Vaš obisk, in v srce nam sega vaše sočutje do nas ubogih zatiranih Ricmanjcev. Bodite nam najsrčneje pozdravljeni 1 Besede «zatiranih Ricmanjcev* je težko izgovoril, kajti solze so ga dušile. Tudi mi nismo ostati brez ginjenja. Za ta prisrčen pozdrav se je kratko, a jedrnato zahvalil g. Poternel ter v imenu Gorenjcev in Go-renjk kratko, a prisrčno pozdravil g. župana in vse Ricmanjce. Kmalu na to se je dvignil do solz ganjen g. Hočevar ter govoril jedrnato in svečano, kakor le on zna: Ne, dragi Ricmanjci, vi niste zatirani, ampak vi ste prosti, svobodni. Pač pa smo zatirani mi Kranjci. V občini stranka zoper stranko, v družbi mož zoper moža, v družini mož zoper ženo, žena zoper moža. otroci zoper starise. Tu pri nas je vse navskriž. Pri nas je doma — bratomorstvo. Mi smo revčki nazadnjaki, in s pravico rečem — zatirani Kranjci. Mi smo vas prišli občudovat na vasi vztrajnosti in hrabrosti, kajti z občudovanjem gleda na vas ves slovanski svet. imeli ste hude boje, a rcšdi ste vse gladko. Prepričan sem in mi vsi vemo, da ste mnogo trpeli; ali vaše vprašanje je pravično, in zato ostanejo pri vas vsi orožniki in vsa nasilstva — brez vspeju. Preganjali so vas doma, v Trstu in na Dunaju; od najnižjega do najvišjega sodišča so Vas tirali, ali Vi, častiti mož, ste kakor ptič Fe-ui k s iz žrela ognja, čisto in častno se rešili is rog
* Naprošeni smo objaviti ta članek, ki je izšel v tržaški Edinosti«.
preganjalcev, in se danes branite in zvesto čuvate svoje pravično vprašanje. Takih mož nam treba ki imajo v slogi moč, in zato napijam g. županu in občinariem. 2ivi vas Bog!> Ni bilo očesa, ki ne bi bilo" med tem govorom pcroselo. GoJba je zasvirala in Gorenjci in Gorenjke skupno s prisotnimi Ricmanjci smo odkritih glav zapeli «Hej Slovani* in «Lepa naša domovina*. To je bil krasen prizor, in tako svečan in navdušen, da nam ostane vsem udeležencem ta vtis vse življenje v srcu.
Dopisi.
XIII. redni občni zbor »Sokola" v Kranju
dne 4. januarja 1908. K,»ur
V. Volitev preglednikov računov. Na predlog br. Evgen Sajovica sta bila predglednutom glasno izvoljena: br. Jos. Meden in br. Zdrav ko Novak.
VI. Volitev novega odbora. Br. Janko Sa-jovic prečita pismo br. staroste dr. Jok. Ku-šarja, ki je odpotoval in toraj ne more prisostvovati obč. zboru ter naprosi br. podstarosto, da on vodi obč. zbor. Nadalje omenja v svojem pismu, da bi eventuelno zopetno i'.volitev starostom nikakor ne mogel prevzeti in s« zahvaljuje vsem bratom na naklonjenosti, sosebno pa br. odbornikom za njih požrtvovalno podporo I Starosta m podstarosta se volita po listkih. Skrutinij konsta-tira, da se je oddalo 45 listkov, izmed teh dobi br. Janko Sajovic 34 gla-jov kot starosta in 21 j glasov br. Ciril Pire, ter 21 glast \ br. Iv. Valencič j kot podstarosta. Nato izjavi br. C. Pire, da mesta j podstaroste nikakor ne sprejme in je bil toraj br. Ivan Valenčič izvoljen pod&tarostom. Nato volitev načelnika. Br. Evgen Sajovic predlaga, naj se isti voh z vsklikom in sicer br. Fran Ažrnan, kar ju bilo tudi tako sprejeto! Volitev osmih odbornikov, Brat Zdravko Novak predlaga, da se tudi ti volijo vsklikom in sicer: br. Benedik Fran, Fock Ml Geiger Konrad, Jagodic Ivan, Jereb Huaolf, Kom Matija, Masten Ivan, Pire Ciril, ki so se po debati soglasno sprejeli. Namestnikom predlaga br. Nič br. Duler Slavko, Depoli Adoli, Formandi Fran in Jazbec Iv. Pri volitvi praporščaka predlaga br. Evgen Sajovic br. Karol Depoii in br. Benedik Frana njegovim namestnikom, kar se je soglasno sprejelo.
VII. Volitev odposlancev na zvezin občni zbor. Br. Jagodic predlaga, da se volijo vsklikom naslednji: br. Beneaik Fran, Ažmau Fran, Fock Makso, Jereb Rudolf, Jazbec J., Sajovic Evgen, Sajovic Janko in Suhadolnik Fran.
VIII. Slučajnosti: br. Janko Sajovic omenja, ; da je pa novih pravilih voliti eno leto preglednike ? računov naprej, ki že pred občnim zborom pre- 1 gledata račune in na istem poročata že razvidno, kar se je letos storilo. Br. Evgen Sajovic omenja letošnji nastop vseh gorenjskih sokolssth društev v Kranju, opominja na resno delo, ki pripade našemu društvu z ozirom na avanzma tega skupnega nastopa; kajti naše diusivo prevzame nalogo, da izpodbudi druga društva k organizatoričnemu dolu. Br. Zdravko iNovak omenja društvenih razmer, so- ! sobno z ozirom na mnoga društva za tako malo \ mesto ter pozivlje naj deluje posebno mladina i vstrajno in vsestransko, kateri pa m prištevati, j samo mlade, golobrade fante, ampak tudi odrasle j može in mladeniče. Nato predlaga zahvalo staremu \ odboru za njegovo požrtvovalno delovanje, kar je f soglasno in z navdušenjem sprejme! Br. Janko Sa- i jovit zaključi nato oficielen del obč. zbora, ker se \ ne oglasi nihče več k besedi ter se prične nato j zabavni del.
V Kranju, dne 29. februarja 1908
Avstrijski državni zbor se snide dne 17. marca. Razpravljati bo moral najprej o proračunu.
V ministrstvu za zunanje zadeve je baje kriza. Povzročila jo je nameravana železnica v sandžaku Novi Bazar, o kateri so hoteli madžarski radikala interpeliruti v ogrskem državnem zboru.
Pri deželuozborskih volitvah v Ga-iciji na deželi so dobili konservativci 25 mandatov (prej imeli 41), poljski demokrat' 8 (4), ooljski centrura 3 (7), poljska ljudska stranka 17 (4), Rusini 21 (13).
Umrl je 17. t, m. na Dunaju Pivsi finančni in trgovski minister Ign. pl. Plener.
Pri hrvatskih volitvah v prvi skupim je bno v četrtek izvoljenih 23 Frankovcev, 18 članov srb-sto hrvatske koabcije, 3 pristaši «ustavne* stranke, 1 kmetske stranke in 3 srbske radikalne stranke. V 5 okrajih je ožja volitev. Podban C z e r n k o-vich m izvoljen. — Izmed izvoljenih računa vlada lahko samo na 7 svojih pristašev. Danes jc volitev v ostalih okrajih.
Srbija bode v najkrajšem času v Carigradu storila potrebne korake, da doseže od Turčije dovoljenje za zgradbo železnice ud srbske meje skozi turško ozemlje do morja. Proga bode držala od Ragujevaca ob Donavi po dolini reke Timok uo srbskega obmejnega kraja Mirovao. O tem &oraku so Srbi baje Avstrijo že obveatil., katera jim jc svojo pomoč zagotovila.
finančna kriza na Japonakjm. «Dany e*. ptmu poroča iz Kobe, da *e je pojavila na Ja-
ponskem resna finančna kriza. V zadnjem tednu je ustavilo plačila dvanajst japonskih podjetij v Ozaki, Kioto in Kobe, po .ečini kovinske industrije-. Pasiva znašajo približno 25 milijonov kron. Tri manjšo banke v Tokiju so falirale, na ostale je ljudstvo n pravilo <run».
0 raznnrah na Portugalskem se poroča, da jo rolicija pnšia na bled novemu komplotu proti kraljevi i odi: mi. Odkrilo sn jc, da vse to izhaja >/. nekega tajnega društva »Črnega križa», katero jo aranžiralo tudi napad nu kralja Karoia in ima namen, usmrtiti c«lo kraljevo rodbino. Kralj Mauuui dobiva grozilna pisma. — D.-.- 25. februarja je bila izplačana zavarovalnina portugalskega kralja Kuroia v znesku 1,100 (JOU Fr.
Volitve v mestni teoriji.
Pri včerajšnjih volitvah v mestih .so izvoljeni raz ven v Idriji in v Kočevju napredni kandidatje. V Kočevju-Kibnici je izvoljen Nemec dr. Eger. v Idriji je o2ja volitev med naprednim kaiiuidatom Gangiom in klerikalnim Arkotom.
Izid v posameznih okrajih je sledeči:
Ljubljana;
Mestni dom prva komisija:
Tasčar 310 g laso,
Trilier 289 >
Ravnihar 200 »
Gr goric 197 »
Kristan 2b »
Petri« 23 »
Mestni dom < ruga komisija: 380 »
lav čui
361
252 240
37' 33
Triller Ravnihar G reg on č Kristan Petrič
•Union» tretja komisija:
Tavčar 336 giasov
Trilier 323 »
Gregurič 223 *
* I  nihar 219 »
Kristan 34 >
Petrič 29 »
«Union* četrta komisija:
Tavčar 442 glasov
Trider 421 »
Gregorič 274 »
Ravnihar 208 » Kristan 24 »
Petne 20 »
Skupaj:   dr. i'avcar J.496 glasov
dr. Iriller 1395 »
dr. Gregorič 940 >
dr. Havnihar vJoy »
Kristan 119 »
.. etr c 10.; »
Izvoljena ni prednja! a dr. Tavčar in dr. 'fruit*.
Kranj - Skoija Loka:
Izvoljen napred ijok C ril Piro.
Eado vljica - Tržig -Kamaik:
Izvoljen naprednjak dr. Jiüio Villau.
Postojna - Vrhnika - Luž:		
Detela 103		»
Postojna;         LoLaič č	121	giasov
V vin č	49	»
Vrhnika:           L-iu ic.č	40	»
VeiOie	110	
Lož: Lnaič.č	33	
Veibič	14	»
Skupaj: L'naiCle	1Ü4	
Veroič	173	
izkuij».u LapitU^ijak	Lauarcic.	
Dolenjska mesta:		
Vißnja Guia FsauUn	11	tjlUSUV
Jancžič	10	•>
Novo Mesto   Plaut* n	103	.-
Kostanjevici iJ   it£ i	39	i
Krško          /'„»■ un	40	»
Crneuielj Piantan	bi	»
Metlika Piantan	90	*
S&upaj Piantan	340	
Idrija:
Idrija Gan^l     121 »
Arko     120 » Kristan    72 » Ožja volitev med napredni kom Gaoglom in
klerikalcem Arkotom. Odločujejo socialni d^mokratje. 0<Lja volitev je dno 4. marca. Kočevje Ribnica *
Kočovje        Eficr      148 glasov,
/išoikar    7 » Ribnica        Egcr 1 »
Višniknr   83 » Bartoi       2 » Skupaj   Ego.r      149 » 1    Višmkar   90 » n nemški nacionalec Eger.
Godovi prihodnjega tedna:
1. Albin, Belin; 2. Sikuplicij, Mileva, Zlatao, M  »slava;  3. Pust,  Siavimir; 4. Popelnica, Do-
nrouiir; 5 Friderik, Grozdana, Berivoj;6, Fridolm, Darinka; 7 Tomaž, Svetozar,
Zgodovinski in sloystveni pregled za prihodnji teden.
1. marca. — 1793. Avstrijski vojskovodja Frideris Jozija princ saško - koburški zmaga pri Al-danhovenu. — 1796. * Skladatelj Gregor Rihar v Polhovem  Gradcu.  —   1885. f Pesnik Jožef Pa-
glianizzi-Kriian v Kobardu.
2. marca. — 1458. Jurja Podjebradsktga izvolijo  id  češkega  kralja.  —   1835. f Avstrijski
Franc I. — 1876. f Rodoljub dr. Karel
Lavrič i Gonci.
3. marca. — 1843. * Skladatelj p. Angelik Hribar v Zgornjem Tuhinju, — 1903. f Češki politik Friderik Ladislav Rieger.
4. marca. — 1530. * Pavel Veronese. — 1844. * Pisatelj Jožef Jurčič na Muljavi. — 1853. | Ruski pisatelj ;Nik. Vas. Gogolj.
5. marca. — 1552. * Jurij Merkator, geograf in kartograf — 1834. f Siikar Correggio. — 1825. * Pisatelj Ivan Navratil v Metliki — 1870. o* zbornica odprav; smitno kazen. — 1874. f Pisalen, Janj Vari v Velesovem. — 1893. f Pisatelj Gregor Jereb v Trstu.
6. marca. —- 1511. Magelhaens odkrije Avstralijo. — 1556. Cesar Karel V. se odpove prestolu. — 1836. * Pisatelj in pes.uk Jožtf Stiitar v Podsmreki v Veiikili Laščah.
7. maiea. — 1714. Mir v Raslattu, konec ke nasiedstvehe vojske. — 1815. Napoleon 1.
se vrne z Elbe na Francosko. — 1833. * Skladatelj Johannes Brahms. — 1849. Avstrijska državna zbora v Kromeriž« razgnana. — 1891. f Slavist Prance Msilosich na Dunaju. — 1897. f Naravoslovec Simon Robič na Šuiturški gori.
Sejmi na Gorenjskem prih. teden:
3. v Pre;ki pri Medvodah..
Švicar.
Izvuijen uapitdLJfck Piautan.
I
Dež&inuzoorbiia vi^iiiev v Kranju in Skofji
Loki. Ker hočemo o \ čerajsnji volitvi v pniiodnji tevilki j r g nI aj vec, omejimo se danes le nu najsplosnej . Udeli .ba je bila mnogobrojna, kakor še mkdar. V Kranju jih je izmed 234 vodičev volilo 210, v Loki pa J 22 izmed 139. tedaj 90, no 80% volileev na volišče. V
Kranju volitve neprijetno prese-
netil une stranki; kienkalee, ker se itak vedno / čunajo na gotovo zmago, še bolj pa
kar oeikntu pri; I — nas sauie, ki smo pn-
•• v [odnejšega uspeha. Včerajšnja vo-
litev m nikakor v ea^i naprednemu Kranju in znači koiikor loliku neuspeli naroano-napreune stranke v Vzroki tega neuspeha so različni, pa o tem prihodnjič.  VobCe naj omenjamo, da smo mnogo zakrivili sami in ne maio g. poslanec fnc, pu Cegar posredovanju niti »Gorenjec* niti •Slovenski N.irod* do zadnjega časa nista prijela nasprcUege kandidata, kakor bi bil zaslužil. Ožin naj gredo le do neke gotove meje in noblesa 2a časa volilnega boja je naravnost opasna. Brezobzirnemu nasprotniku, ki ni bil nikdar izbirčen v ugnacijskiii sredstvih, se je piepustilo preveč prosto pulje. S piaznirai, da naravnost smešnimi obljubami so lagah volilce in trosili gorosta ne lazi po mestu. Pavšiarjev shod je bil v tem pogledu unikum. Nasprotna agitacija je naravnost demoraiizir ala voiilstvo. Kar j« dobil Pavšlar včeraj v Kranju nad 60 glasov,  vsi s,j bi : pridobljeni z malo ho-netnimi sredstvi, V Kranju še ni piišio nikdar to-Iiru vohicev z dvema aii še več glasovnicami na volišče kakor včeraj. Ko se je izvedel izid volitve, je klerikalcem strašno zrasel greben; ožjo volitev so ze kar imeli v žepu.   Zmagonosnimi obrazi so se drvili p.i mestu, a brzojavka *z Stofje Loke jim jo pokvanla vse veselje. Novoizvoljenemu poslancu so se prirejale  prisrčne ovacije in po kranjskem trgu je oni glas — živela, Skofja Loka, živeli,   v ril  Ločanil Vsa časi somišljenikom v Sfculji Ljki, ki so v radi svojo dc/inost v tako polni 1'ien. Ljka je od zadnje dtv.elnozporske volitve izredno lepo napredovala.
Via čait zavednim in značajnim volicem v *
Radovljici, Tržiču in Kamniku, ki so tako sijajno rešili čast slovenskemu imenu in narodu in podih nevarnega nemčnnkn-viadnega kardniaia. Naravnost osupnil nas je izid volitve v Tržiču. Ondi se vitli, kaj »e rla napraviti ■/. delom T< ga bi ne hili nikdar pričakoval', da dobi Vilfan ondi 47 slovenskih glasov. Prav dobro se je držaja tudi Radovljica, kjer kljub nezaul s.uu gonji od strani klerikalcev, ki sn agitirali k leni, na je Détela višji gospod kakor pa Vilfan, ni ondotni okrajni ^lav.ir mogel prevrniti pnyubljenega župana Vilfana. Potem pa vrli Karumčanje! Tudi Vi kot slovenska straža ste bili na svojem me^tu. Še pred tednom ste naznanili, da bo volilo Vilfana 97, Delelo pa 69 glasov. A na dan v nilve .ste pogumno pognali nasprttnika v neg. Čeprav j<' bil boj vr< č in hud, zato pa je tem častnejša zmaga. Slava mlatim volilnem I Iskrena zahvala vsem, k« so večabmanj pripomogli k tej, skoro bi rekl;, najlepši zmagi !
Tomaž Pavsiar - prorok O. Pavsiar je na svojem shodu izustil nastopne pn roške, besede: «Da pride med menoj, Halnerj m in Pire»ni do ožje volitve, to je več kot pribito. Tej ožji volitvi su Pire ne bo nikdar izognil. To je tako gotovo, kakor nobena druga reč ni tako gotova. To lahko vsi poveste Pircu, da i.em jaz to rekel in to po natančnem pesimističnem preudarku.« Res pravi, pravcati nezmotljivi papež ta naš Pavšlar!
Pozor, Pavžlarjevi volile. ! Danes pred štirinajstimi dnevi je Tomaž Pavštar obljubil svojim voliicem, da jim bo 1. marca razkril veliko novico. • Pred pai um bil sem na Dunaju, da bi si izprosil dovoljenja, da smem stvar razglasiti javno, ti, a pred 1. marcem to ne gre*. Jutri zapade menica Pavšlarjeve obljube. Opozut jamo Pavslarjeve zavedne volilce, oa naj ga jutri primejo za jezik. Muhast je pa g. Tomaž tudi dosti, da jim mcula ničesar ne bo botel povedati iz jeze, ker ni bil >z-voJjen za poslanca (f.epiav ima baje že bs*a ae take vizitke) in da bo do prihodnjih volitev dal raje menico — prolongeât!.
Zmagoslavje pri «Pijemontezarju», določeno za vceiaj zvečer, se jo radi nepričakovanih zadržkov preneslo ra nedoločen čas. Pripravlji nih puranov bi se Pijtmt nL/arjeva mama rada »znebila za vsako ceno, pa tudi pod cono, le gospodi'. Tomaža hoče na vsak nač n obdržati zase.
Promoviran je bil dne 18. t. m., na dunajski univerzi gosp. Pavel Šavuik iz Kranja doktorjem vsega zdravilsWa. Miad» g. doktor ¿6 Oian in eden ustanoviteljev društva svobodomiselnih slov. akademikov «Save» na Dunaju.
Na današnjo Sokolovo aaskarado :e je prijavilo tuai, kakor smo ravnokar culi, 30 Škofje-ločanov. Že sedaj srčno pozdravljeni!
Sobotna in nodoljska predstava (Dramatičnega odseka Narodne čitalnice* je izpadla naravnost krasno. Obojekrat je bila čitalnična dvoiana nabito polna. Ker se utegne ponavljati «Bral Martin» že 7. in 8. marca, prinesemo obširnejše poročilo pozneje.
Opozarjamo cenjeno občinstvo na današnjo Sokolovo maskarado «Od severa do iuga».
Državni kolodvor v Vižmarjib že zdavnaj ne uslreta zahtevam prometa, zlasti ne osebmga. Ako pomislimo, da je na tej postaji nad 30.000 osebnega prometa na leto, si labko vsakdo predstavlja, kaka gnjeca naslaja zlasti ob nedeljah v edinem •čakalnem prostoru*, podobnim bolj kaki zaduhli beznici nego čakalnici. Utrujeni ljubljanski izletnik; s Šmarne gore in diuge nase krasne okolice morajo ob slabim vremenu natlačeni kot sianiki udi-navali izparjeu vzduh. Taka čakalnica je nevarnost v zdravstvenem oziru, in se influença, jetika in druge kužne boiezni na ta način najlažje prenašajo. Na noge ted8j, higijeniki pri železnici! Naj vam ta poziv zadostuje, da ne bo treba drugačnih.
Samomor. Predzadnjo sredo pop. ob 21/4. uri se je ustrelil Janez Ltgat, niežnar podružnice sv. Lovrenca na Selu pn Breznici. Dal si je v usta ui-namit s patrono ter uzgal. Prej se jO v legel še v posteljo na trebuh, nakar je nastal silen pok. Sosedje so naglo skupaj prileteli ter so videli grozen prizor. Okna so bila vsa razdrobljena, notri pa Legat ves razmesarjen; glave ni bilo najti nikjer, vrglo jo je skozi okno. Nekaj glave so debih na precej oddaljeni hiši soseda Resmana. Otrgalo mu je z glavo prsi popolnoma stran, znotraj je pa vse Dilo poškropljeno od krvi in možganov. Zakaj je storil, to se ne ve natanko. Najbrž mu je akohol otemnil um, kajti ljubil je zelo pijačo, posebno špintovca. Prečno si je končal življenje, je rekel: Sedaj grem notri, ven me boste pa prinesli na «trage». Zadnjih 14 dni je \edno pil in gotovo ?.e mu je zmešam. Zgražati se pa mora človek, da se nooeden sosedov ni hotel potruditi, da bi ga spravil. Ležal je tako 36 ur, potem ga je moral nek drug občan in tudi zvoniti mu niso pustili. Toliko bi bil pa vendar lahko našel usmiljenja pri občanih, da je kot mežnar toliko let opravljal svojo službo. Bog mu daj pokoj !
Proračun nruzoo sv. Cirila in Metoda znaša za buuoce leto oiuogiu 100.000 K, sicer so potrebe še vehko večje, toua v sied gmotnih razlogov se ne more vstreči vsem zahtevam, saj družba se tako ne ve, kako bo spravila to svoto skupaj, 16.000 K ima čisto nepokritih. Ako pomislimo, s kako silo delajo naši družbi nasprotne g
družbe, ratvidimo, oa j»- pri iwh zanimanje šu vel o premajhno. Potreb* o v#***n.» vofje, ker It »• moro ubr.vHi l< M;, trda dr ¡alia nora sredstev, da bi mogla uspešno nasbpd ¡ p- ¡> bo ¿ir- ta takrat mogoča, ako se bo ;-..r- iai vsna Slovenec, kako važno nalogo ima druž/a sv. Grba in M -toda. Družen je izdala naro Ini kolek, račumlte listke, razglednice ». t. d , a fcai'bog koliki1 jo v resnici dobrih gostiln, ki no poznajo, oziroma nočejo poznati računskih I jtkov; ño<i¡ío se piše pisem, ki nimajo narodnega kolka iu k"liko se p~šlje m?-gledtftc, ki priiajo, da jo p 'šiiialelj po*n*iil nt družbo, ua edo:o obiauibo, *• \u tmau 8; venci Dobro b> bilo, da bi se .-.a podružnice »voje
važne naloge in bi šin!e narodno blago mod slo-venskim občinstvom. Zelo bi ,e pomag do družbi \ gmotnem oziru tudi s tem, če bi j>odružn'oh pnreode vsaj po euo veselico ali pretta.avo družbi na korist. Ako pa že podružnica «ama ne priredi, naj pa vsaj skuša vplivati na razna društva, da bi dalu pri prirejanju veselic vsaj nekaj '''istega dobička družbi sv. Čudu in Metoda. Tudi družbin nabiralnik naj bi opominja) veselo ouiizjc ua važno nalogo, ki jo mía nasa uee,; a in da jo j« valed tega dolžan podpirati vsak zaveden Slovenec po svoji moči. Dobili bomo znuiu, moma že v za-čeUu marca, precejšnje število novih nabiralnikov, zato prosimo, da se nam do takrat posije naslove dotičnih gostilen, oziroma trgovin, kjer bi nabiralnik dobro deloval. Zanimanje za družbo sicer raste od dne do dne, a upamo, da, ko spo ,na slovensko občinstvo,, kako potrebna je ta šolska družba, bo zanimanje zanjo sc veliko ve« ¡ i. In prav zato je sklenil poseben konzorcij izd mesečnik »Slovenski Branik*, ki raj bi pokazal Slovencem delovanjem poti- družbi vanje nam nasprotnih ^ru^b, sploh boje Slovencev proti potujčevanju. Zato priporočamo ta lirt kar najtopleje in Vas prosimo, širite ga rood Slovenci in pridobivajte naročnikovi naročnina 2 K 40 vin. naj se pošlje na nprmtniitvo (Slovenskega Branika* v Ljubljani. Pr. ¡-ricani smo, da kdor bo bral ta list in ¿po.'.nul žalostne razmere v obmejnih krajih, bo rad pomagal družb. sv. Girda ic Metoda po svoji možnosti.
Telovadno društvo Sokci v Kranju naznanja, da se visi izlet vseh gorenjskih sokolskih društev dne 15. avgusta 1908 v Kranj.
Redni občni /bor ženskega oddelka telovadnega društva «Sokoi» v Kranju. Starosta in zastopnik mo¿&. oubora brat Janko Sajovic pozdravi občni zbor naslednje: Na prošnjo starosUe sestre Marije Mayrjevo mi je čast pozdraviti settre; za-hraJjUJem s Vam za mnogo udeležbo, posebno pa me v. seli, da opažam med navzočimi skoraj same lelovadke. l'rosim Vas, siedde pav.no posameznim pcročiloru činovnic ter se pn eventualnem nesoglasju oglasite k besedi. Konstaiiram sklepčnost ter otvarjam II. r^dm občni zbor in prosim .■•estro tajnico, da nam poroča, bestra tajnica Hermina Vaienčičeva poroča sledeče: «Slavm občni zoor! Na ustanovnem občnem zboru žuriskega oddelka, dne 20. prosinca 1907, se je vršila volitev starostke po listkih in se bile izvoljene za starostko ^estra Marija d". Kušarjeva, za podstarostko ga. sestra Zora Lampretova; za nač^lnico z vsklikorn sestra Ham Sajovičeva, za odbornice s.stre Ivanka Omersova, Anica Praystova, Ivanka Jagruva in Hennio-i. Vulenčičeva Njih namestnicam: Amca Fockova in Vera Šavnikova. Ker ata mtl letom odstopili sestri staro->f.ka in podatarostka, se je vršil dne 13. in 14. oktobra izvanredui obe'ni zbor, na katerem je bila izvoljena za staroslko sestra Manja M;iyrjeva in za pedstarostko sestra Ivanka Onter.-ova. OdbOiT je sklepal v 6 sejj-h v zu o delke važnih vprašanjih. Ondelek štejo sedaj 63 članic in 24 naraščaja. Izmed drušlven:h prireditev, katere bode ssstra na-čelnica natančneje navedla, mi je omenjati društveno miJškerudo une 9. t .bruarja 1Ü07; nastopa članic in naraščaja v telovadnici dne 13. aprila, izieta v Pra^rc z d;.o junna do 3. jubja, ki se ga je udeležilo 7 članic in pa m-slopa na trgu i. septembra 1907,, ker je naš oddelek prvič javuo nastopil. Poleg tega pa se je vršilo še več manjih in večjih izletov članic in naraščaja. S tem končam poročilo. II. Sestra blagajnicarka (1. Omersa.) poroča v gmotnem stanju oodelka, celoletna članarina m
opisnma so zuašali......... K ñ49' —
stroški so bih.......... » 15-60
tako da ostane svota........ K 533 40
katero je četrtletno oddala blagajniku bratu J. Ja-godicu. III. Poročilo načelnice (glej poročilo načelnika na občnem zboru moškega oddelka). IV. Volitev je bila že v enem pre;šnj.h •Gorenjcev* pnob-čeua. V. Brat J. Sajovic zaključi na to občni zbor ter prosi navzoče te-tre, da deluje vsaka v svojem krogu, da se število t. lovadk, kolikor mogoče povzdigne, posebno /■ oziroia na to, ker se vrši d le 16. avgusta 1908 iiiet sokolskih društev Gorenjske v Kraij, pri katerem booo najbrže nase teiovadke nastopale same, ker druga društva še nimajo ženskih oddelkov in bi prav majhno število ne napravilo nika^ega vi^a. iN« zdai 1
Tridnevcu kmetijt»ki tečaj na Gi nu priredi vodstvo Y aojske fe^.etijiko soie na Grmu pn No-venmieatu od 8. do 10. marca t. I. r'oui se bo vršil vsak dan ou 9. no 12. dopoiudne ¿n od 2. do 4, popoludne ¡a bo združen s prakiiu» mi nakazovanj.-. Pouk no bre¿p¡ čen in so ga more ude-težiti vs;'* odrasel umeiwvaiec. Spored bo uaslednji^
i deljo  8. marca:  Dopoiudne  od 9. do 12. U pridel >\~.'.j\i krme.   Katere trave je sejati med lelelj i po njivah m 7& napravo  novih travnikov, lato je kupovati deleljno in travno seme. j    od t. ou 1 O kmetijskem zadružništvu, lakupovaine zadruge. V pondcljek d. marca: Do-I 9. do 12. Živinoreja.   Reja krav in i ta pcvzdigo rriekarstva. Krmljenje tih - a..  Goveji hlevi.   Popoludne od 2. do adruge z posebnim ozirom na ki m peiutinnarsko zadruge. V torek 10.
udni ua i* a o 12. Mlekarstvo. Pro-ka  v  mlekarne.   Ravnanje z mlekom, delovanja   in prodaja presnega masla. Popoludne od 2. do 4. Zadružne mlekarne. — do vso napredka željno gospodarje, da se tečaja m da to naznanijo kakor hitro mo-vodstvu šole.   Gospodarji, ki se ne morejo liti  tečaja vse tri um, se ga lahko udeleže ob posarnezniti dneh, a naj to naznanijo vodstvu.
rjske kmetijske šole na Grmu, dne 22. februarja iy08.
Na Bledu se uaseli kot praktični zdravnik j ijunijanske deželne bolnice g. dr. Gabrijel
Hočevar.
V okrajni cestni odbor  kamniški je deželni
zbor imenoval gg. Valentina Benkoviča in župana Orla iz Mengiša.
Prestavljen je postaje načelnik g* V. Ogoreutz i? Rateč v Podnart. V Rateče pride g. J. Udir iz Grosupljega.
Prememba posesti. Tukajšnjo Tefkovčevo hišo po-eg gimnazije je kup>! g. Josip Fuso, stavbeni n oj U . Kranju. — Hotel Štemarje v Skofji Loki i'7'im  Dolenc,  posestn»k v Stari Loki.
Novo društvo.   Ustanovilo se je «Društvo za
ta v rstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Škofja Loiia* s sedežem v Škofji Loki.
Na Koroški Beli so pri občinskih volitvah sjajuo zmagali slovenski naprednjaki! Z-vio!
Mojstranski lovci vabijo najvljudneje na svoj plesni vtinček ki bo v nedeljo, dne 1. marca 1908 v <uotelu Tugiav* v Mojstrani. Godba na lok. Vstopnina 2 K. Prosi se priti v lovski, turistovski ah narodni noši. Začetek ob štirih popoldne. Pre-plačda se hvaležno sprejemajo; čisti dohodek je namenjen ubožnim prebivalcem Mojstrane in Dov-jeja. — Odbor.
Ob sklepu lista
orno prejeli iz Ljubljane naslednjo brzojavko: Vod-iitvo klerikalne stranke je sklenilo, da se vrši pogreb vseh neod v isnh kandidatov na pustno nedeljo ob velikanski asistenci vseh klerikalnih in tneuuvismu* konfej. <Koudukl» vodil bode sam ■generaiissimusa Kranjske dežele Njegova Oholost dr. Sušteršič s primerno kostumtranimi čiam in čla-nicaiiii vseh Marijinih družb na čelu. Zemski ostanki nepozabnih prearagih pokojnikov polože se na njih lastne željo v skupen «gruft», ki se je čez noč sezidc.1 na vrtu stofuve poneumnjevalnice v Št. Vidu. Obljubljena je ogromna udeležba iz vrst vseh <iutu.uenov*, «Sangerrund» in raznih enakih prajsovskih društev iz cele Kranjske. <Miserere» zapojeta v duelu sam gnadljiv firšt z angeljsko-Diiitm .-.opranoui m pr« častiti tehant Koblar s svojim prekrasnim telečjim basom. Ker je mežnar iz Kranja slučajno zadržau — prenašati mora namreč celo šumo šparkasuih bukvic «med živimi* — prevzame iz posebne ljubezni do »neodvisnih* po-kojnikov vse njegove častne funkcije prezaslužni c kr. začasno upokojeni agitator, profesor Evgen Jarc. Prenpust jih je dal, pi odpust jih je vzel. Zalojoci »neodvisni* voliici.
*   * *
Olajšave pri orožnih vajah. Vojno ministrstvo
izd lo z dur m l. t. m. odlok, v katerem se med drugim pravi: Pri vpokhcanju moštva k vojaškim vajam se naj po možnosti upoštevajo njega , .ene m pndobitvenc razmere . . . Kmetje in pri kmetijstvu udaleženi ljudje se naj — izvzemali one, ki se morajo klicati k velikim jesenskim vajam — skhčejo le v času, ko se jih z ozirom na obdelovanje polja m na žetev najlažje pogreta. V pokritje pomanjkanja v prezentnem stelisču se polj-sk< delavci ob času žetve ne smejo vpokiicati. Na Ogrskem se nahajajoči rezervisti c. kr. demobranstva opravijo orožno vajo pri kakem armadnem oddelku na Ogrskem. Rezerviste treba tako oblačiti, da ne trpi vojaški ponos in ugled vojaškega stanu. Upamo, da bodo oblasti ta odlok v polni meri u»aževaie.
Trgovci po naših deželah priznavajo, da se
j. porana'testenin, odkar obstoji «Prva kranjska na tpsteoin*  Znidaršič & Valenčič v Ilirski znatno povzdignila. Znano je, da je le iz-
b irna rjeuih i/.delkov te uspjha povzro-
Kakor nam  tvrdka poroča, mogoče ji bode vsled novih uaprav odslej večjo množino testenin ded česar si štejemo v dolžnost, njene kaj uajLupicje priporočati, ker je očno narodna ter podpira pri vsaki pri-I    narodna in kulturna stremljenja. Tako je (Društvu slovenskih književnikov m časnikarjev* v teku enega let, podat na 100 K. °aziti je pri nakupu oa v{ir«iveno znamko «Pakete», ki jo nosijo vsi tvrdkini zavoji m zaboji.
čehl pa majo! «Vei kov», glavno ghsilo etike kmečke stranke, poroča, da se na vseh shodih češke kmečke stranke najoštrejše protestira proti postopanju praškega nadškofa Skrbenskega (ki je za povedal duhovščini nastopati proti deželnozborskim kandidatom kmečke stranke). Vsi protesti so se poslali nunciju na Dunaj s prošnjo, naj papež odstavi nadškofa. V seh farah, koder nastopajo češki duhovniki proti kmečkim kandidatom, .plačujejo ljudje duhovnike strogo po štolninskih predpisih. Tako postopanje priporočamo tudi vsem napred-njakom po ¿Spodnje Štajerskem; verjamite nam, día bode m o kmalu marsikje imeli mir po farah. Sicer bodo kričali, da je «vera» (boljše njihovi žepi) v nevarnosti — konečno pa bodo uvideli, da je v interesu najsvetejšega svojega žepa vendar boljše mifovati. Mislimo, da gospode od te strani že povsod dobro poznajo.
Velecenjenim gospodom deželnozborskim volikem mestne skupine J(ranj-Skofja Soka.
Prijetna dolžnost nje vejt, da izrekam tem potom najtoplejSo zahvalo p. n. kranjskin¡, zlasti pa škofjeloškim volikem, tj so mi pri de¿elnojborski volitvi dne 28. februarja t. I. izkaja/i svoje jaupanje in me izvolili svojim poslancem, nadalje vsem somišljenikom v pranju, predvsem pa v Škjofji loki, ki jo je tako uspešno trudili ja častno ijvo/itev, kakor tudi vsenj cenjeninj prijateljenj, ki so mi povodom ijvolitve poslali brzojavne irj pismene čestitke.
V Kranju, dne 29. februarja /903.
Qirü pire.
Prsta klel I!
kjer se toči po znižanih cenah pristnijdalenjski cviček, štajersko in istrijsko vino ter
izborno marčno kakor tudi bavarsko (črno) pivo iz Fi-šerjeve pivovarne v Beljaku se slav. p. n. občinstvu priporoča.
9» 0
O
Cenčno^češko» posteljno perje.
5 kilogramov novega temnega K 9*50, boljega K 12, polhelega, otrebljenega K 18, belega K 24, snežnobelega. puha, otrebljenega K 30, K 36, K 42. Razpošilja franko po povzetju. Dovoljujem tudi zameno in vzamem nazaj proti povrnitvi poštnine.
Benedikt Sacbsel 229 6 6
Lobes št. 371 pri Plznjo, Češko.
Loterijska srečka dne 22. februarja 1008
Gradec   10  46  82  81 25
Črna in bela žima.
Črna po 340 K — bela po 4— K
pri
Valentin Benediku v Stražišču pri Kranju. 232 8 o
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slomftkove   ulioe   *t. 4«
SiMao-iisetie li kosztmkcijzko MlBfcHii&ritTO.
Žično omrežje n* stroj, ograje na mir o dvoru, obmejno omrežje, važna vrata., balkoni, verande, stolpne križe, Štedilnike i. t. d
Špecijaliteta: 152—16
valjični zastori (Rollbalken).
Sveži in najfinejši
pustni Hrc-fi
(bobi)
se dobivajo vsako
213 9—9
in praznili skozi ves predpnst
samo pri
£. SratiiSt, 3(ranj.
Večkrat premirano!
Glinaste peči
štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in drage glinaste izdelke v vseh barvali, trpežne ln cene priporoča
Avgust Drefse
prva in največja tovarna peči in glinaatih izdelkov v Ljubljani.
Vsaki ponaredi* ln ponatisek Je kamjbo Edino pravi
Thierryev balzam
le z zeleno znamko nune. — 12 malih ali 6 dvojnih steklenic ali pa 1 velika specijalna steklenica s patentnim za-$F*V\    klepom 5 K. 91 26-19
i%2Stt   ThicrrvcVo centilolijiflo aazilc
VSr«".^* proti vsem, še tako starim ranam vnetjem, poškodbam i. t. d , 2 lončka K 3*60. Razpošilja se le proti povzetju ali za poslani denar.
Te dve domači zdravili sta povsod znani in ie od nekdaj sloveči
Naročila naj se naslovljajo na:
Lekarnar 1. TbierTj r Pregradi pri Rogaški Siaiiai.
Zaloga večinoma po lekarnah. Knjižice s tisoči zahvalnih pisem zastonj in franko.
G. Tônnies
tovarna za stroje, železo in kovinolivarna v I^ubljani
priporoča kot posebnost žage in vso stroja za
obdelovanje lesa. Francis-turbine osobito za žagine naprave zvezane
neposredno z vratilom. Sesalno - generatorski plinski rnotori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 v. za konjsko silo in uro.
4q44(¿
122—36
Trgovina s tafiimi scatai
Sufe irt Franc Kastelic *ESOs
Uljudno naznanjam, da sem
popolno urejeno        214 11—9
trgovino
s traviiBi ia deteljniBi seneii
pod strokovnim nadzorstvom g. V. Rohrmanna, načelnika podružnice c. kr. kmetijske družbe v Rn-dolfovem.
Vsa semena so preiskana glede kaljivosti in čistote po c kr. semenski pregledovalni postaji na Dunaju, tako da jamčim za oboje.
Priporočam se za cenjena naročila, katera hočem tožno izvrševati in ostajam
z odličnim spoštovanjem
Franc Kaetelic
n
Mestna hranilnica v Kranja I
Splošni rezervni zaklad
185.000 kron Posebni rezervni zaklad 3.300 kron.
28—2
Koncem leta 1907: Stanje hranilnih vlog 4,497.000 kron, posojil na zemljišča 2,725.000 kron ter posojil občinam 183.000 kron.
Ta najstarejši denarni zavod v Kranja nradaje na rotovin vsak delavnik od 8. do 12. uro dopoldne, ob smanjih in tržnih dneh pa tndi od 2. do 4 ure popoldne.
1
obrestuje hranilne vloge po
n-
rnmmtisàmmwinw
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle vložne obresti pripisuje h kapitaiu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglaiati radi tega pri hranilnici. ' *      * V > i i/*n     fr* t * iT*» "iV>i' i/*pi^ru"""nt' ij~r»_»~JuT~» u*n_iQ
Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. — Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tndi sodišča denar mladoletnih otrok ln varovancev.
%.^»>i^^^^s/v»^"N^^N^»^»^^^^M^^^%»>y|^»^»^M^i%i»^»V"^»viii»«
Hranilnica posoja na zemljišča po 6% na leto in na amortizacijo v 36 letih, tako da na primer dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako
plačuje vsakega pol leta po 3 krone.
1
\
prodaja
železne pljuge ali orala nove vrste, lahke za oratl, orjejo lepo in rahljajo zemljo. Semena francosko detelje in Incerne.
Železne brane in drugo kmetijsko orodje lopate, krampe, motike, sekire i. t. d.
dd
>ffl
preselitev briVsice.
Slavnemu p. n. občinstvu naznanjam, da bom s 1. marcem 1908 presolil
svojo brivnico
▼ hišo gosp. Fran Lnkeža
(zraven velikega vodnjaka)
in prosim cenj. občinstvo, da me i nadalje počasti s svojim obiskom kakor dosedaj.
S spoštovanjem Franc Vrani čar
238 2—2 brivec
4,9#m
15»ol«j
I uri
l m Jeseníeah Ule?. 19
priporoča svojo veliko zalogo
pravih švicarskih
žepnih ur
vsake vrste, dalje budilk«, ure na tla, prstasM in »erlalce, pm najnižjih oenuh.
0SŠ  Popravila M
se izdelujejo v lastni delavnici, ter sem zmožen po moji blizu 20 letzti skušnji vsaka tudi najtežja popravila izvršiti natančno in po nizkih cenah. Popravljajo se budilke po 80 vin. do 1-4AJ K. Žepne ure od k 1 20 naprej. — Zaradi kakovosti priporočam posebno precirijsko uro
„INTACT".
Kolesarske potrebščine
NB. Ako želite imeti uro res dobro popravljeno jo ne dajajte takim, ki urarije niU izučeni niso. 17—56
Samo
6 dni
)(aVre-|t<w-York
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki
francoske prekomorske družbe
Edina najkrajša črta čez
Bizcl, Pariz in KaVrc V Ameriko.
Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje samo
Sds Štttarda
oblajt. potrjeni potoValss pisarita
? Ljubljani. Dunajska cesta 18
f novi hiši «Kmetske posojilnice*, nasproti znane gostilne pri «Figovcu».     lta 86—27
	*JkAm*JÍk**':'Í 'flmjn^aBS-jnr'' t
'-, -i:	
Prevzetje gostilne.
Slavnemu p. u. občinstvu si usojani vljudno naznanjati, da sem otvoril
dne 17. februarja 1908
staroznano
Golarjcvo gostilno.
Potrudil se bodem točiti vedno pristna vina ter cenjenim gostom postreči z dobrimi gorkimi in mrzlimi jedili.
Proseč obilnega obiska
z odličnim spoštovanjem
231 3—3    Franc Benedik.
Nova kubična knjiga!
Ludovik Borovnik
pnskar v Borovljah (Ferlach na Koroškem)
se priporoča v izdelovanje vsa ovrstnih pa i' za lovce in strelce po najnovejših si tem i h pod po po nim jamstvom. Tudi predeluje stare sainokresnice, vspre-jema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puMte so na c. kr. preizkuievalniei in od mene prt izkušene. 181 52—20 lluHtrovtuil   oeuUti zastonj.
Za vsakovrstni okrogli les, rezan ali .tesan, v stari in novi meri, razvidno je iz sledečega kazala, da je to dosedaj najboljša kubična knjiga. Kani« i
1. Okrogli les, premer v colah, dolžina v čevljih!; 8. Okrogli les. premer v centimetrih ali v colah, dolžina v metrih, vse,' bina v kubičnih čevljih; 3. Okrogli les, premer in obseg -centimetrih, dolžina v metrih, vsebina t kubičnih m etri h v 4. Rezan in obtesan les za deske in trame vse dolgosti, debelosti in širokosu; 5. Preračunjenje eol v centrimetre; 6. Pre-računjenje centimetrov v cole; 7. Preračunjenje čevljev v metre; 8. Preračunjenje metrov v čevlje; 9. Preračunjenje kubičnih čevljev v kubične metre; 10. Preračunjenje kubičnih centimetrov v kubik čevlje; 11. Preračunjenje kubičnih metrov v kubične čevlje; 12. Tabela, po kateri se izračuna teža lesa; 13. Načrt, po katerem se lahko napravi merilo, da se lahko izračuna vsako kubično vsebino okroglih debel; 14. Kubična
telesna mera. 833 58—3
Knjiga stane v močno celo platno vezana I K, po posti 20 vin. več. K tej kubični knjigi se priveze tudi lahko zraven Hitri računar, ki je za trgovce z lesom zelo pripraven. Obe knjigi skupaj vezani staneta 0 K OS via. Knjižica se dobiva pri založniku
Viljemu Požgaju v Kranju.
i Slaven
ker čuva prtenino,
vsled fcleačeče Mline, ki jo dobi prtenina, ker ne dobi prtenina po pranju pni nlkak« ker je zelo poceni in se pri pranja prihrani mam
§£223 16-6
sako úmmrm urejeno gos
pred ponarejanjem, ker je isto jcrijaini, kolonialnim bl_,
Engros pri L. MIATLOS, DUNAJ, L M&lkerbastei 3.
Absolutno neobhoJno potrgana je za vsako tfonro urejeno gospodarstvo. — Pazi naj se na zgo-
rajsnjo varstveno znamko in varuje naj se pred ponarejanjem, ker je isto brez vsake vrednosti. — v trgovinah z rfrogecijami, kotonijalalns blag«ni In milom;
Zlate sf ctiijc: Berila, Pariš, \\m itd.
Jzdelovatelj
0. Seydl
£j ubij a na, Spital.-Stritar.ul. 7
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga 180—33
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska ceste 17
priporoča svoje najbolj priznana
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na zahtevanje zastonj.
p va iwomhi. poireKin za veselice
kakor: katalijone, korijandoli nove vrste iz lušin, balončke 1% d. Velita izbera      | Velika izbera kritik!
Glace In različne drage rokavice sa dane ln gospode I
Najnovejše kravate, ovratniki, maniate, svileni preniki in najnovejše srajce, galota in drugo. $Ajr   Modercl   najnovejše   o trillare». ~Sjn9
Krasni darnski pasovi.        68 52—43
Toaletni predmeti, fina.  mila, parfumi, dišave za perilo, kalodont, odol i. t. d. Verižice sa are, Donble, sa dame in gospode, vratni kollrji, broiki a la „Tudor'\ gumbi za mansete, denarnice, listnice, talke za dame i. t. d. Ltd. Dobiva   mt&   jpo   atnatno   zilaclsiJJti.   oenali pri
Antonu Adamiču v Kranju
(¿talantearijuilarea   in   modna trgovina.
■a drobno in dsbolol = Na drobno in dobolol
Klobn^oV g asm
17). ^odkrajsck
friser m dasse ti gospode
IJabljana, 8t. Petra cesta 35. Filijalka na-147 52-29   sproti hotela ..Union"
priporoča za gojitev las ic
za umiranje gl* ve svoj zdravniško priporu ceni  forko in
mrzlo zračni sušilni aparat Susi brez nadležne vročine. Ha provzroruje skrčenja las. Vpliva dobro na pospeševanje rasti las.
ZaJapi fnkfvrenn Wk> sinus* n iwdm m
Oddelek za dane s separatnini vhod osa.
Kapljajo M iseitBl ti edstriieni lasje pe najvišjih cenah.
vrtite   roliavlo, nogavlo
»te* nara i.  t. .1
mnloe.   V mm
l! h ■
v*
H n
Si
* ;> »
Ij
i
i 1
S?
jtoja modna trgoVina gag Salon za fagsjg Hlobaljc
filialka iz tjttbljane
A. Vivod-Mozetič
¥ Kranja. Glavni trg št 117
priporoča vse vrste fino modno blago sa dama in gospodejnadalje svojo dobro sortirano zalogo vseh potrebščin sa šivilje, vsakovrstne boa sa dama, kape a ter garniture vseh vrat oblak za otroka.       195 52-15 Damske in otročja klobuke, fine hanboe, kapoe Ltd.
ir Klobuk* sprejemam v popravilo.
¡5"
;<*
8;!
5 K
I-'
ta.
»!
Potreb&lne as« ilvlijt'. v*»«> vrste ll&pov, «vile ter bariuna -v v«eli   barvali.   posnionentrijti . öiplce-« vloilie, gumbe 1* t. ca.
» C]nU)m (Xelii(j) H# fang Marge rcrcztjc cesta
Bogitê zalog* po-blitva fanta r«r# r rase amas. 0$v#-daJe, allko r velikostih.
20 126-34 Salagatell drašt?*
c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Popolna oprara za rito. špeeljallteta : Gostilniški stoli.
Pohlitro Iz železa, otroške postelje /s vozički  po rsakl osni.
čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 52 gld.
Modrool II Učna-tega omrežja, afrt-č&nske traxo ali Urno, pno trata vodno t zalogi.
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlv&n z okraski.
Opravo za Jedilne sobo, salone, pred-sobe, oole garniture.
Špeeljalltete r nevestinih balah. ¥e-IM prostori, pritlično in v 1. nadstropju.
Za aobo; postelja,
nočna omarica, o-mivalna miza, obešalnik, miza, stensko oglodalo.
ZobotciiKii atdjf
Oton 5eydt
pri g. dr. E. dlobošmku ▼ Kranju
ZOBOVJA, tudi no da bi se odstranile korenino, z §JI brez nebne plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNICE In OBTURATORJi so Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH.
PLOMBE ¥ ZLATU, PORCELANU, AMALGAMU In CEMENTU kakor tudi rso ZOBOZDRAVNIKE OPERACIJE Izvršuje 111-37 tO SPECIJAL18T.
Odprte vsako nedelje il 8.I16. nt.
POSOJILNICA V RADOVLJICI
registrovana zatirana 1 omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po
Rezervna zaklada iznaša:
1 72.035
brez odbitka realnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 5V«7i ali z 17« amortizacijo, na menice pa po 6%. — Eskompti-rajo se tudi trgovske menice.
Denarni promet v letu 1906.:
i 3,500.
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uradoje se v centrali in v podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dop.
in
od 2. do 6. ure pop. izvzemal nedelje pop.
Požtno-hranilnični račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št, 75.299.