84                      P. Grošelj: Reinkarnacija. — Gorska: Ne vprašaj!
Heinkaimacija.
v^efir akacij vitke stase boža, po nebu riše solnce zgodnji dan, in sred akacij, v žarkem svitu solnca zamišljen stopam črez zeleno plan.
In kroginkrog življenje poje  himne in kroginkrog preži zavratna smrt — Akacije duhtijo v mokro jutro — — na tleh umira hrast, od viher strt.
In kjer povprašajo zvedave misli,
v
»Življenje!  — Smrt!« glasi se tuintam; in moji duši misli šepetajo:
v
»Življenje! — Smrt! — Odkod hitiš — in kam?« —
»Glej jutri zopet vstane mlado solnce, življenje novo vžge se z novim dnem — in spet ugasne, znova prerodi se — — in kadar ti ugasneš — kaj potem ? . . ...............«
»Ah, zopet zaduhte akacije,
zašije solnce tisočžarki dan,
zamišljen stopaš spet črez širno plan —
— igrača si reinkarnacije! . .«
P. Grošelj.
fle Vprašaji
.e vprašaj  me, zakaj  da plakam, pogledi raje  mi v oči in v solznih biserih izvedi, kaj v prsih dušo mi teži.
Na srce moje se nasloni, zakaj da plakam, ti pove. Le s tabo pač bi bila srečna, brez tebe meni je gorje! —
Gorska.