COLCRJEVE inFOSlilACiiE GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Leto XVI. JANUAR 1987_j1 2 6 ^ 5 t'■ Q_St. 1 (170) Color - odslej enovita delovna organizacija Delavci Colorja smo se na dveh referendumih v decembru odločili, da borno odslej poslovali kot enovita delovna organizacija. iNa prvem 10. 12. 1986 so glasovali le delavci obeh TOZD, fci so se odločali o združitvi; na referendumu 17. 12. 1986 pa -smo vsi skupaj sprejemali SaS o združevanju dela delavcev v delovni organizaciji, statut delovne organizacije in volili delavski svet ter druge organe. 'Kot je znano sta oba referenduma uspela, prvi sicer malo bolj skromno, na drugem, ko pa so glasovali tudi delavci DSSS pa se (je pokazalo, da je pretežna večina delavcev v Coflorju le za bolj trdno povezanost. En del nalog smo torej že opravili^ seveda pa nas čaka v letošnjem letu še vrsta mnogo težjih kot so bile te, ki so že za nami. Vsaka reorganizacija potegne za sabo namreč vr- . L 1 J sto formalnosti in če smo pri raz-druževanju na TOZD morali vse deliti, moramo sedaj združevati:, oblikovati nova stroškovna mesta, spremeniti štampiljke, da naštejem samo nekaj najbolj navadnih stva-rl Mnogo bolj zahtevne pa so naloge, ki jih moramo izpeljati vzporedno — to je vsekakor reorganizacija poslovnih funkcij z opisom delovnih nalog, sistem nagrajevanja, pravilnik o delitvi sredstev za osebne dohodke itd. Te naloge se namreč vlečejo že precej časa zato delavci upravičeno negodujejo. Zaradi vsakodnevnih težav je nujno določene zadeve reševati parcialno kar tudi vzbuja odpore, po drugi strani pa so to najbolj občutljiva človeška vprašanja, kjer včasih prihaja kljub strpnosti do konfliktov, zato se nam stvari še bolj odmikajo. Nenazadnje moramo poudariti, da smo tudi od sanacijskega programa realizirali: le manjši del ukrepov, čeprav smo praktično že lansko leto delali precej več skupno, je na žalost marsikje še mnogo preveč tozd-ovske miselnosti, nezaupanja do idrugih, predvsem pa ohranjanja starega in bojazni pred vsako novostjo že apriori. Rezultati leta 1986 so glede na začetno izgubo kar zadovoljivi zato moramo v letu 1987 začeti 'bolj korajžno izvajati sprejete ukrepe saj je jasno, da lahko dosežemo mnogo več. Enovita delovna organizacija naj nam bo pri tem vzpodbuda, ne smemo pa pričakovati, da se bo zaradi te spremembe vse 'kar samo od sebe obrnilo na bolje. I. K. Samoupravni organi v novi sestavi Mandat dosedanjim delegatom v samoupravnih organih bi sicer potekel v marcu 1987, vendar smo zaradi nove organiziranosti DO izvedli volitve že v decembru, točneje 17. 12. 1986. Tega dne so bile volitve v delavski svet DO, odbor za delavsko kontrolo in disciplinsko komisijo. V delavski svet DO so bili izvoljeni: Nataša BARLE Slavka BREŠAN Ivan ERJAVEC Alenka HABJAN Marijan HOČEVAR MdmS JAMNIK Jožica JERMAN Anton KERN Franci KRELJ Tone KOZJEK Marija KUKOVEC Jože KUMER Miro PLAZAR Nevenlka PLEŠEC Andreja POVSE Mornar SAVOVlC Janez ŠTRUKELJ Brane TOMSE Marinka TOMŠIČ Peter TRPIN Ivan VRTNIK V odbor za delavsko kontrolo so bili izvoljeni: Justina BERTONCELJ Janez DOBNIKAR Marija JESENOVEC Jana SVOLJSAK Marjeta ŠTRUKELJ Juriji KURET Izidor TRAVEN V disciplinsko komisijo so bili izvoljeni: Bogdan BABNIK Bojana FOJKAR Marinka GRČAR Janez KAMIN Rihard PEVEC Majda ŠKOF Alojiz ŽAVBI Frane ERMAN — predsednik Bernardka OSOVNIKAR — namest. Saša KAJAN — zunanji član Janez STROJAN — zunanji član Na predlog KK OOS so delegati DS DO potrdili sestav izvršilnih odborov DS DO, in sicer: V odbor za delovna razmerja so bili imenovani: Viktorija AŽMAN Uršika JENKO Zofka LEŠNJAK Ivan MAGDALENIC Peter MRAVLJE Pavel VALANT Viktor VELKAVRH V gospodarski odbor so bili imenovani: Oton BACNIK Mi ja B ARLE Marko BEBER Jože GORTNAR Jože MOHAR Bojan SEVER Nace SOVDAT Zorka LESJAK Vida TRSAN V odbor za družbeni standard so bili imenovani: Marko AŽM(AN Pavle BUKOVSAK Julij NARDONI Jeli ROZMAN Miro PLAZAR Marjanca VODLAN Zvone ZORC V uredniški odbor Colorjevih informacij so bili imenovani: Glavni urednik Franc ROZMAN Odgovorni urednik Rihard PEVEC Član Matko AŽMAN Član Frane ERMAN Član Milena KRŽIN Novo izvoljenim delegatom k izvolitvi oziroma imenovanju čestitamo in jim želimo uspešno delo! JU AOUALES Sejem pohištva v Kolnu Vsakoletni Kolnski sejem pohištva je prav gotovo največji vsaj na evropskih tleh. Združuje vse pomembnejše 'proizvajalce pohištvain opreme starega sveta, ki so letos na površini nekaj stotisoč m2 razstavnega prostora predstavili svoje dosežke. Sejem je resnično obsežen, saj se odvija v vseh štirinajstih halah, med katerimi je večina dvo- ali celo trinadstropnih. Za ilustracijo le podatek, da bi za popolni obhod prehodili vsaj 42 km poti, ali drugi podatek, da je hillo razstavljeno nič manj kot 2100 kompletnih spalnic. Največ ponujajo prav domačini, med katerimi je precej velikih proizvajalcev, ki so zasedli tudi po tretjino ali polovico dvorane z dimenzijami tudi 100X100 m. Močno so zastopani Skandinavci, in to lepo Složno štiri' države enotno: Finska, Norveška, Danska in Švedska. Podoben enoten pristop imajo tudi COLOR 2 Belgijci, Italijani, Avstrijci, Vzhodni Nemci, Švicarji in v manjši meri Madžari, Bdlgari, Filipinci in Tajvanci ter drugi. Izstopali smo le Jugoslovani, ki nikakor ne moremo mimo republiških in raznih -l-okalpatriotskiih ključev. Ločeno so predstavljali svoje programe Uniiies, Slovenijales, Simpo, Sipad in Jugodrvo. Izgleda, da se ob napakah prejšnjih let ne naučimo prav ničesar. Pohištvo, ta del našega okolja in vsakdana, je bilo tu predstavljeno v vseh mogočih inačicah, od stilnega v slogu raznih Lujev in prastarega težkega masivnega grajskega oziroma kmečkega pohištva, do izredno modernistično oblikovanega, kjer tako pohištvo izgublja svoj utilitarističen namen in je že bolj umetniški ali dekorativni eksponat. Pohištvo, ki bi ga lahko imenovali klasično, vse bolj izgublja ostre robove in linije, prevladujejo zaobljene Oblike z masivnimi zaključki. Veliko hrasta je v naravni, manj v luženi izvedbi, nekaj "e sivih in belih poltransparenitoih fi-nišev. Med mehkimi lesovi prevladujeta masivni bor in smreka, oba Obdelana z naravnimi voski ali pa lakirana z brezbarvnimi 'laki. Precej je tudi patiniranega pohištva z belo ali sivo nianso. Od pigmenitiranih obdelav prevladuje črna, bela in sive v -različnih poLmatiih in visokem sijaju (poliester, poiiiuretani). Na sejmu je prikazanih tudi nekaj tisoč stolov, kjer prihaja fantazija oblikovalcev še posebno do izraza. Oblike, izbira materialov, površinska obdelava — nešteto možnosti in variant! Med temi je povsem samostojno področje oblazinjeno, tapecirano pohištvo oziroma sedežne garniture, posteljni vložki, kjer ,je posebnost zadnjih let vodna postelja. Proizvajalci zatrjujejo, da sta dve opravili na takih posteljah prijetnejši in ena od teh je spanje. F. Erman Kratke novice - OSEBNI DOHODKI ODSLEJ PREKO INTERNE BANKE Kot je bilo že objavljeno v številki 8—9 Colofljevih informacij lansko leto se bomo lahko že v naslednjem mesecu odločili za varčevanje (prejem OD) pri interni banki Kemija, ki nudi ugodnejše pogoje kot druge banke. Ko te dni prejemate ali boste še prejeli v podpis izjavo o tovrstnem varčevanju se lahko prosto odločate za ali proti. Vsekakor pa je odločitev »za« tudi v interesu delovne organizacije. Samo ena od ugodnosti: obrestna mera na vpogled 25 % — (pri Ljubljanski banki 7,5 %). - NOVOSTI V DRUŽBENI PREHRANI Kot dopolnilo jedilniku bomo v bodoče v naših obratih družbene prehrane 'lahko dobili tudi malo bolj pester »suhi obrok«. Poleg že tradicionalnih konzerv bomo dodali še kaj. Tako boste lahko izbirali: — doručak ali pašteto in 1 kos sira — sardine in pašteta — maslo in marmelada — med in maslo — sendvič. V obratih družbene prehrane pa vas opozarjajo še na. eno stvar, in sicer na vračanje praznih steklenic. Te so v glavnem že skoraj dražje od vsebine, ki je v njih. Vračanje praznih steklenic pa je silno malomarno, zato bo skupaj z nekaterimi zaostanki iz prejšnjih let, letos potrebno plačati okrog trideset starih milijonov za pogrešano embalažo. To seveda ne bo moglo biti brez posledic, zato sta možna samo dva ukrepa: ali povečanje cen pijačam ali pa kavciranje steklenic. Ker sta oba nepriljubljena, bi bilo bolje, da v bodoče bolj skrbimo za vračanji e embalaže. Premislite! - POOSTRITEV PRIHODOV IN IZHODOV Čeprav smo se s san a epskim programom zavezali, da bomo izboljšali tudi delovno disciplino in disciplino nasploh, ugotavljamo, da o-menjeni ukrep ni dal kakšnih bistvenih rezultatov. En del tega so tudi prihodi, še bolj pa raznorazni izhodi iz tovarne, brez ustreznega dovoljenja, kar vse že ureja organizacijski predpis iz leta 1978. Prav zaradi tega bodo varnostniki odslej striktno zahtevali dovolilnice za izhod in žigosanje evidenčne ure, kadar gre za privatni izhod. To velja tudi za čas malice. Služba Varnosti pa bo tudi sicer večkrat nadzirala izhode iz tovarne. Poenotili bomo tudi »koriščenje ur«, ki so si ga doslej nekateri tolmačili tudi tako, da so za uro dela v tovarni koristili uro in pol. Odslej ura za uro. - ZIMSKE RADOSTI — Planinsko smučarska sekcija bo tudi letos priredila smučarski tečaj na Voglu in sicer od 28. februarja do 7. marca. Razpis za tečaj bo še objavljen, organiziran bo le, če bo prijavljenih vsaj deset tečajnikov. — 21. februarja bodo predvidoma Colorjeve smučarske tekme na Starem vrhu. Letos se jih bo udeležilo tudi zastopstvo Heliosa, zato pridno trenirajte. Tekaške tekme pa bodo en teden prej, to je v soboto 14. 2. 1987. — Koča na Voglu je do konca marca v glavnem zasedena, razen termina od 7. do 14. februarja, kjer še nimamo dežurnega. Če se kdo odloči, da bo v tem času dežurali, mu bo hvaležno precej Colorjevcev, ker bo hiša sicer v tem obdobju zaprta. Javite se v kadrovsko splošni sekitor. - IN ZIMSKE TEŽAVE Sneg, ki je zapadel v mesecu januarju, pa je poleg zimskih radosti povzročil tudi vrsto težav. Največja škoda je nastala na skladiščnem šotoru, ki se je podrl, v nevarnosti pa so bile tudi druge manj odporne strehe. Naša »zimska služba« podprta s precej prostovoljci, ni zatajila, še posebno pa so se izkazali delavci: Omejc, Šimunkovič, Dobnikar, Luštaka, Bezjak. Vsem, ki ste karkoli pomagali, HVALA. COLOR 3 Šotor ni vzdržal prevelike teže snega rešuje se, kar se rešiti da... Srečanje upokojencev pred novim letom Kat vsako leto pred novim letam smo tudi tokrat organizirali srečanje upokojencev naše tovarne. Prijeten prostor smo našli v gostilni Mihovec v Pirničah. Vreme nam tistega petka res ni bilo naklonjeno. Deževalo je, a vendar se je zbralo kar precejšnje število povabljenih. Po kratkem u-vodu, kii ga je podal vodja kadrovsko splošnega sektorja je prevzel besedo generalna direktor. Na kratko je pojasnil poslovanje v letu 1986 in poudaril, da so rezultati poslovanja vedno posledica prizadevanja posameznika in tudi posledica minulega dela. Ob solidni postrežbi je čas kaj hitro minil. Se nekdo je presenetil naše upokojence — Pevski zbor iz Medvod, ki jlirn je zapel nekaj pesmi. Ob prijetnem razpoloženju, kramljanju, se je s svojimi vižami oglasil ansambel Mihovec. Naši upokojenci so se vrteli da je kaj. Res je prijetno gledati zadovoljne in vesele ljudi. Srečanje se je zavleklo pozno v noč. Upokojenci so želeli, da se taka srečanja ne opustijo, saj jim popestrijo življenje in še kaj — še vedno se čutijo vezane na tovarno. Prejeli smo Upokojenci ob novem letu Hitro je minilo leto .in spet smo se upokojenci srečali. Čeprav to pomeni imeti tudi leto več, nam tega ni bilo žal, bili smo veseli in srečni:, da je leto mimo in da smo si spet prisrčno stisnili roke. To pot .smo bili v prijetni domači gostilni v Pirničah. Čeprav se vreme ni držalo prav lepo, smo bili vsi, ki smo se po zaslugi našega kolektiva spet srečali, prav dobre volje. Pa ne samo zaradi dobrega kosila in dobre kapljice ter lepega petja, ki so nam ga pripravili medvoški pevci, bili smo zares veseli vseh nekdanjih sodelavcev, že upokojenih in tistih še aktivnih, ki so nam s svojo navzočnostjo polepšali popoldan. Prav ti aktivni so nam mnogo povedali, predvsem pa, da nas niso pozabili in da se mnogokrat spominjajo dni, ko smo še mi, sedaj že upokojenci, delali z njimi in se skupaj trudili za uspeh podjetja. In prav ti aktivni so nam 'na veliko naše zadovoljstvo povedali, da se jim je uspelo spet dvigniti iz težav in da je podjetje spet tako, kot ije bilo nekoč, ko smo še mi delali. Čestitamo vsem sodelavcem, ki se s svojim pridnim delom trudijo, da bi podjetje cvetelo še naprej. O mnogočem smo govorili in ob prijetni takoimenovani živi glasbi smo se tudi zasukali. Čas je kar prehitro minil in spet bomo leto dni čakali na novo snidenje. Hvala vsem, ki ste nam to srečanje omogočili in še mnogo uspehov in delovne vneme vam želim v imenu vseh upokojenih. V.T.G. Iz pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb delavcev Da ne poznamo, preberemo pravilnikov, ki jih sprejemamo v delovnih organizacijah, je že dolgo znano. Ali so ,ti predolgi, se na stvari, ki so zajete v njih ne razumemo ali nimamo časa za to. Kakorkoli že, dejstvo je, da to zlasti občutimo strokovni delavci, ki delamo na posameznih področjih. Tudi nepoznavanje Pravilnika o reševanju stanovanjske problematike delavcu ni izvzet. Kljub temu, da ta pravilnik ureja način, pogoje dodeljevanja družb en o-na jernna stanovanja (stanovanjska posojila) ga delavci ne poznajo. Zato bi vam radi v današnjem članku pojasnili nekatere pomemb- nejše elemente iž našega Pravilnika glede dodelitve družbeno najemnega stanovanja. Največ vprašanj in pripomb se pojavi po objavi predloga predhodne liste za dodelitev družbeno-najemnega stanovanja ob (ne)upoštevanju enega izmed kriterijev »stanovanjske razmere«. Večina prijavljenih prosilcev za stanovanje živi kot podnajemnik, in sicer v slabih stanovanjskih pogojih. Pri le-teh se kakovost bivalnih prostorov ne ocenjuje. Namen je bil izenačiti vse podnajemnike, zlasti pa za tiste, ki živijo v za človeka primernem stanovanju (plačujejo visoko najemnino) od tistih, ki (lahko tudi namenoma) živijo v stano- vanju, ki ne zasluži tega naziva. V praksi se je namreč že dogajalo, da je neka družina namenoma živela v slabem stanovanju in tako »opravičila« pridobitev najemnega stanovanja. Družine, posamezniki, prav tako podnajemniki, ki so živeli v ustreznem stanovanju, pa so bili izrinjeni iz ikroga opravičencev, saj so živeli v primernih prostorih. Torej, kakovost se pri tem statusu ne ocenjuje, ker že s tem statusom pridobi maksimalno število točk (60). Še vedno pa ugotavljamo, da je kriterij »delovna doba« prevladujoč, kajti dogaja se, da prosilec lahko pridobi največ točk na dosežena leta delovne dobe in s tem v končni fazi tudi stanovanje. O-stalli kriteriji pa so v bistvu »zanemarjeni«. Zato bomo poizkušali pri oblikovanju novega pravilnika temu kriteriju posvetiti več pozornosti, da bi se izognili temu pojavu. In še nekajj je pri dodeljevanju družben-o-inajemnih stanovanj zelo pomembno. To je stanovanjski standard (standard pomeni merilo, enoto mere), ki ga obravnava Družbeni dogovor o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji. Na tem področju ta DD posveča še posebno skrb razmerju med številom družinskih članov in obsega stanovanjske površine. V tej zvezi se zavzema, da delavci v TOZD in DSSS ter stanovanjske skupnosti upoštevajo pri dodeljevanju stanovanjske standarde, ki ne presegajo -naslednjih normativov: Štev. druž. članov Stanov, pov. _________________________________d-o m2 1 32 2 45 3 58 4 70 Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se stanovanjska površina lahko poveča največ do 15 m2 Od teh normativov pa se lahko odstova v izjemnih primerih: če gre za stanovanje s tremi generacijami, če gre za bolezen, ki terja trajno nego in podobno. Stanovanjski standard je torej potrebno upoštevati, saj bi se v nasprotnem primeru zgodilo, da zlasti samski delavci ne bi imeli nikoli možnosti pridobiti družbeno najemnega stanovanja, oz. da bo družina imela preveliko stanovanje. Reševanje stanovanjske problematike delavcev (posameznikov oz. družin) naj bo zato trajnega značaja in naj se rešuje le enkrat. V naslednji številki Informacij vam bomo podalli nekaj informacij o pogojih za prodajo (nakup) stanovanjskih hiš — stanovanj v družbeni lastnini. K. J. COLOR 5 Ročni premik železniških vagonov in cistern na industrijskem tiru je zaključen! Traktor namesto številnih rok V mesecu novembru 1986 smo v Skladišče Prevzem končno dobili vozilo traktor. Vozilo je namenjeno premikanju vagonov po ind. tiru, čiščenju snega in nakladanju odpadkov s pomočjo priključkov. Osnovno vozilo je traktor TD 7506 A speciail, izdelan v podjetju »TORPEDO« na Reki. Priključki pa so izdelani in montirani v delavnicah žel. gospodarstva v D;tibijani in »RIKO« Ribnica. Na prednji in zadnji strani traktorja so priigraj ena vodilna kolesa, ki se s pomočjo hidravličnega Sistema upravljajo iz kabine, tako da lahko vozi po cesti ali po tiriih. Pritisk na tirnice je možno nastaviti na vsako os posebej. Za vtirjenje traktorja potrebujemo proste tire v dolžini 8,5 m. Kadar pa to storimo z manevriranjem, zadoščajo prosti tiri v dolžini 7 m. Traktor vleče oz. potiska vagone preko vlečnega droga, ki je gibljivo vpet na traktor, na vagon pa ga pritrdimo na vlečno kljuko. Vlečni drog je elastično obešen na poseben nosilec, kar omogoča enostavno priključitev traktorja na vagon aili cisterno. Cena traktorja s priključki je bila 11.000.000 din. Andrej Bezjak Foto: Marko Ažman Nevarne snovi C) ETRI Etri iso organske spojine, pri katerih je kisikov atom most med dvema radikaloma. Prvi v vrsti ho-moilogov je metil eter (plin), drogi in najibolj poznan pa etileter, ki je tekočina kot večina etrov, čeprav poznamo tudi eter v trdnem stanju (cdlulozni eter). ETILETER (HsCs-O-C^Hs) dietileter, etoksietan Fizikalne karakteristike: — plamenišče — 45° C — vrelišče 34,6° C — gostota (voda = 1) 0,71 — gostota par (zrak = 1) 2,55 — vnetišče 356° C — ekspl. meje 1,8 do 48,0 % vol. — MDK 75 ppm — hlapnost 1 Je bistra, brezbarvna, lahko hlapna in lahko vnetljiva tekočina z značilnim vonjem. Eter je eden prvih anestetikov za vdihavanje in se v ta namen še vedno uporablja. Poleg tega je eter izredno dobro topilo za celulozni acetat in nitrat, za barve, masti, olja, gumo, smole in voske. Naprava za pobiranje razlitih tekočin Kot je razvidno iz fizikalnih karakteristik, je eter zelo hlapen in zelo vnetljiv, hlapi pa z zrakom COLOR 6 tvorijo eksplozivne mešanice v dokaj širokem razponu med spodnjo in zgornjo eksplozijsko mejo. Če je eter izpostavljen zraku ali sončni svetlobi, gradi eksplozivne perokside, ki še povečujejo njegovo nevarnost za eksplozijo in požar. Zato je treba eter hraniti v tesno zaprtih posodah, ki ne smejo biti izpostavljeni sončni svetlobi. Na človeka deluje eter predvsem anestetično. Ponovljeno vdihavanje etrovih par v koncentraciji nad 400 ppm, lahko draži nosno sluznico ter povzroči izgubo teka, vrtoglavico, glavobol, vznemirjenost ali zaspanost. Obstajajo tudi podatki o mentalnih okvarah zaradi pretirane izpostavljenosti etrovim param ter o okvarah ledvic, kar pa ni potrjeno. V Industriji uporabljamo še mnoge druge etre: izopropileter, vinil -eter, dikloriizopropileter, dikloretil-eter, gvajakol in druge, ki jih ne bom podrobneje opisoval, ker jih v naši delovni organizaciji ne uporabljamo. D) ALDEHIDI IN KETONI Aildehidi so organske kemijske spojine s splošno formulo R-CHO. Pridobivamo jih lahko iz zasičenih ali nezasičenih ogljikovodikov ali z oksidacijo ustreznih alkoholov. Ker so zelo reaktivni, jih uporabljamo v mnogih kemijskih procesih: proizvodnja smol, plastifika- torjev, barvil, razredčil, parfumov, es enc... Precejšnje število aidehidov so lahko hlapne, lahko vnetljive tekočine, ki v prostorih .gradijo eksplozijske mešanice par in znaka. Ace-talideMd npr. spada med najlažje vnetljive tekočine — celo nevarnejša je od etra. ACETALDEHID (HsC-CHO), etanal Fizikalne karakteristike: — plamenišče — 38° C — vrelišče 20,8 0 C — gostota (voda = 1) 0,78 — gostota par (zrak =1) 1,5 — vnetišče 185° C — ekspl. meje 4,1 do 55 % vol. — MDK 200 ppm Je brezbarvna lahkohlapna, lah-kovnetljiva tekočina, ostrega, zadušljivega vonja. V vseh razmerjih se topi v vodi, etru, etanolu in benzenu. Je precej strupen in dražljiv. Ketoni so organske skupine, ki i-rnajo v svoji sestavi karbonilno skupino (= CO), ki je vezana na dva ogljikova atoma, tako, da je splošna formula RCOR, kjer je R alkilna ali arilna skupina. Pridobivamo jih v glavnem z de-hidrogenirapjem ali oksidacijo se- kundarnih alkoholov. Uporaba ke-tomov je raznovrstna, največ pa jih uporabljamo kot topila za smole, lake, barve, lepila, plastične mase, gumo, pri proizvodnji umetne svile, smodnika, kozmetike in v farmaciji. Čiščenje posode ACETON (HsC-CO-CHs) propanon, dimetilketon Fizikalne karakteristike: — plamenišče — 19° C — vrelišče 56,2° C — gostota (voda = 1) 0,79 — gostota par (zrak = 1) 2,0 — vnetišče 538° C — ekspl. meje 2,6 do 12,8 % vol. — MDK 336 ppm — hlapnost (eter = 1) 2,1 Je lahko hlapna, lahko vnetljiva tekočina opojnega vonja. Z vodo, etiitailkoholom in etiletrom se meša v vseh razmerjih. Zelo je nevaren za požar oz. eksplozijo mešanice hlapov in znalka. Pri pretakanju po cevovodih oz. mešanju nastajajo visoki elektro-statsikd nabqji, ki lahko povzročijo preskok iskre in vžig. Tudi vodne raztopine acetona so vnetij ive, zaito z njimi postopamo kot s samim acetonom. Glede vpliva na organizem spada aceton med manj zdravju škodljiva topila. Kožo močno raz-maščuje, kar lahko privede do dermatitisa, malo se tudi resonbira skozi kožo. Pri vdihavanju aceto-novih par se lahko pojavi vrtoglavica, glavoboli, zaspanost, draženje grla in kašelj. Vdihavanje nizkih koncentracij acetona (v okviru MDK) ne pomeni nevarnosti za kronično obolenje, ker se aceton hitro izloči iz telesa z urinom in Skozi pljuča. Visokih koncentracij (nekaj tisoč ppm) pa človek ne more dolgo prenašati, ker preveč dražijo grlo, delujejo pa tudi rahlo narkotično. (nadaljevanje v naslednji številki) Šport in rekreacija za vsakogar Šport — to je beseda, ki marsikomu danes pomeni samo vrhunske dosežke naših športnikov (Mateja Svet, Rok Petrovič...). Vendar,sem spada tudi množičnost udejstvovanja delavcev v športni rekreaciji, ki pripomore k boljšemu zdravju in odpornosti. Te možnosti je v naši DO dovolj, a je ne znamo v celoti izkoristiti. V 12 sekcijah, na kolikor je razdeljeno naše športno društvo, se rekreirajo vedino eni in isti delavci. Zelo malo je novih obrazov, katere lahko pozdravimo v tej sredini, M je veliko bolj sproščena, kot na delovnem mestu v obratih ali v pisarnah. Slednjim je rekreacija še najbolj potrebna, zato vabim vse, ki jih zanima sodelovanje v kakršnikoli obliki, naj se odloči in se nam pridruži. Vsak začetek je težak, zato pa je čas, kot je sedaj, kar pravšen za to odločitev. Hoja ali tek na smučeh in pa katerakoli druga rekreacija, bo v zimskem času še kako dobrodošla. No,, ko smo že enkrat v tej sredini, se včasih tudi radi pomerimo med sabo. Nekateri rabijo motiv za redno vadlbo. Včasih so bile to »Majske igre banvarjev Jugoslavije«, sedaj pa so to razne prijateljske tekme, športne igre DO ter celoletni program rekreativnih tekmovanj, ki jih pripravljata komisija za šport, oddih in rekreacijo pri OS ZSS Ljubljana-Šiška in ZTKO Ljubil jana-Šiška. V latu 1986 so bila organizirana tekmovanja v 10 različnih panogah za m oške in v 6 panoga h za ženske. Občina Ljubljana-Saška je nasploh zelo športna, saj daje 60 % vseh vrhunskih športnikov v okviru ljubljanskih Občin. Pravilo potrjuje tudi udeležba 2279 tekmovalcev Iz 79 TOZD naše občine. Tekmovanja ®o potekala skozi vse leto; od veleslaloma in teka na smučeh pozimi, do zadnjih 'lučajev na kegljišču, teniških zamahov ter strelov na strelišču. Višek vsega pa je bil zaključek s podelitvijo kolajn in pokalov ob koncu leta v DO PAP, ki je nudila gostoljubje vsem najboljšim športnikom v občini, Sama sem nastopila v treh panogah; osvojila sem 2 kolajni ter ,v vseh treh panogah pripomogla k dobri ekipni uvrstitvi. To mi je v veliko osebno vzpodbudo za vnaprej. 'Colorju, kot celoti, ne strelcem, kot je bilo v prejšnji številki CI pomotoma objavljeno, pa naj ibo v vzpodbudo pokal za osvojeno tretje mesto v množičnosti. Pred nami je na 1. mestu 950-članska DO Donit, M je nastopila v vseh panogah ter na 2. mestu 590-člaoiska IX) Slovin, ki je nastopila v 7 panogah. Cdorjevci smo nastopili v 6 panogah — rezultate ste prebrali že v prejšnji številki CI. Zastopnikov nismo imeli v namiznem tenisu, košarki, odbojki in rokometu. Ob razglasitvi teh rezultatov in podelitvi pokalov mi je postalo zelo prijetno in šele ob burnem aplavzu sem se .zavedla, da je ta namenjen tudi Col or ju. Za nami so zaostali še takšni, kot na primer 4300-član-ska DO Litostroj, 1700-članska DO LEK, 1150-članska DO Avtom on ta-ža, itd. Upam, da ta uspeh ne bo enkraten! Zato .vabim še enkrat vse zainteresirane, naj se nam pridružijo in z nami uživajo prijetne itren-utke v športu in rekreaciji. Majda PRIŠLI - ODŠLI (od 16. 9. do 31.12.1986) TOZD SMOLE PRIŠLI Marjeta Šibenik Vojka Curk ODŠLI Bogomir Bitenc — upokojen TOZD PREMAZI PRIŠLI Matej Lampič Vinko Bukovec Nada Kozjek Bernarda Požar Franc Sluga Marko Gleščič Dušan Smeh ODŠLI Danko Suša Rado Lazarevič Zora Zorec — upokojena Marko Gleščič Mirko Aljaž — smrt DSSS PRIŠLI Helena Hauptman Rosana Trost Regina Devič Koviijlka Mršič Marko Pelko Ivan Smrekar Ljuhiša Šešlija Dušan Biilban ODŠLI Liljana- Bezlaj Anton Drešar — upokojen Dragoj.la Čiiča PREMEŠČENI Marjan Grašič diz TOZD SMOLE v TOZD PREMAZI Lazar Miroslav iz TOZD SMOLE v Fani Sešek iz TOZD SMOLE v DSSS Zorka Lesjak iz DSSS v TOZD SMOLE Striček II (1987) Kar ste pred letom obljubiM, da v eno DO se boste združili, to z referendumom ste potrdili, čeprav nekateri bolj težko, posebno v SMOLAH je blo bolj hudo. Zdaj, ko spet vsi skupaj smo, ko nič več tozdov nimamo, zdaj, ko nove samoupravne organe smo izvoliti, upajmo, da vsak problem lažje bomo rešili. Volje vsi dosti imamo, tud, če bo treba, mal bolj garamo, da le kaj učinka bo, da le vse za SISE ne bo šlo. Vsem, ki ste mi zvesti ostali, zdaj polagam na srce, znanost, delo, tehnika, to naj naše geslo bo, pa stričku spet bo dobro šlo. Srečno novo leto zdaj vsem skupaj želim, željo pa le obudim, ostanite mi zdravi .in srečni vsi, ob letu pa se bomo spet slišali, če me le inflacija ne zaduši. Srečno 1987 Kontejnerji so (in niso) nroblem ... COLOR 7 NAGRADNA KRIŽANKA kAL| 3 a celica Ukt Pevce l/ne4 L UKA =£> HetLC-J tvx/Afct/4. v 04I3ČIČV 4bet06C M fc .F F £»V/*U lJB *V. 1 SL •Ut' . S0V3er. KiMfOU A/A3M«9Č. l^ALTA 34 V6*- coCetL VAV3 6VO P 'r e| ' -x~ f ' bVOTH C€ M4* Ob X'VAL LAM l CB INC PCVK6 6CUN vt4< AL’ če** Ae>ecei>{p -8 ve-^rA mi tiett.AU, t Ptl V4N. ITM.OAU. »pee.4 O TCLo Lire e. Oouir«v fcO-Vkl A, TElGScA ZLI A-MVLA VOJ)C>Y»f> p IM e •3*0.6* SfcGbto X. Y4ren?»<-, L**ruwA X. iczevo Jm 71 uSter* bfl.UA j A <**te AVtrtUA boiei^c Xa#U3«U«. SLAZblL* 2v