Gospodarske stvari. Ali je dobro in koristno, deteljo strnišnico v onem letu, v kterem se je bila posejala, popasti? Pridelek raznih deteljnih plemen je v raznih krajih po raznih vremenskih razmerah zel6 različen. V toplejših krajib našega cesarstva daje detelja že prvo leto precej obilno košnjo, potem pa se prav dobro paso. V hladnejših krajib košnja popolnoma odpade in še paša ni kaj prida. 0 tem pa, ali se sme detelja strnišnica p opa8ti, so misli kmetovalcev razlicne, in toraj ne bode odveč, o tem prašanju nekoliko natančnejse spregovoriti. Znano je, da uavadna detelja daje glavni pridelek v drugem letu; mora se toraj posebno na to odgovoriti: ali paša na detelji strnišnici v prvem letu glavnemu pridelku drugega leta korieti ali škoduje? Da se more na to pra.anje pravi odgovor dobiti, je treba pri naravi te rastline začeti. Mlada detelja je posebno v začetku kaj nježna rastlina; korenine so tanke iu nadzemeljni del obstaja iz glavnega debla in k njemu spadajočib listov. — Na stanje rastline v jeseni je toraj od velikega upliva, ali je bila detelja med ktero drugo žito posejana, med ktero in kako gosto i. t. d.? Ker je pa pravilo in navada, da se detelja med drugo žito seje, toraj o čisti njeni setvi ne bodemo govorili. — Če je bila detelja med rž ali ječmen, med oves ali kaj drugega vsejana, je na tem veliko ležeče, ali je to žito gosto ali redko stalo, ali je bilo vitioko in bohotno, ali nizko in slabo. Kakor so tedaj bile te razmere in kakor.no je bilo vreme, po tem se tudi atanje detelje ravna, potem ko se je žito, med ktero je bila posejana, poželo. Vrh tega je tudi se mnogo leže.e na zemlji, potem ko se je žito iz njive spravilo. Če je zemlja rahla in rastline deteljne se nježne, se more po paši res velika škoda napraviti, ker se rastlinice izdirajo in poteptajo. Če je pa detelja že močna in zemlja kakor gre trdna, se more s tem, da se detelja pusti rasti, toje, če se nepopase, deteljnemu pridelku veliko škodovati, kajti v tem slučaju rastejo gtebla daljša in daljša, včasih celo do cvetja, in stebelni popki in postranske vejice se ne nasadijo. če se pa detelja o praveru času in na pravi način popaso, se nagad stebelnih popkov in postranskih vejic pospeši in je toraj priporo.ati. S tem, da se glavno steblo odstrani, se sok primora v listnih kotičih nove popke poganjati, in v jednaki meri se tudi koreninski popki zarejajo. Ce se toraj gnauje stebla na vis prepreči in sicer večkrat in o pravem času, se že jeseni deteljna rastlina kolikor mogoče popolnoma obraste, t. j. koreninski vrat obda veliko stevilo na vse strani rasto.ih koreninic, in rastlina je obvarovana, da ne pozebe, in ko spomladi na novo požene, je deteljna njiva gosta, prazni prostori, ki jih je žito, med ktero je bila detelja posejana, naredilo, kolikor mogoSe izpolnjeni, in plevel se ne more na njih zarejati. Če se pa detelja jeseni ne popase, in je vrh tega v prav bohotuem stanju in se je le jedenkrat pokosila, se v drugem letu ne bode nikdar tako gosto in široko zarasla. Iz vsega tega pridemo toraj da sklepa, da je koristno in dobro, deteljo y prvem letu popasti, ako se to o pravem časain na pravi način zgodi. Kar zadeva pravi _as, se naj ne začne prej pasti, nego da so se rastlinice že do dobrega razvile in da je zemlja do prave trdnosti prisla. Po tem je tieba še na to gledati, da ovce deteljišča preveč ne popasejo in ne ostanejo tako dolgo na njem, da je že popolnoma golo. Potem «e mora njiva po prvi paši tako dolgo pustiti pri miru, da se nove postranske vejice popolnoma razvijejo. Slednjič se ne sme živina tako dolgo na njo zaganjati, da brž po zadnji paši mraz nastopi. Rane odgriznenih .tebel se morajo pred nastopom prvega mraza zaceliti. Ovčarji seveda niso ljudje, od kterib se more razumna paša na deteljiščih pričakovati; navadno ne prašajo dosti po koristi posestnikovi, ampak le po lastni. Zato se tako pogosto po žetvi nabajajo deteljišča 8 hlevnim gnojem potrošena, pod kterim se detelja bohotno razvija, kar pa ji po.ebno pri muogem in velikem snegu po zimi več skoduje, kakor korieti. Treba je toraj na ovčjo pašo ve. pozornosti obračati, kajti krivo porabjjena vso korist v škodo preobrača.  (,,Pr. Ldw.«) Gospodarske skušnje. Požlaht n ovanj e fiešpelj. Navadno se doma6e češplje ne požlahtnujejo in za daljno nasajanje le koreninski izrastki rabijo. Izvrstni in dalječ po svetu znani sadjerejec dr. Lukas je pa poskusil .ešplje tudi požlahtnovati in sicer s cepiči od navadne doma.e češplje. Tako požlabtnjena drevesa bolj bujao rasejo, pa tudi debelejši in okusnejši sad prinašajo. Morda boče kdo našib častitib bralcev to sku-njo napraviti.  (BP. Ldw.«) Prost in lahek pomoček zoper mrčes. Neki vrtnar, kterega hiša je podgan in mi.i vsa živa bila, je svojo klet trgovcu v najem prepuetil, ki je v nji skladisče za petrolej imel. Kmalu 80 podgane in miši zginole, odkar je bil petrolej v kleti. Tako je vrtnar tudi zaČel grede po vrtu z vodo polivati, ktera je stala v sodih, v kterih se je petrolej prej branjeval. In res so v kratkem vsi polži iz sočirja preminoli. Pozneje je z Todo nekoliko petroleja pomešal in v svoje veselje videl, kako so ogerci, gosenice in drugi taki škodljivci iz vrta preminjevali. Skušnja ni draga. — Žiške iz žitnice spraviš, ako obesiš v bližnjaTi kako ovčjo kožo. Žiški se pre.elijo t krzno, ktero se potem pazljivo vzame, potem na dvoriš.u kokošim iztepe, zopet na prej.nje mesto obesi in v kratkem zopet iztepe.