Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna Številka stane 1*25 Din.
Naročnina: Za tuzemstvo z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60; za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej. — Oglasi po dogovoru.
Izhaja vsak ponedeljek ob 9. uri dopoldne. Nefrankirana in nepodpisana pisma se ne sprejemajo. Sedež uredništva in uprave Ljubljana, še<enburgova ulica štev. 6, H. nadstropje.
>'	Glasilo	socialistične	stranke	Jugoslavije
Štev. 14.	Ljubljana,	dne	7.	aprila.	1924.	II.	leto.
Proslava 1. Hala.
Nezavisni ho »kozi leta razbijali delavske organizacije, sejali razpor iu raz-
Politični pregled.
Tudi s proslavo pnrega rti a j ti uganjajo nezavisneži najgršo demagogijo. Njibovo, na razbijanje enotnosti delavskega razreda usmerjeno delovanje, početje ne obstane niti pred proletarskim prvim majem.
Pokrajinsko tajništvo Neodvisne delavske stranke je zlorabilo proslavo prvega maja, da pod krinko skupne proslave prvega maja razbija iu razdira enotno fronto razrednega boja.
Neodvisni hočejo proslaviti — tako pravijo — naš bojevni dan skupno z vsemi organizacijami, ki stoje na razrednem stališču. — Ta poziv so poslali tudi Socialistični stranki Jugoslavije.
Predno pa povemo, zakaj so pozvali k skupni proslavi prvega maja Socialistično stranko Jugoslavije, moramo povedati. kaj pravijo nezavisneži o nafci stranki in naših' sodrugib.
Nezavisni so zaeno s pozivom odprli vse svoje registre za najguusnejše in uajostudnejše napade na Socialistično stranko. V isti številki Glasa Svobode, v kateri priznavajo — milostno priznavajo — da vodi Socialistična stranka Jugoslavije politiko razrednega boja, so priobčili tudi mtoifest proletarski mladini.
V tem manifestu pa istovetijo socialistični proletariat s fašisti. V tem manifestu pravijo:	Razredni boj je tista sila, ki bo napravila prosto pot napredku proletarske mladine/ Zato se bo vrgla, proletarska mladina t vso silo ua delo, fla zatre najnevarnejše sovražnik« revolucionarnega razrednega gibanja, lo so na eni strani fašisti in na drugi oportunistični socialpatriotje.
Torej: Na prvi strani ponovno napoved bratomornega, vsak napredek delavskega razreda onemogočiljočega boja, na drugi strani pa skupno proslavo našega bojnega praznika, prvega maja.
Delavska mladina se mora strniti v enotno fronto proti bužoaziji, njenim hlapcem socialpatriotom in oboroženim faSistom, pravijo na drugem mestu t imenovanem manifestu.
S hlapci buržoazije pa hočejo skupno proslavljati prvi maj. Kaj ni to demagogija, nepoštenost najhujše in naj-grše vrste?!
V znamenju najhujše reakcije, brezmejnega terorja, bo praznoval delavski razred svoj prvi maj.
Odločitev parlamentarne krize.
Beograd, 6. aprila. Vlada se še ni definitivno odločila, ali odgodi parlament, ali pa ga skliče prej še na kratko sejo, na kateri bi se rešilo vprašanje verifikacije Radičevih mandatov. Odločitev
o	tem vprašanju pade na seji ministrskega sveta, ki se bo vršila v pondeljek. Za verifikacijo Radičevcev se zavzema tudi del radikalne stranke, med njimi tudi skupščinski predsednik Ljuba Jovanovič.
Evakuacija na romunski meji.
V	petek so naše vojaške čete prevzele po Romunih evakuirane, nam pripadle kraje. V znamenju tesnih vezi, ki nas vežejo z Rumuni, pa s0 romunske čete pred odhodom pošteno izplakale novo dobljene kraje. Vse v znamenju prijateljstva, miru in sprave!
Fumunski kralj in kraljica.
Kralj Ferdinand in kraljica Marija bosta obiskala te dni predsednika fran-
dor v delavskih vrstah. Njihov boj je veljal delavskemu razredu in njihova proslava prvega maja je proslava popolnega propadanja razredne zavednosti ,1 ugoslovanskega proleta riata.
Nezavisni so odgovorili zu neuspehe delavskega razreda in nezavisni so odgovorni, da se bodo letošnjega prvega maja marsikje kadili dimniki, vrtela kolesa in — kapitalistični razred praznovanja ne bo dovolil.
Nezavisni so razbijali, samo razdirali. Prišli smo tako daleč, da se pogajajo že danes delavci v nekaterih tovarnah, da bi sicer praznovali prvi maj, zato pa delali na zadnjo nedeljo. Neza-visni so razbili organizacije, ki so edine čuvale splošno praznovanje prvega maja. Sedaj pa napovedujejo nov boj socialističnemu proletariatu, zato, da bo prihodnji maj še žalostnejši, uspeh delavskega razreda še manjši In nazadovanje, propadanje še večje.
Ta boj proti delavskemu razredu hočejo zaviti v meglo. Pa mečejo v svet pozive o skupnem proslavljanju, obenem pa upajoč, da bodo tudi na proslavi vodili boj proti socialističnemu proletariatu.
Socialistični proletariat pa bo letošnji prvi maj praznoval samostojno. To mora storiti v interesu delavskega razreda in razrednega boja. Krivda r-.ovi?-lističnega proletariata je bila, da je dopuščal, da so Nezavisneži razbijali organizacije, rušili razredno zavest. To krivdo socialistični proletariat uvideva, zato bo Socialistična stranka Jugoslavije kot predstavnica razredno zavednega proletariata samostojno praznovala prvi maj, upostavila razredno zavest in nadaljevala svoj? delo.
Socialistični proletariat ve: buržoa-zija napada delavski razred.
Protinapad pa bo mogel napraviti proletariat Je tedaj, če bo enotnost proletariata upostavljena. Uposta vi jati. enotnost proletariata za prvi maj, pa obenem napovedovati boj socialističnemu proletariatu, tega se buržoazija ne boji iu iz tega črpa buržoazija moč za izkoriščanje iu upropaščanje delavskega razreda.
coske republike. V ;,Maršmli sla imela tudi obisk španskega kralja Alfonza. Pred odhodom pa so to Maršrulo Spremenili, ker je Alfonz sporočil v Bukarešto, da mu je silno žal, da ju ne more sprejeti. Vzroka ne povedo, pa nas tudi ne zanima.
Komunistična propaganda v Angliji.
Komunistični agenti so začeli razvijati v Angliji živahno delavnost.
Londonska policija zatrjuje v poslanici, naslovljeni na angleško vlado, da je predvsem delo teh agentov, da se završavojo v Angliji zadnji čas bolj ko kedaj vsa mezdna gibanja s stavkami.
Izvoz žita in koruze v Albanijo ustavljen.
Naša vlada je ustavila izvoz žita in koruze v Albanijo, ker se zbirajo bolgarski komitaši na albanskem ozemlju.
V	kolikor naše žito za izvoz ni predrago, pa se s takimi bav-bavi uganjajo neumnosti; za delavski razred je prav, da ostane žita doma dovelj.
Notranje politični položaj.
Zadnjič smo zapisali, da se je politični položaj tako zaostril, da sta mogoča samo dva izhoda: ali razpust zbornice in nove volitve, ali pa demisija sedanje vlade.
Od zadnjič ima zabeležiti vlada ta uspeh, da je po posredovanju kralja, opozicija svojo obstrukcijo v parlamentu končala. Izgleda, da je dobila pri tem opozicija zagotovilo, da se parlament ne bo odgodil in da bodo Radičevi mandati verificirani.
To pa se dosedaj ni zgodilo.
Radičevi mandati so bili v verifikacijskem odseku res verificirani. Poročilo odseka pa mora potrditi skupščina. Ako bi se to zgodilo, bi dobila opozicija večino iu Pašičeva vlada bi padla.
l>a se to ue more zgoditi, je Pašič skupščino odgodil, — kakor pravi radi praznikov. Pašič se pripravlja očividno na razpust zbornice in na volitve.
Obe strani se silita v avdijenee h kralju in iščeta izhoda iz zamotane situacije — na dvoru. Kralj pa se je odpeljal v Belje na lov, da se izogne tem avdijencam, ki hočejo vsiliti ključ do rešitve situacije po vsej sili v njegove roke, mesto da bi se pustilo vladati parlamentarno večino, kakor je to v parlamentarnih državah običajno.
Fičefajska politika. Radikalci so poklicali Svetozarja Pribičeviča na pomoč. Pribičevič je bil vesel, da ga zopet kliče njegov sovražnik Pašič na pozomico, s katerega ga je nekdaj tako neusmiljeno pahnil. Pa kaj za to, Pribičevič je po svoji lastni sodbi najidealnejši vzor državotvorne misli in policijskega režima. Za Pašičevo priznanje nevenljivih talentov gospoda Pribičeviča je Pribičevič v dno srcu hvaležen in naglaša, da bo zaupanje Pašičevo temeljito poplačal. Le eno mu ue ugaja. To namreč, da gredo z njim le prečanski demokrati, dočim se je Davidovičeva skupina srbskih demokratov izrekla proti Pribičevičevl politiki. Pri razvoju demokratske politike je značilno to, da so demokrati snovali opozicijonalni blok (tudi z našimi klerikalci) in ta blok poveličevali, se zavzemali zanj in sumničili stranke, s katerimi so se pogajali, verolomnosti, hinavščine itd., češ, da se pogajajo s Pašičem za hrbtom opozicijonalnega bloka. In zgodilo se je. V najhujšem boju za sestavo opozicijonalnega bloka so Pribičevičanci vstopili v — vlado in naši demokrati so padli pred Pašičem na kolena ter se valjajo dalje v blatu sumničenja svojih prejšnjih — zaveznikov opozicioualnega bloka. Isto, kar so sto-rili demokrati, so hoteli storiti tudi klerikalci in so zaradi tega sedaj tako hudi na demokrate in Pašiča. To je višek morale meščanske politike, ki se giblje že pet let kot perpetuuin mobile v megli programov jugoslovanske buržuazije. Pušice sem, pušice tja, to je vsa politika teh praznih glav. — No, Pribičevič in njegovi lajbgardisti si suflirajo korajžo s krikom in patosom, ne upoštevajo pa razpoloženja naroda, groze z volitvami, ki so tudi po našem mnenju potrebne, groze z nasiistvom, obljubami, ponujajo >koncesije« itd. Toda vkljub vsemu temu je pred vratmi fičefajske politike — polom.
Volilna vlada. Imamo več vrst vlad. Klerikalna, liberalna, meščanska, koalicijska, homogena, poslovna, volilna itd. Vsem vladam je seveda skupno: vladati na račun delavskega razreda. V zadnjem času pa imamo poslovno — volilno vlado, to se pravi, Pribičevičeva skupina in radikali so prevzeli skupno
vladne posle za to, da bodo oni izvedli volitve. Njim sedaj ni za posloven. — Njim je sedaj >za izbore«. Kajti, naša »jugoslovanska demokracija«, sloni na načelu: Kdor ima vlado za časa volitev, ima prednost in gotov dobiček. Zato pu je seveda absurdno govoriti o svobodnih volitvah itd., torej o’ vsem, kar je z demokracijo v zvezi. Kdor ima vludu, ima pare. Kdor ima vlado, ima bajonete. Kdor pa ima bajonete in pare, ima pravo, to je deviza današnjega časa.
Reparatijske vprašanje.
Komisija ententinih strokovnjakov je končala svoja preiskovanja o plačilni sposobnosti Nemčije. Ugotovila je — da bo Nemčija v stanu plačati ogromno vojno odškodnino, ki so ji jo naložili zavezniki.
Nad 10 milijard zlatih mark uaj bi se dobilo na ta način, da se izdajo nove delnice za nemška industrijska podjetja.
Te delnice naj bi se izročile kot plačilo reparacijski komisiji. Enako naj bi se zgodilo z nemškimi državnimi železnicami. Te naj bi prišle v last mešane delniške družbe, v koji bi bila eden največjih delničarjev reparacijska komisija. Tudi to bi dalo nad 10 milijonov zlatih mark. Ostalo upajo doseči potom davkov. Zdi se, da zmaguje v
i	eparacijskem vprašanju v dveh glavnih točkah francosko stališče, da ima plačati Nemčija s svojim nepremičnim premoženjem, ne samo s svojim delom.
In stališče, da je vezati vprašanje medzavezniških dolgov z vprašanjem nemških reparacij.
Volitve v Italiji.
Včeraj so se vršile po vsej Italiji volitve v parlament. Zmaga fašistovske stranke je zasigurana. saj so prikrojili nalašč v ta namen volilni red. Volilna svoboda je bila pa taka. da niso pustili ta dan nobenega tujega žurnalista v Italijo.
Mussolini ni dopustil niti emisarjev angleške delavske stranke, da bi prišli na dan volitev v Italijo.
V	Julijski Benečiji so bila nasilja manjša nego je bilo pričakovati, čeprav so se domači fašisti le s težavo držali tozadevnega ukaza Mussolinijevega.
Kje je Rikov?
Novi predsednik sovjetskih republik Rikov je odpotoval iz Rusije.
Listi sedaj ugibajo, kje se nahaja. Eni pravijo, da živi v nekem sanatoriju v Meranu na Tirolskem, — drugi trdijo, da se zdravi v Nemčiji.
Spor med Rusijo in Romunijo
zavzema vedno ostrejše oblike. Rusi zahtevajo, da se vrši radi pripadnosti Besarabije plebiscit. Romunska diplomacija se plebiscita boi j in ga odklanja, zato so se pogajanja med Rusijo in Romunijo prekinila.
Volilna borba v Nemčiji.
Nemški državni zbor je	razpuščen.
Vse stranke se nahajajo že	sredi volil-
ne borbe.
Težite gospodarske iu politične zmede, ki jih preživlja Nemčija dajejo tej borbi svoj pečat.
Že danes je verjetno, da izidejo radikalna krila, ki operirajo	z demagogijo iz te borbe ojačana:	fašisti na
skrajni levi, komunisti na skrajni desni. Vendar se bo tudi v tej volilni borbi pokazalo, da je socialistična stranka daleko najjačja delavska stranka. Računajo, da more računati stranka še vedno z najmanj 100 mandati.
ORGANIZACIJAM! Vse organizacije, ki lela dobiti ta prvi Maj gevornlke’ naj se obratajo na uredništvo „Soclallsta“, Ljubljana, Selenburgova ul. 6
NaSnovelSe politične vesti.
MiUmsKI blok za obt. volitve v Mariboru.
eetveroživka ali »Narodni Dnevnik«
—	glasilo Jadranske banke se bavi z bodočimi obč. volitvami v Mariboru. Ta list je eminentno kapitalistično glasilo Itirib narideaio ločenih strank in sicer: ŠKS.. NSŠ., N RS. in NNS., za katerimi
■j?I	i	In	a	kuttif m	kal/ni' aiAia v o
nwjr trmRPlBMn ntWM<i RlmOl cnvJC /4it
vsemi meščanskimi strankami b&pke. Ta družba se imenuje: IrofirbAii bfok
tvaAA Arftt/iiif ia Avoli ltlfUfikikLtfli m
Da ne bi bančni kapital preveč trpel so se vsi ti bančni rejenci združili in so vstvariti samo eno ampak veliko korito. Med slov. buržuazijo imamo danes tri glavne fronte, ki se navidezno silno napadajo, vendar pa je vse to napadanje samo manever. V resnici je ves boj naperjen proti proletariatu. Ni med temi strankami takšnega nasprotja, kakor si morda naivni proletariat predstavlja. Ves ta navidezni boj traja samo tako dolgo, dokler ui potrebno krinke sneti. To pa se zgodi samo tam, kjer je buržuazija več ali manj v resni nevarnosti. Takšna nevarnost preti naši buržuaziji v Mariboru. To pa vsled Žerjavove volilne geometrije. Pregovor pravi: kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade! Ta pregovor morda nikoli tako ni prišel do veljave kot pri tej geometriji. Ali ne moremo druzega reči, kot to, da je ta volilni red, ki ga je izumil dr. Žerjav, grda lumparija in ob enem nasilje, ki odpravlja enakost in uvaja pluraliteto, ali da vlada manjšina nad večino. Samo, da pravi tudi en pregovor, da en čas teče zajec en čas pes. Če dobe kapitalisti vlado v roke, tedaj je to v redu, če pa pridejo delavci do večine, tedaj je to — »nevzdržno !
Mi kot socialisti ne reflektiramo na takšno moč, ki se opira na paragrafe, marveč se opiramo na ljudsko voljo in to je večina. Tudi mi ne potrebujemo tnkšnih zakonov, ker smo itak večina -ako se namreč proletariat zaveda svojih pravic in svojih interesov. Zato smo za absolutno enakost, če tudi se zavedam > tega, da je ljudi, ki ne delajo nič koristnega. da celo škodujejo celoti družbe, vendar tudi ti soodločajo pri volitvah. Mi mariborski socialisti smemo biti po-
nosni ut to, da smo mi morda prvi v Jugoslaviji, ki smo združili buržuazijo \seh barv v en lonec. Vse od najbolj reakcionarnega do najnaprednejšega, se je združilo za bodoče obč. volitve s pretvezo, da ta »Block natioualc velja 9dve, da tb rtff drži. Konstelacija volilcev je takšna, da je to prazen btivbav, ampak res je tudi. da se naše meščanske stranke zavedajo, kako so ljudstvo osleparile in da bo račun težek. To velja zlasti za klefose, ki so imeli vso moč v Sloveniji, pa niso niti toliko dosegli za delavstvo, kot je doseglo preje samo 7 socialistov. Klerikalci so imeli pri zadnjih volitvah 50% več glasov kot Nemci in sedaj se koalirajo z demokrati, proti katerim so zadnjih 5 let toliko črnila izlili, jim celo v obraz pljuvali, se potepavali in tiskarne de-molirali.
Ampak tudi klerikalci to vedo, kar vemo mi, namreč, da tistih 1500 glasov niso bili klerikalni. Toda klerikalci so baje napravili dober pakt. Toda na čigav račun? Gotovo ne le na račun tistih, ki bi imeli podleči, ampak tudi na račun zmagovalcev samih in to so NSS in JDS. Nam socialistom, prav neumno podtika »Narodni Dnevnik«, da se mi pogajamo ali da se bomo morda (?) pogajali z Nemci za koalicijo. Pisunče se zaletava pri tem sem in tja, pa ugiba, kaj bodo socialisti storili, morda se bodo z Nemci združili javno ali saj tajno in že nam grozi, češ: pazite!
Iz tega sledi, da gospodo vendar malo vest peče. Roglič, Jerovšek, Weixl in Leskovar se lahko zdnižijo, saj so bili itak tudi v starem obč. svetu vedno solidarni, če se je šlo proti delavcem.
Kaj'bo pa masa storila, to pa je še v božjih rokah. Mi povemo lahko gospodom, da se kljub lumparskemu volilnemu redu ne mislimo koalirati niti z Nemci, ker so oni ravno to za nas, kar je Block national, to je buržuazija. Tega veselja vam ne mislimo delati, da bi se mi koalirali. Naj se le proletariat ko-alira, tedaj se ne tojimo vaših blokov, tudi če se vam še Nemci priklopijo. Buržuazija vkup, proletariat vkup! B.
Ljubljanska elektrarna.
Svoječasno so imeli ljubljanski liberalci dva volilna šlagerja. Ko so se vozili in vozarili na Barje, so obljubljali Barjanom — vodovod. Ko so pa razsajali in modrovali po ljubljanskih oštari-jBh, so obljubljali Ljubljančanom, čestl-tim obrtnikom, mojstrom in drugim — elektriko in sicer na pol zastonj.
Sedanja koalicija je šele začela resno razmotrivati vprašanje vodne električne centrale. In le tej okoliščini se imamo zahvaliti, da je postala ljubljanska elektrarna predmet javnim razpravam in diskusijam.
Precej pozornosti je vzbudilo javuo zborovanje, ki ga je sklicalo Udruieuje jugoslovanskih iuženjerjev, sekcija v Ljubljani. Na tem zborovanju je imel
prvo glavno in zadnjo besedo vseučili-ški profesor dr. Milan Vidmar.
Dr. Milan Vidmar je povedal, da je sklicalo Udruženje inženjerjev javno zborovanje le, da urbi et orbi pove, da odklanja odgovornost za rešitev tega perečega vprašanja. V7sak lajik pa je mogel takoj ua tem zborovanju opaziti: med inžeujerji — strokovnjaki vladajo v tem vprašanju laka nasprotstva, ki resno ogrožajo strokovno pravilno, gospodarsko utemeljeno rešitev elektrarniškega vprašanja. Vsaj je zborovanje ue po bitno pokazalo, da tekmuje med seboj cela vrsta projektov za zgraditev vodite elektrarne. Da se pobijajo projekti, zate se prirejajo zborovanja, diskusije. Zborovanja, diskusije pa bi se
morale vršiti, da se gradnja elektrarne omogoči, pospeši. — V tem tiči nevarno nesoglasje; nesoglasje, ki bi znalo težko in hudo škodovati gospodarstvu, napredku.
In, če bi Udruženje med svojim članstvom posredovalo, da zavzame diskusija o preskrbi Ljubljane z elektriko
gori naznačeno smer, bi gotovo ninogo prispevalo k zadovoljivi rešitvi tega vprašanja in bi mu ne bilo potrebuo, da odklanja odgovornost.
Kakšno je stališče delavskega razreda?
Minuli so že davno časi, ko so ročni delavci razbijali inašine, češ, da jim jemljejo kruh in zaslužek. Danes strojno obratovanje napreduje in delavski razred se zaveda, da je na napredku strojnega obratovanja interesiran. V strojnem obratu pa igra gonilna sila v kalkulacijskem računu važno vlogo. Draga gonilna sila draži produkcijo, zadržuje prodajo in oddajo produktov, povzroča brezposelnost in bedo. Zato se
delavski razred zaveda: iudustriji je potrebna cenena gonilna sila.
ITav tpko pa se delavski razred zaveda, da je treba ustvarjati predpogoje za industrializacijo naše zemlje. Z industrializacijo rase zaslužna možnost za delavski razred, ki bo seveda nujno motena po gospodarskih krizah, kot nujnih posledicah kapitalističnega gospodarstva.
FVav tako pa se delavski razred za-tspmr, da flfore bttt splošnosfi namenjena gonilna sila oskrbovana le po javnem faktorju in ne sme postati predmet špekulacije in eksploatacije posameznika. Zato je občina v prvi vrsti dolžna, da uravnava sama vprašanje elektrike. Privatni kapital bi delal na račun sploš-nosti dobičke, upropaščal gospodarski razvoj. Moti se dr. Milan Vidmar, če misli, da bi privatniki zaradi elektrike vlagali v podjetje kapitalije. Ne zaradi elektrike, marveč zaradi profita, ki je gonilna sila po Vidmarju toliko hvalisa-ne privatne inicijative bi kapitalisti sodelovali pri elektrarni.
Stanovanjska beda v Ptuju.
Ker se je odvzelo 86 stanovanjskih prostorov, se je moralo naseliti v 54 slučajih v posamezne hiše več strank, kakor jih je bilo v teh hišah leta 1914. Ta proces je treba na vsak način zaustaviti. Ker je jasno, da delavstvo in uradništvo danes ne more zidati, — pridobitni krogi pa bi vsaj z združenimi močmi morda lahko, ga je treba zaustaviti poleg druzega tudi zato, da se sploh začne zidati. Ako bi se ne zaustavil, se poleg druzega tudi zato, da se sploh začne zidati. Ako bi se ne zaustavil, se bo pri sedanjih razmerah vedno bolj ren-tiralo kupovati stare hiše in izrivati iz njih pod pravnim naslovom lastništva dosedanje stranke, nego zidati nove. S sodelovanjem pridobitnih krogov bi se dalo v Ptuju stanovanjsko vprašanje razmeroma lahko rešiti.
Kot smo v dosedanjih izvajanjih obrazložili, se mora zidati za najnujnejšo potrebo okrog 30 stanovanj, za izdatno omiljenje stanovanjske bede po okrog 80. Gospod mestni stavbenik računa, da bi se dalo postaviti pod posebno ugodnimi predpogoji, ki jili bo skusila mestna občina udejstviti, uvala enostanovanj-ska hišica za 160.000 K. Trideset hišic bi stalo danes okrog pet milijonov, osemdeset hišic pa okrog 13 milijonov kron. To so na eni strani na videz res visoke svote. Če pa spremenimo te svo-te po sedanjem kurzu v predvojne cene, vidimo, da te svote niso previsoke. Danes bi bilo 160.000 K enakih 2300 predvojnim kronam, 5 milijonov 73.000 predvojnim kronam in 13 milijonov 185.000 predvojnim kronam. Prepričani smo, da bi smatrali pred vojno ptujski meščani te svote, četudi ne za majhne, pa vendar ne za tako velike, da bi morali ostati prekrižanih rok pred velikim vprašanjem.	^
8 tem smo se dotaknili valutnih pro-
blemov, pri kojih moramo obširneje obstati, — zakaj stanovanjska beda ni samo posledica naraščauja prebivalstva, ampak je v veliki meri spremljevalka draginjskega in valutnega problema.
Nagel padec deiiame vrednosti je povzročil na eni strani, da se plače delavstvu in nastavljenstvu niso zvišale na ono mero, da bi bila tem slojem gola eksistenca zasigurana. Treba je bilo poseči po prisilnem sredstvu maksimiranja cen. Tako maksimiranje pa je zlasti tam zelo dvorezen nož, kjer je enostransko, to je tam kjer ne obsega vseh panog življenskih potrebščin.
Danes so maksimirane samo stanarine. Stanovanja so v primeri z mirovnimi cenami napol zastonj. Zato hišni posestniki nimajo več tistega interesa, da bi oddajali vsak prostor v najem, kakor nekdaj. Ce vpoštevamo, da so se hišni posestniki k temu še razdolžili, da imajo zlasti posestniki in boljše situirani obrtniki močne pridobitne vire, — če vpoštevamo poteg vsega tega še visoko obdavčenje stanarin in resnične neprijetnosti, s kojimi se imajo boriti hišni posestniki vsled stanovanjske naredile in vsled obnašanja najemnikov, ki njene ugodnosti često izrabljajo, — potem imamo osvetljen proces izrivanja iz stanovanj še iz druge strani. Tu je izvor bolezni draginja, slaba valuta temeljna bolezen povojne dobe.
Tudi zidanje slaba valuta in maksimiranje stanarin ovira. Zakaj bo človek zidal, ako upa da bo mogel kupiti staro hišo, v koji bo lahko neprimerno ceneje stanoval in ki jo bo lahko kupil tudi neprimerno ceneje, kakor bi dogradil novo. Če se pa vkljub- temu odloči za zida-oje, stoji pred novim problemom. O11 sklepa: Če zazidam danes 10 ali 5 milijonov, — bom danes vsaj med pridobitnimi krogi lahko dohil ljudi, ki mu bo-
fcfiJL lUjLpi: Golgota.
Sin vlačuge.
—	Sedela je tam ih vabila s svojimi, {»obarvanimi ustnicami, s svojo kričečo obleko in popudranim licem kakor te vabi kak predmet v izložbi, da prideš in pogledaš, mogoče ga celo kupiš.
Ničesar naravnega ni bilo im njej. Vsak gib, vsaka beseda, ki ji je prišla iz ust, je bila naučena in prisiljena. Če si ji pogledal v oči, te je zaskelelo nekje v srcu in te ogrelo po vsem telesu kakor da bi kanila mrzal kapljica vode v tvojo dušo in kakor iskra zanetila ogenj v tvojem telesu. Obleka na njej je kričala in klicala kakor rdeča roža brez vonja. Težko ti je bilo razločiti njene prave besede od onih krivih in prisiljenih. Njen smeh je bil prešeren in glasen.
Zraven nje je sedel človek in pri vsaki njeni besdi mu je zaigral na licih lahen nasmeh. In zdelo se mu je, kakor da so njegovi sivi lasje počrneli in se pomladilo njegovo telo.
Ali ona se ni zadovoljevala z njim samim, živela je v lem hipu za vse, ki so bili v vozu. Nikdo ui bil varen pred njenimi očmi in nikdo ni mogel biti tako gluh, da bi ne slišal besed, ki jih je
govorilo njeno telo. Postajala je vedno živahnejša, pripovedovala svoje doživljaje, se norčevala iz moških in vsem je bila v zabavo. Njeni dovtipi 90 postajali vedno drznejši, misli njenih besed vedno bolj smele, toda vsi so jim sledili in se niso spomnili, da gredo vedno riše.
V	zadnjem kotu železniškega voza pa je sedel deček, sam zase in nikdo se ui zmenit zanj.
Še predno se je bil vlak pripeljal na postajo, mu je dala vozni listek in ga nagnala raztrganca od sebe: »Tu imaš listek in se mi ne približaj več niti za korak! Molče je stegnil roko in s povešeno glavo kakor psiček, okaran od gospodarja, je šel k tračnicam in se zagledal v daljo, da bi videl valujoči dim prihajajočega vlaka. Ni bilo prvič to, vedno sta se vozila tako. ona zase in 011 zase. Zato nikdo v vozu ni Vedel, kje je bil vstopil in nikdo ga ni vprašal, kam gre njegova pot. Sedel je pač tani, sam med tolikimi. Nedolžen je bil njegov obraz kakor pogled Božjega deteta, le da je bil starejši in neka temna senca je žarela na njegovem čelu. Suho telo je bilo pokrito s cunjami, ki so se jedva dotikale druga druge, roke in noge so bile na pol gole. —
Tudi on je pozorno gledal tja. kjer
je sedela ona in kamor so bile obrnjene oči vseh. Slišal je vsako njeno besedo, vsak njen smeh mu je bledil obraz. Videl je, kako so vsi gledali samo njo in vsako njeno besedo požirali kakor slaščico. V njegovi otroški duši se je rodilo spozuanje in čutil je, kako se zida babilonski stolp. Že večkrat se mu je zdelo njegovo romanje med ljudmi tnko čudno, zazdelo se mu je včasih, da se godi okrog njega nekaj strašnega, — groznega.
Tako so se počasi odpirale oči in danes je zagledal vse tako jasno pred seboj, da ga je bilo sram. — Nikdo v vozu ni čutil z njim in ako bi bil povedal komu svoje spoznanje, bi 11111 rekel:	»Molči,
saj se ti blede!«
Tako govorijo ljudje in ue razumejo misli teh nesrečnih otrok, ki so jim že ob rojstvu osivele duše. —
Tako so se tudi v njegovi mešale (.troske misli s spoznanjem. Oglasila se je v njem neka skrivna misel, vsa strašna in grozna, da je pretresla njegovo otroško nedolžno dušo. Prišla je kakor ogenj z jasnega neba in jo uplamenila. Čutil je vročino ognja in obledelo lice nm je orosilo. Ni mogel udušiti plamena, vedno huje ga je žgalo. Roke in noge so se začele tresti in vendar se mu jv zdelo, da hi lahko trdno hodil. Misel
ga je krepila in dvigala, če tudi so bile noge težke, kakor da bi bile obremenjene z uteži. Prijel se je za klop.
Nikdo ga ni videl, kako je počasi stopal, vsak drugi korale je bil trdnejši. Ustavil se je pred klopjo, kjer je sedela ona. V hipu so vsi zagledali raztrgane cunje, potno lice in iz neke globine gledajoče blede oči.
Tudi ona se je obrnila in ga pogledala. V njenem pogledu pa je bila groza in strah. Obledela je, odprla usta, kakor hoče nekaj i/pregovoriti, pa ji je beseda zastala v grlu. Vsi drugi so slali kakor izklesani in nihče se ni upal ganiti.
On pa jo je pogledal, proseč in zapovedujoč je bil v tem hipu njegov obraz, in komaj slišno je zašepetal: »Mama k Ni govoril otrok, človek, ki je čutil v sebi veliko trpljenje. Ljubezen in sovraštvo je bilo v tej edini besedi in kakor je bila tiho izgovorjena, so jo vendar slišali vsi in v vseh je vzbudila grozo in spoznanje. G na je sedela tam mrliško bleda in nič ni bilo več. življenja v njej. —
Tako se bodo nekoč dvignili vsi ti otroci, odstrli bodo zastor svojega trpljenja in se maščevali nad očeti in — materami.
(Dalje prih.)
>S O C I A L I S Tc
Strin *.
do v stanu plačati take stanarine, da se ho hiša obrestovala. Danes, ko je naša valuta v Ztiricliu 7.10! Kaj bo pa takrat ko ostane trajno 10 ali celo več — kar vse ni nemogoče? Takrat bo moja
hiša trikrat predraga iu nikogar ne bo, ki bi jo mogel obrestovati. To je resno vprašanje, na kojega moramo pri vsaki gradbeni akciji misliti.
Plebiscit.
Največji siromaki pod božjim sola-cem so uredniki na sploh. Med vsemi uredniki največji siromak pa je naš urednik.
V	časi se nam zdi, da je kakor VVatsch m a nit v dunajskem pratru. — (tViilsehrnann je tesefl mož, ki rtru da-j<*;jo obiskovalci pratra klofute zdaj od dt-sne, zdaj od leve iu ki je prav zato tudi tja postavljen, kjer stoji.)
Eni hočejo imeti v našem listu samo politiko in sicer, kolikor mogoče dolgočasno politiko, če mogoče same uvodnike.
Urednik jih zaman prepričuje, ('a je prav, da izdaja Mohorjeva družba za ljudi, ki jih je sama sveta vera in pamet, molitvenike — za dušno pašo, da je pa tudi prav, če izdaja za manj dolgočasne ljudi večernice in ljubezenske zgodbe.
Tistih, ki začnejo čitati list navadno vedno od zadaj in se jim v našem listu najbolj dopadejo Mihevčevi podlistki in pa razno, — je po našem globokem Uverjenju sicer med našimi sodrugi, zlasti pa sodružicami tudi mnogo. A od teh prispe le od časa do časa kak vzdihljaj čez dolgočasnost naših politikov do naših ušes.
Naše sodružice se držijo v splošnem zelo dobro in ne delajo uredniku sivih las: one vedo po večini že iz kraljestva mode, da mora hvaliti, tista, ki hoče v svetu kaj veljati, včasi tudi dolgočasno modo.
Tako uam je pravila zadnjič mlada sodružica, da čita najraje Karla Maya
in pa Marxov kapital. Mi smo jo za oboje pohvalili.
Obenem smo jo zaprosili, naj nam priskoči rta |Mmoč proti pustežem, ki hočejo imeti v našem listu od prve do zadnje črke samo politiko. Da se teli nustežev ubranimo, smo sklenili napraviti tisto, kar napravijo diplomati, ka dar je njihove modrosti konec. Sklenili smo, da napravimo plebiscit.
Vsi naši čitatelji in čitateljice naj iMini sami povedo, ali je naš list prav pisan in kaj se jim v njem dopado iu kaj ne.
Odgovorite v pismih na uredništvo na 'ale vprašanja: 1. Ali naj prinaša list samo članke politične vsiebine, — ali pa tudi podlistek, novice in razno. --
2.	Kateri del lista se vam najbolj dupade?
Znamenje časa.
Dobili smo sledeči dopis s prošnjo da ga priobčimo. — .losip Kalin, brezposelni oženjeni delavec, je zaprosil pri gospodu Francu Šuštarju, lesnem trgovcu v Ljubljani za službo. V odgovor je dobil tole zanimivo ponudbo:
Na Vašo ponudbo Vas sprejmem za hišnika pod sledečimi pogoji:
1. Delali boste pri meni kot delavec na skladišču ali sploh, kar bode potreba pri hiši ter boste skrbeli, da bode streha v redu.
Splošno pazite, da vsako popravilo, ki bi bilo potrebno pri hiši, takoj popravite iu če le mogoče to sami izvršite. Vi ali Vaša žena opravljata vsa hišna dela brezplačno, metle in druge potrebščine za snaženje si oskrbite — sami.
2. Delali boste kot delavec pri lesu po 8 ur na dan in Vam boni plačal po 16 kron na uro, prihodnji dve naduri Vam bom plačal po 20 kron.
Nadure pa boste delali le na zahtevo. Ako je treba delati pri lesu, več kot 10 ur na dan, bojen tiste ure po svoji previdnosti plačal, vendar pa ne več kot tli kron na uro.
3. Službeno stanovanje imate kot hišnik prosto, ter ga morate,- če bi iz ene-ga in drugega vzroka službo prostovoljno ali na mojo zahtevo (neprosto-
Tedenske vesti.
Opozarjamo vse naročnike »a današnjo listnico uprave.
Še ena cvetka nezavisnežev. V Glasu Svobode z dne 27. marca 1924 pišejo: Iz tega se vidi, da socialistom ni za to, da si opomore delavski razred, da jim je skupen boj vseh izkoriščanih
—	le fraza. Delavci, ali boste še nadalje verovali tej socialpatriotski gospodi, kateri je kruljenje tvojega praznega želodca — le (raza. Istočasno, ko so Le-mež, Hlebec ali pa borbeni Žorga to pisali, pa hočejo skupno proslavo prvega maja. Kaj jim je prvi maj tako malo vzvišen, da bi ga praznovali s takimi ljudmi? —
Zdaj zlati vek železničarjem pride. Za, železniškega ministra je kralj prisegel Svetlslava Popoviča. Popovič je advokat v Zemunu in kot tak seveda strokovnjak v železniški politiki. Razume se, da tudi strokovnjak v pitanju pro-metnog osoblja. Prvi njegov korale je bil, da »sluša železničare«. Zato je povabil v ministrstvo »na kafu i pregova-ranje železničarje, ipak opet samo nacionalne železničarje<. — Priznati moramo, da je to edino prava pot, da stopi minister v stik z onim, ki omogoča promet. ki je duša iu srce našega prometa.
Novi zakon t varstva najemaikor na čehosl«raškem. Revizija zakona v varstvo najemnikov je potrebna, ker stanovanjska beda Še daleko ni odpravljena ne drugod ne pri nas. Na Čekoslovaš-kem so načrt zakona, ki ga potem sprejme zbornica, že dokončali sporazumno z vsemi strankami. Sodeloval je tudi minister s. Hnberman. Novi zakon bo določal, da se smatrajo stanovanja, ki štejejo več kakor tri sobe enako kakor stanovanja v novih hišah. Stanovanja z dvemi in tremi sobami pa so še v bodoče podvržena zakonu v varstvo najemnikov, s pridržkom, da se sme stanarina, če je utemeljeno zvišati največ za deset odstotkov. Splošno zvišanje najemnine se pa sme pričeti šele pri petih sobah in več, sme pa tudi v tem primeru znašati le dvajset odstotkov sedaj pravnoveljavne najemnine, pri čemer se mora upoštevati tudi število oseb (da jih ni premalo v njih). Taka stanovanja .se smatrajo v bodoče kot luksusna stanovanja in njih prebivalci ne uživajo več varstva najemnikov. Stanovanja v hišah, ki so last občin, okrajev, okrožij, dežel ali države dobe posebne predpise in se izločijo iz zakona v varstvo najem-uikov. Rodbine državnih uradnikov uživajo varstvo najemnikov tudi v stanovanjih, ki štejejo po več sob nego tri.
-	Čehoslovaška je v vsakem oziru bolj urejena država, gospodarsko razvita in trdna, vendar se sprejme zakon, ki je
pri nas desetkrat bolj potreben, pri uas, kjer se hoče ta zakon kratkomalo odpraviti in izročiti najemnike Juriji hiš-uih gospodarjev, ne da bi se prej briga-
li	za zgradbo stanovanj.
<	socialno	- demokratične stran-
ke t Nemčiji.
Po težki krizi in preizk isnji sr al-no-demokratične stranke- se kažejo znaki novega prerojenja. Članstvo zopet narašča in kakor kažejo številke, je doseglo tisto število kakor je bilo ob združitvi obeh socialističnih strank.
Na novo se je zopet pričelo izdajati časopis za ženske, znanstvene publikacije iu časopis za funkcionarje.
1. aprila 1922 je imela socialno- demokratična stranka 1,1 '4.105 članov, Neodvisna pa 290.762 članov, skupaj 1,464.867 članov. Od neodvisnih je priznalo ujedinrjenje 206.065 članov
1.	decembra 1923 je imeln Združena , socialno-de mokra lična stranka 1,259.304 članov, med njimi 333.674 žensk.
Po 1. januarju 1924 prihajajo iz vseh krajev poročila o velikem porastu članstva. V zadnjem četrtletju je naraslo novih naročnikov na delavsko časopisje na preko 300.000.
Stranka razpolaga z 169 časopisi od katerih se jih 100 tiska v lastnih tiskarnah, ki posedujejo 129 rotacijskih strojev, 218 stavnih strojev in pa mnogoštevilne manjše stroje.
Na£i izseljenci v letu 1923.
(Od izseljeniškega komisa rijata kraljevine S. H. S.)
ženskih oseb, pri nas pa ‘i872 mažkih
voljno) zapustili, takoj isti dan, ko službo zapustite, izprazniti. —
4. V Vašem določenem delu stanovanja mora bili prostor, da moreta eden ali dva moja uslužbenca prenočevati. Ne smete pa tujih ljudi brez mojega dovoljenja prenočevati.
5. Vaša žena bo imela dolžnost pomagali na vrtu iu pri gospodinjskem delu brezplačno. Večja dela pa ji bodem po svoji previdnosti plačal. Tudi moje delavce bode morala imeti na hrani, če bom to zahteval, ter ji bodo hrano sami plačevali.
6. Prispevke za bolniško blagajno in zavarovalnico, kolikor odpadejo	na Vas, bodem odtrgal pri plači.
7. Biti morate varčni in pridni, ter morate vse ukaze brez obotavljanja vestno izvršiti.
8. Odpovedna doba obojestransko na en mesec naprej od dneva odpovedi.
9. Če b1 se pa kake nerodnosti	od
Vas ati Vaše žene godile, ali bi	se
glede zgoraj on>enjenih točk pogrešili. Vam imam pravit® odpovedati na 8 dni in morate v tem času službo	in
stanovanje brez vsake odškodnine	za-
pustiti. —
S spoštovanjem
Franc Šuštar, Ljubljana.
Statistika izseljencev nam kaže, da se je lansko leto več ljudi vrnilo, kakor izselilo. Počasi pa izseljevanje zopet raste, vračanje pa pada. Od ujedi-njenja do konca decembra 1923 se je izselilo vsega skupaj 34.700 oseb, vrni-
lo	pa se jih je 43.048 oseb. Po temta-kem se je za 8438 oseb več vrnilo, kakor se jih je izselilo.
Leta 1920 se je vrnilo 18.980 oseb, izselilo pa 5988, toraj trikrat toliko. — Leta 1923 se je vrnilo 1950 oseb, izselilo pa 9370. Razmerje se je toraj več ko izpremenilo. To se opaža tudi pri ostalih narodih, kakor se razvidi to iz uradne statistike Zedinjenih držav, ker se je n. pr. v letu 1921-22 vsega skupaj izselilo 309.556 oseb, vrnilo pa 187.712, medtem pa se je priselilo 522.919, vrnilo pa le 81.450.
To znači, da je izgubila stara domovina del privlačne sile, ki jo je imela po vojni.
Tudi kar se tiče statistike po spolih, se opaža analogija med priseljevanjem iz ostalih držav in naše države. Leta i$21-22 se je priselilo v Zedinjene države 149.741 možkih in 159.815
in 3214 ženskih. Leta 1922-23 se je priselilo v Zedinjene države 307.522 možkih in 215.397 ženskih oseb, pri nas pa 5717 možkih in 3653 ženskih.
To dokazuje, da število možkih, ki gredo za zaslužkom, raste, število žen in otrok, ki gredo za rodbinskimi očeti pa pada.
Po poklicu so izseljenci po večini poljedelci. V Ameriki pa jih išče 80 odstotkov zaslužka v industriji. To dela izseljeniški problem tako kompliciran, številke dokazujejo, da ni največ izseljencev iz siromašnih krajev, temveč iz bogatejših krajev, kakor iz Vojvodine. Večina izseljencev gre v Zedinjene države Severne Amerike. V tisti meri, ko se ta pot zapira, iščejo izseljenci drugih krajev. V' Kanado je šlo leta 1921 0-6, leta 1922 2-9%, leta 1923 pa že 7-6% vseh izseljencev. V Južno Ameriko je šlo 1. 1921 390, leta 1922 395, leta 1923 4302.
Vsa naša emigracija se razvija tako, kakor je opažati to v drugih državah. — Povodov za vznemirjenje ni.
Naš pokret.
Odklanjamo pa, da bi pozival minister v bodoče k sebi nacionalne železničarje. Ti niso predstavniki železničarskega osobja iu zato njihove izjave ne tolmačijo žalitev celokupnega železničarskega osobja. Naj pa minister ve: železničarji so razgovarjanj, pregovarjanj in pogovarjanj siti, lačni pa so kruha. — Lačni in bosi so; to pa je minister morda vendar vedel že preje, predno je slišal nacionalne železničarje.
Norega železniškega ministra je pohvalil tudi Slovenski Narod. Slov. Narod je namreč povedal:	Novi	minister
je jako fejst fant. Naši železničarji so zadeli terno ž njim. Vsaj pozna naše kraje, hodi vsako teto na planine in je član Slov. planinskega društva. Mein Liebchen, \vas willst du noch mehr? — Narodova kvalifikacija je torej — pri-ma. —
Dr. Vidmar — profesor Hinterleeh-ner. O vprašanju preskrbe Ljubljane z električnim tokom je napravil Vidmar bum - bum zborovanje v veliki dvorani Uniona, profesor Hinterlechner pa predavanja v sejni dvorani na magistratu. Smatramo, da je to dejstvo karakteristično.
VSEM ORGANIZACIJAM!
Socialistični poslanec s. Diva c je obljubil, da priredi o velikonočnih praznikih več shodov v Sloveniji, rta katerih bo poročal o položaju v parlamentu. Skušali bomo organizirati shode v Ljubljani, Celju, Mariboru in v Prevaljah.
Natančen vspored še priobčimo.
Pokrajinsko tajništvo 88J.
Sodrugom zaupnikom. >Socialisk je že močno razširjen in vendar so še organizacije, ki imajo samo par naročnikov, ostali pa ne posvečajo dovolj paž-nje socialističnemu tisku. V dolžnost naj si šteje vsak zaupnik agitirati in zbirati naročnike. Nadalje ne zahajajte v lokale, kjer ni »Socialista* -— ne kupujte tam, kdor ne oglaša v »Socialistu*! Svoji k svojim!
Tiskovni sklad. Zadnji izkaz Din 878,— M. Čobal, Zagorje Din 100.—, M. Jaklič, Zagreb Din 100.—, ueimenovani v Ljubljani namesto oglasa Din 500.—, J. Kopač, Ljubljana Din 5.—. Skupaj Din 1583.—.
u. o. n.
3.	Naloge vodnika:
1. Skrbeti za redna poročila vaditeljev.
2. Točno izvrševanje sklepov.
3. Redno obračunavanje prispev-'?■ kov.
4. Skrb za redno oddajo mesečnih poroči) četniku in tečno poročanje vsake spremembe v vodu.
5. Vršiti redno vežbe i»l poučne razgovore s podrejenimi vaditelji.
4. Naloge četnika:
1. Točno izvrševauje sklepov.
2. Skrb za red in disciplino v četi.
3. Skrb za zadostno število strokovno naobraženih vaditeljev, tetjev.
4. Mesečno poročilo o četi, obračun prispevkov in vse spremembe. Poročilo oddaja četnik kapetanu.
5. Vršiti redno vežbe in redovne vaje.
6. Prirejati podučua predavanja.
Na čelu edinice stoji kapetan, kateremu je prideljen 4-članski ediničui svet, ki vrši tiste funkcije, ki so potrebne. da se ediniea pravilno razvija in brezhibno funkcionira.
Člani sveta morejo biti le vaditelji, le v izjemnih slučajih in pri novo ustanovljenih edinicah so izjeme dovoljene za gotov čas.
5. Naloge kapetana:
1.	Točno delovanje v smislu pravil, pravilnikov in sklepov upravnega odbor«.
2.	Redno pošiljanje poročil in obračunov uprav’, odboru.
8.	Skrbeti za vzoren red in di-
sciplino v edinici.
4. Skrbeti za zadostno število dobrih in strokovno naobraže-nih vaditeljev.
5.	Vršiti redno vežbe z edinico.
6.	Prirejati z edinico izlete, ta-
Lrk	borenja, izvidue vaje v prosti
naravi itd.
7.	Skrbeti za kulturno povzdigo
t...	članstva.
8.	Zastopati edinico ua zunaj.
9.	Sklicevati iu voditi seje edi-ničnega sveta.
10. Odstavljati in nastavljati nove člane v edinični svet.
11. Izrekati kazni v smislu pravilnika proti naknadni odobritvi upravnega odbora.
('lani ediničnega sveta prevzamejo tele funkcije:
1. Mesto adjutanta (tajnik).
2. Mesto blagajnika.
8.	Mesto intendanta (gospodarja).
4.	Mesto tehničnega vaditelja.
V	svrbo rednega ediničnega delovanja se mora ua poziv kapetana sestajati edinični svet k rednim posvetovanjem.
(Dalje prib.)
Ig. Mihevc:
Križev pot Krajanovesa Andreja.
če si ga vprašal, odkod je doma in kdo so bili njegovi starši, se je razjezil, divje pogledal in po cele tedne ni spregovoril s teboj besede.
Doma ni imel, starše je poznal še kot otrok, kajti zgodaj so mu pomrli. Romaj 8 let je bil star in že so ga vdi-ujali pri bogatem sosedu Mraku za pastirja. in tako je Andrej - sirota pasel po leti od zore do mraka Mrakovo živino po širokih travnikih in ob gozdnih obronkih, kakor je pač zapovedal oče Mrak, gospodar. Pasel je živino, pasel tudi — uši. Kdo bi se zmenil za siroto, kdo jo vpraša, če morda ni neprijetno polegati po listju in šupi, a po zimi na skednju? Nekoč je zaprosil, da bi smel spati v hlevu, pa so ga ozmerjali in mu celo zagrozili, da ga poženo. In tako je raste! Krajanov Andrej preziran, zaničevan, daleč proč od mladosti. O, mladost! O, mati!
Iu zgodilo se je, da je prišel v tisto vas popoten človek. Andrej ga je začudeno pogledoval. Sredi ceste se je vstavil in motril tujčevo postavo. Opazil je bil, da ima popotnik žuljave roke, a obraz mu je bil veder in vesel.
_ »Hej, fantu
Andrej je hotel zbežati.
»Hej, fantk
Andrej je obstal. Popotnik se mu je približal, položil je težko svojo roko na Andrejevo ramo in se mu dobrohotno smehljal.
»Krepak siU
Andrej se je premaknil. Morda je pričakoval, da se bo tujec metal z njim, osemnajstletnim. Pa je .Andrej sirota povedal popotniku svojo zgodbo, zgodbo o siroti. In še tisto popoldne je odšel v svojih raztrganih capah s popotnim človekom, ki ga je peljal v življenje ...
Obstal je pred veliko tovarno.
Tam boš dobil delo in dobro bos zaslužil,« mu je bil dejal popotnik. In Andrej je gledal, kako se vali iz visokega tovarniškega dimnika črn dim. S sveto grozo je gledal ogromno, počrnelo poslopje in poslušal ropotanje strojev, ki je prihajalo iz tovarne. Slednjič se je ojunačil in vstopil.
Vratar, majhen mož z zabuhlim obrazom, ga je odpeljal v pisarno.
»Dela išče,« je pripomnil in potisnil Andreja pred delovodjo.
»Kaj si po poklicu?« je vprašal delovodja.
Andrej je molčal in se plaho oziral okrog sebe.
»inaš delati?« je ponovil gospod.
»O ...« je prikimal Andrej.
Od takrat je vozil Andrej po tovarniškem dvorišču samokolnico naloženo s premogom, pometal, čistil — bil je hlapec, hlapec v mestu, v veliki tovarni. Kako lepo se mu je zdelo, kako se mu je veselil obraz. In ko je v soboto dobil plačo, oj, kako srečen je bil. Sest s vitlih kronic je bilo v njegovih rokah, bil je najsrečnejši človek na svetu.
Osem dolgih let je vozil Andrej svojo samokolnico in v lem času so mu trikrat povišali plačo. Delal je, kot živina in gledal pred seboj le sobotni dan.
Nekoč je pristopil k njemu mlad človek, oblečen v plavo delovno obleko, začrnelega obraza:
»Si ti organiziran?« je vprašal prijazno.
»Kaj se to pravi?« je obstal Andrej.
In človek mu je v umljivih besedah razložil pomen organizacije, kjer morajo biti vpisani vsi delavci.
»Lepo je to, bom vprašal gospoda ravnatelja.«
Oni se mu je nasmehnil in odšel po delu.
Tisti dan pa je bil A udre j zelo razburjen. Ravnatelj mu je na njegovo vprašanje odgovoril, da bode odpuščen iz službe, ako se vpiše v tisto »bratovščino.«
Od tedaj pa Andrej ni hotel ničesar več slišati o organizaciji in se je skrbno izogibal talci m razgovorom.
Nekega dne je prišel kakor navadno na delo, a našel je tovarno — prazno. Delavni dan, a nikdo ne dela. Mimo njega sta korakala počasi dva uradnika iz pisarne. Živo sta se razgovarjala med seboj in Andrej je slišal prvikrat v svojem življenju besedo stavka. Ni razumel, in vozil je svojo samokolnico, v katero je naložil smeti. —
Drugi dan so ga pognali na cesto in govorili so mu, da je med podjetjem iu organizacijo sklenjen dogovor, da sme tovania zaposliti le organizirane delavce.
Krajanov Andrej se je napotil — kam? Tega sam ni vedel. Njegovi prihranki so šli h koncu. Nekdo mu je zopet svetoval, naj se organizira. To pot Andrej ni pomišljal. Sel je, povedal kako in kaj in vpisali so ga. Obenem inu je organizacija izposlovala službo.
Danes je Krajanov Andrej najgoreč-nejši zagovornik organizacije in naj mi ne zameri, da sem tu opisal njegov križev pot.
Bernotove zmote.
Bernot odgovarja na naš članek Bernotove zmote — z novimi obrekovanji. Od Furlana do Stefanoviča, Hlebca in Beruota, to je ena taktična linija, — ki gradi na nezavednost in nizke instinkte delavstva. S tem so moji računi z Bei-
notom končani.
Vem pa, da vsi njegovi somišljeniki niso taki. Zato upam, da ne bodo odklonili vsi od mene v zadnji številki navedem razsodišča, ki ga predlagam. Gre zato, da si ogledamo na podlagi ne-pobitnih dejstev, kaj je resniea in kaj je neresnica.
To je silno lahko.
Bernot trdi, da on v zadevi Sloge ni bil kaznovan, pač pa drugi, mi trdimo, da je tudi Bernot kaznovan in on v prvi vrsti. Mi trdimo, da je bil Bernot in ves odbor zato kaznovan, ker Bernot sodišču na njegova vprašanja ni odgovarjal, on pa trdi, da smo bili le mi kaznovani in iz čisto druzega razloga. Kje
dvomil. Včasih ste mi rekli: Samo eno laž mi dokaži! Ali vidite sedaj, kaj je to? To je zavestno laganje in obrekovanje, zavestno računanje s lem, da se boste daii speljati z demagogijo z ravne poti v — napačno smer, kjer se bo lažje izvijati. Vi tožite, da je delavski pokret žalostno razbit? Ali veste zakaj je in kako dolgo bo? Zato, ker so ga začeli organizirati komunisti na laganju zato, ker prihajajo vanj drugi temni tipi, ki mislijo, da je laganje edino, kar delavec: razume.
Nibč« še ni časti delavstva tako kruto žalil, kakor ti tipi. Nihče še ni časti svojih somišljenikov, ki sem jih predlagal v — razsodišče tako kruto žalil, kakor Bernot, — ko misli, da se da iti preko možnosti, da se enkrat za vselej ugotovi, kaj je res in kaj ni res, z novimi lažmi iu puhlo demagogijo.
Jaz nisem proti javnosti in javno pribijam, da je B. kongres in čitatelje zavestno nalagal. Dokazi za to pa niso v Goetzovi dvorani v Mariboru.
Zato naj gre razsodišče tja, kjer so dokazi. Če hoče iti Bernot razven tega šc v Maribor, naj se obme na ondotno krajevno politično organizacijo. F. U.
LISTNICA UPRAVE.
Sodrugoin in ostalim čitateljem v mestih Celje, Maribor in Ptuj smo danes priložili izpolnjene položnice, kar mij blagovolijo vsi upoštevati iu zaostalo naročnino takoj nakazati.
Na srednjem delu položnice je napisano od kdaj do kdaj velja naročnina. Če se je pri kom vrinila kaka pomola, naj nam čitatelj takoj naznani z dopisnico na upravo »Socialista«, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6, II.
Če ne bo do 15. t. m. vplačano, smo primorani list ustaviti, kar bo pa čitateljem edinega slovenskega socialističnega tednika v Sloveniji gotovo neljubo in bodo list težko pogrešali.
Izdajatelj:
Oblastni odbor SSJ za Slovenijo.
Odgovorni urednik:
Jože Golmajer.
Tiska tiskarna Makso Hrovatin.
Krojači is Mice!
Razpošiljam v poljubnih modelih po meri vsakovrstne krojne vzorce (muštre) za dame in gospode. — KNAFELJ ALOJZIJ, strokovni učitelj za krojaštvo, LJUBLJANA, Krlževnl&ka ulica štev. 2, I. nadstropje.
Prva mariborska delavska pekarna
r. z. z o. z. v Mariboru, Tržaška cesta št. 37—38, telefon štev. 324.
Ustanovljeno leta 1898. — Moderno in higijensko urejena pekama priporoča svoje okusno in vedno sveže pecivo v polni teži. Pecivo se dostavlja tudi na dom.
je tu resnica, je zelo lahko ugotoviti. Pa na Deželni sodniji v Ljubljani, kjer so kopije teh kazenskih nalogov, — ne pa v Goetzovi dvorani v Mariboru, kjer se želi Bernot dalje lagati, kakor dela to v Napreju. Kdo je, ki ne vidi kako skuša Bernot ubiti eno drzko laž z dragimi lažmi, — mesto da bi rekel, kakor mi: Dobro, poglejmo, kako je!
Jaz se drage volje pridružujem predlogu, da razširi sodišče svoje poslovanje tudi na moje delovanje pri »Ljudski« in pri »Slogi«.
A tudi tu zahtevam, da se preiskuje na podlagi dokazil in dejstev, — ne da se meče pred nepoučeno množico drzne in vedno drznejše laži.
Prav nič pa ne rabim v razsodišču drugih ljudi, kakor te, ki sem jih imenoval.
Dejanski stan je tu tako jasen, — da bo sodišče — moralo priznati dejstva. Če bi jih pa ne hotelo pogledati, potem mi bo žal za člane razsodišča, v kojih osebno poštenje dosedaj nisem
Produktivna zadruga krojafev
r. z. z o. z. v Mariboru, Ruška c. 5.
Ustanovljena leta 1908. — Izdeluje moške in ženske obleke ter vseh vrst uniform. Najboljša izdelava v lastnih delavnicah. Velika zaloga različnega tu- in inozemskega volnenega blaga. Solidne cene.	Točna postrežba.
Prva mariborska produktivna zadruga čevljarskih Izdelkov
r. z. z o. z. v Mariboru, Oražnova ulica štev. 4.
tzdelovalnica moških in ženskih čevljev. Popravila se točno in solidno izvrše
Trgovina z železnino
Breznik Ali
Ljubljana
priporoča po konkurenčnih cenah vsakovrstno kuhinjsko posodo, tehtnice, gospodinjske iu gospodarske potrebščine, orodje, okove za pohištvo in stavbe ter različno drugo železnlnsko blago. — Zaloga la. dalmatinskega portland cementa in karbida.
StampiUe
iz kovine in gumija izdeluje
graverski zavod
Sitar S Svetek
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 13
TISKARNA MERKUR
TRG. IND. D. D.
LJUBLJANA
SIMON GREGORČIČEVA UL. 13 TELEFON ŠTEV. »»2.
se priporoča
za naročila vseh v njeno stroko spadajočih del. Lastna knjigoveznica.
Izvršitev točna in solidna!
iiiMNimawu»i
Prvovrstni Im
j
*
M
4
4
(drože) razpošilja tvrdka
M. ŽIGON
v ŠKOFJI LOKI
po dnevni tovarniški ceni na vse strani.
xxxxxxxxxxxl
Osedelavshl zlet v Ljubljani!
Tvrdka
Peter Capuder
UoliIJana, Vidovdanska cesta Z
priporoča za ta Izlet: Celotne kroje kot tudi posa-mezne dale ta U. D. R. — Vse | telovadne potrebi Inei majce, telovadne hlače, čelje, dalie za moški In ženski naraščaj ter članice potrebne telovadne obleke. - Zahtevajte cenike11 Preskrbite si pravočasno! - Poverjeni I dobavitelj potrebščin U. D. R.
SPECIALNA DELAVNICA ZA ORTOPEDI Č'NE APARATE umetnih udov, vseh vrst bandaž, trebušnih pasov, obvez, vložkov za plošč-aate noge, ravnodržaleev in vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje in sprejema v popravilo in po konkurenčuib cenah- — Se vljudno priporoča
STANISLAV PONIKVAR, Ljubljana, Gosposka ul. 4, dvorišče.
Slekel Sz cLT-u-g1
d. z
o. z.
tlcalza-ica, platzxeia.eg's. lazi. ■bom/baŽELeg-a, "blagra
Svitavy
(Č. S. R.)
Lfjublj'ana, Dnntijska o. 31
Wieu
(Nem. Avstr.)