633ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121)
ZAPISI
A n d r e j  R o z m a n
Zapis ob stoti obletnici rojstva slova{kega zgodovinarja
Daniela Rapanta (1897–1997)
Ob 100. obletnici rojstva utemeljitelja modernega slova{kega zgodovinopisja je pripravila Matica
slova{ka simpozij, na katerem so zgodovinarji (med njimi so bili {e nekateri njegovi {tudenti) ponovno
pretehtali njegovo delo in posku{ali pojasniti zaplete, ki so spremljali uglednega znanstvenika vse ‘ivljenje.
Mnogi udele‘enci simpozija so izrazili negodovanje, ker simpozija ni organizirala Katedra za slova{ko
zgodovino in arhivarstvo pri Filozofski fakulteti UK v Bratislavi, od koder je {el Rapant v prisilni pokoj.
Daniel Rapant se je rodil 14. 4. 1897 v Holi~u, kjer je tudi kon~al ljudsko {olo (1908), gimnazijo je
obiskoval v Skalici in maturiral kot privatis leta 1917. V letih 1915 – 17 je bil kot »prostovoljec« na
italijanski fronti. Po prevratu je najprej razmi{ljal o {tudiju tehnike, vendar so ga ugledni prijatelji nagovo-
rili za {tudij zgodovine in slavistike v Pragi, kjer je na Karlovi univerzi diplomiral leta 1922. So~asno je
{tudiral {e arhivarstvo. Po diplomi se je izpopolnjeval na pari{ki Sorbonni, na Dunaju in v Budimpe{ti. Po
vrnitvi (1923) v Prago je {e diplomiral iz arhivarstva in bil {e istega leta promoviran za doktorja filozofije.
Leta 1924 se je zaposlil v bratislavskem @upanijskem arhivu in ~ez {tiri leta postal predstojnik
De‘elnega arhiva v Bratislavi. [e istega leta je bil habilitiran za privatnega docenta na Univerzi Komenske-
ga za »~e{koslova{ko« zgodovino, izredni profesor je postal leta 1933 in {ele po razpadu prve republike
l. 1939 je postal redni profesor za slova{ko zgodovino na Slova{ki univerzi v Bratislavi. Po letu 1940 se
je umaknil iz javnega ‘ivljenja in se posvetil izklju~no znanstvenemu in pedago{kemu delu. Kratek ~as
(1945) je bil tudi rektor in dekan, ustanovil je Slova{ko zgodovinsko dru{tvo (1946), vendar mu politi~ne
razmere po komunisti~nem prevratu leta 1948 niso prizanesle. Leta 1950 so mu na vi{ku ustvarjalnih mo~i
prepovedali predavati in ga »odlo‘ili« v Univerzitetno knji‘nico, kjer je delal do upokojitve leta 1958.
Umrl je 17. aprila 1988 v Bratislavi.
Rapantovo delo lahko okvirno razdelimo na tri skupine: zgodovinsko-filozofska in metodolo{ka dela,
monografije iz obdobja od polovice 18. stol. do druge polovice 19. stol. in drobne {tudije, recenzije ter
kritike.
V prvo skupino spadajo razprave Narod in zgodovina (1924), Narod in ~e{koslova{ko vpra{anje
(1925), ̂ e{koslova{ka zgodovina. Problemi in metode (1930) idr. V njih je Rapant odprl pere~e vpra{anja
slova{ke zgodovine in pri{el v spor s etatisti~no koncepcijo ~e{koslova{kega naroda ter z njunima zago-
vornikoma V. Chaloupeckým in A. Pra‘ákom. Nasproti njuni in splo{no veljavni tezi o skupni ~e{koslova{ki
zgodovini od najstarej{ih ~asov do sodobnosti je Rapant postavil na osnovi podrobnih raziskav tezo o
slova{ki zgodovini do leta 1918 in o skupni ~e{ko-slova{ki zgodovini po razpadu habsbur{ke monarhije.
Problemom slova{ke zgodovine je Rapant posvetil {e razprave: Slova{ka zgodovina (1946), Razvoj
slova{ke dru‘be (1948), Razvoj narodne zavesti (1947) in Slovaki v zgodovini. Retrospektiva in perspek-
tive (1967). V razpravah je razvil svojo predstavo slova{ke zgodovine. Po njegovem je lahko subjekt in
objekt narodne zgodovine samo ljudstvo, ki strnjeno ‘ivi na dolo~enem ozemlju, ima ob~utek narodne
pripadnosti in govori isti jezik. Z razpravami Logika zgodovine (1968), Na{a pot v svobodo (1968) idr. je
samo {e zaokro‘il dokaze o samobitnosti slova{ke zgodovine do leta 1918.
Obdobju narodnega preroda je posvetil {e dela, v katerih je raziskoval napredovanje mad‘arizacije in
narodnoobrambna prizadevanja {turovske generacije v 40. letih prej{njega stoletja: Za~etki mad‘arizacije
(1927, 1931), Tatrín (1935, 1937, 1950), Slova{ka prestolna peticija iz leta 1842 (1943), Ilegalna mad‘ari-
zacija 1790 – 1840 (1947). Raziskoval je socialno problematiko na Slova{kem in jo objavil v delu Kme~ka
634 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121)
vstaja na vzhodnem Slova{kem I. 1831 (1953). Rapantovo ‘ivljenjsko delo je Slova{ka vstaja leta 1848–
1849, ki je iz{la v trinajstih knjigah in je najpomembnej{e delo mad‘arskega in slova{kega zgodovinopisja.
Veliko pozornost je posvetil obdobju slova{kega memoranduma leta 1861. V zbornikih Usoda me-
moranduma 1861 (1941) je objavil uvodno razpravo o razmerah na Ogrskem po izdaji oktobrske diplome
in februarskega patenta, ki sta prinesla olaj{anje. Tej problematiki je posvetil {e druge razprave Slova{ki
memorandum iz leta 1861 (1941), Memorandum duha (1941), Duh martinskega memoranduma (1941)
idr. Martinski memorandum je primerjal z analizo gradiva s t.i. dunajskim memorandumom v samostojni
razpravi Slova{ki dunajski memorandum iz leta 1861 (1943).
Obrobno se je posve~al tudi {tudiju starej{e slova{ke zgodovine. V razpravi Za stari Liptov (1933) je
dokazal, da je bil Liptov naseljen ‘e v neolitiku. Obdobju Velike Moravske je posvetil razpravi Pribinova
nitranska cerkvica (1941 – 42), Trije Svetopolkovi sinovi (1948) idr.
Daniel Rapant je kot visoko{olski u~itelj deloval na bratislavski univerzi nekaj ve~ kot dvajset let,
vendar je bilo njegovo delovanje nasilno prekinjeno v ~asu, ko se je bli‘al k vi{ku svojih ustvarjalnih sil
in bi lahko prena{al svoje bogato znanje na {tudente zgodovine.
Njegov stik z univerzitetnim okoljem ga je spodbudil k oblikovanju temeljnih vpra{anj o razmerju
slova{ke in ~e{koslova{ke zgodovine. Poudarjal je idejo o samobitnosti slova{kega naroda od najstarej{ih
~asov naprej, kriti~no je nastopil proti uradnemu pojmovanju ~e{koslova{ke zgodovine pred letom 1918.
Pri svojih razmi{ljanjih je pri{el do spoznanja o potrebi po ustanovitvi katedre za slova{ko zgodovino na
bratislavski univerzi. Predstave so bile eno, realnost drugo.
Navkljub razli~nim Rapantovim nazorom je obstajalo zanimanje za njegovo pedago{ko delo na univerzi.
^e pa je hotel ostati na univerzi, se je moral prilagoditi uradnemu etatisti~nemu pojmovanju ~e{koslova{ke
zgodovine. Leta 1933 je Rapant postal interni u~itelj na filozofski fakulteti, leta 1937 je zaprosil za imenovanje
v naziv redni profesor, vendar je bila njegova pro{nja zavrnjena na podlagi odklonilnega stali{~a prof.
Chaloupeckega, ki je v svoji oceni med drugim zapisal: »^e izhajamo iz enotne zgodovine ~e{koslova{kega
naroda (prof. Rapant zavra~a to pojmovanje!), lahko ugotovimo, da to zgodovino predstavlja 80% zgodo-
vinski razvoj na{ega naroda v ~e{ki dr‘avi in 20% zgodovinski razvoj na{ega naroda v stari Ogrski. Prof.
Rapant se do sedaj ni znanstveno ukvarjal s ~e{ko zgodovino, pomanjkljivo pa je tudi njegovo poznavanje
~e{kih zgodovinskih virov, literature in temeljnih vpra{anj. Prav tako je v svojih predavanjih, ki jih je izvajal
kot izred. profesor na na{i fakulteti, posve~al premalo pozornosti zgodovinskemu razvoju na{ega naroda v
~e{ki dr‘avi, zato obstajajo resni pomisleki o tem, ali njegova predavanja vsebinsko izpolnjujejo znanstvene
in pedago{ke kriteriji, ki so potrebni pri vzgoji {tudentov ~e{koslova{ke zgodovine.« Redni profesor za
slova{ko zgodovino je postal {ele po prevratu leta 1939. Po odhodu V. Chaloupeckega v zimskem semestru
{olskega leta 1938/39 v Prago je prevzel njegovo mesto, vendar ni spremenil njegovega {tudijskega progra-
ma. Po prevzemu katedre za slova{ko zgodovino se je Rapant vrgel v prenovo {tudijskih programov in
predlagal raz{iritev {tudijskega programa s predmetom Zgodovinski proseminar II. Tako je hotel raz{iriti
{tudij na teoreti~nofilozofsko podro~je, da bi {tudenti med {tudijem dobili tudi ustrezno teoreti~no in filozof-
sko podlago za svoje nadaljnje strokovno delo. Zaradi tradicionalne okorelosti univerze in vojnih razmer so
predmet uvrstili v {tudijski na~rt {ele v {tudijskem letu 1946/47. Vendar to so bili ‘e drugi ~asi, ki niso obetali
Rapantu ni~ dobrega. Bli‘alo se je najbolj tragi~no obdobje njegovega ‘ivljenja. Vse glasnej{e so bile kritike,
ki so nanj letele iz partijskih krogov na univerzi in zunaj nje. So~asno s kritiko se je razplamtela tudi odkrita
kampanja zoper Rapanta, dokler mu niso sporo~ili: »Na osnovi sklepa Akcijskega odbora FF SU (Slova{ke
univerze – op. pisca), ki ga je potrdil Centralni odbor slova{kih visokih {ol, se vam prepoveduje udele‘ba na
zasedanjih u~iteljskega zbora FF v trajanju {tirih semestrov, za~en{i od poletnega semestra {olskega leta
1947/ 48. Podpis Novomeský.« Na osnovi sklepa Akcijskega odbora je Rapant zaprosil za zni‘anje pedago{kih
obveznosti na minimum – 2 uri tedensko. Profesorski zbor fakultete je soglasno sprejel Rapantovo pro{njo,
vendar ni mogel prepre~iti popolne prepovedi njegovega pedago{kega dela. Rapant je bil preme{~en v
Univerzitetno knji‘nico. Po sprejetju novega visoko{olskega zakona so se {e zmanj{ale njegove mo‘nosti za
vrnitev na fakulteto, vendar je bil Rapant {e naprej delavec univerze s prepovedjo pedago{ke dejavnosti.
Poskusi za njegovo odpustitev z univerze se niso posre~ili. Tudi takrat ni bilo to tako preprosto, ker je bil
ugleden znanstvenik. Ni se posre~ila namera njegovih nasprotnikov za premestititev v Zgodovinski institut
SAZ. Pritiski univerzitetnih partijskih organov so se {e stopnjevali, vodstvo Univerze Komenskega je iskalo
podporo za odstranitev Rapanta tudi na Ministrstvu za {olstvo v Pragi, od koder so jim sporo~ili: »Ministr-
stvo {olstva poudarja, da razlogi, ki ste jih navedli v va{em dopisu s 4. 7. 1953, {tev. 2406/ 53 K, niso dovolj
635ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121)
tehtni za odpustitev imenovanega z delovnega mesta visoko{olskega profesorja. Na na{ih visokih {olah je {e
veliko strokovnjakov, ki niso marksisti~no usmerjeni, vendar imajo bogato znanje, ki ga moramo izkoristiti.«
Tudi to dobronamerno priporo~ilo je pri bratislavskih partijskih organih naletelo na gluha u{esa. Rapant je
dokon~no pristal v Univerzitetni knji‘nici in ni mu preostalo drugega kot kratko sporo~ilo univerzitetnim
organom »iz starostnih, zdravstvenih in delovnih razlogov odhajam dne 1. 10. 1958 v zaslu‘eni pokoj.«
Udele‘enci simpozija so v svojih referatih podrobno obdelali Rapantovo delo. Izpostavili so tista
njegova temeljna dela, ki so vplivala na razvoj slova{kega zgodovinopisja. Izognili se niso niti najbolj
pere~im vpra{anjem, ki so odrivala Daniela Rapanta na obrobje javnega ‘ivljenja in delovanja. Bili so pa~
taki ~asi: slova{ko zgodovinopisje je bilo na za~etku, bilo je premalo zgodovinarjev, da bi lahko argumen-
tirano branili in ubranili Rapantove teze o samostojni slova{ki zgodovini proti etatisti~ni tezi o obstoju
skupne ~e{koslava{ke zgodovine. Prva samostojna slova{ka dr‘ava (1939–1945) ‘e po svojem dru‘be-
nem ustroju ni mogla ponuditi demokrati~no naravnanemu Rapantu drugega kot tiho toleriranje njegovega
dela, ~eprav se niso oblastniki z njim popolnoma strinjali. Obdobje po politi~nem pu~u leta 1948 je
Rapanta popolnoma izlo~ilo iz javnega ‘ivljenja, kar pa ni zlomilo njegovega znanstvenega duha. V ti{ini
Univerzitetne knji‘nice je {e naprej ustvarjal svoja znanstvena dela „za bolj{e ~ase“, kot je ve~krat rekel.
D a n i e l  R a p a n t
Logika zgodovine1
1. Zgodovinsko dogajanje
Logike zgodovine ne pojmujemo kot logicizem zgodovinopisja, torej kot celoto logi~nih in metodo-
lo{kih pravil in postopkov, s pomo~jo katerih zgodovinar odkriva zgodovino in po potrebi razmi{lja o
mo‘nostih in mejah te dejavnosti, ampak logiko v globljem pomenu, ki se pojavlja v imanentnem zgodo-
vinskem razvoju. Torej kot dolo~eno zakonitost, pravilnost v zgodovinskem dogajanju. Seveda, zakoni-
tost, pravilnost na vi{ji stopnji. Ne mehani~no zakonitost, samo kavzalno (zaporedje dogodkov, ki jih
povzro~ijo razli~ni dejavniki), zunanjo, ampak globljo, notranjo, organska, strukturalno, ki spremlja
smisel tega dogajanja, ne da bi se z njim poistovetila. (Tudi pri tem i{~emo notranji, imanentni smisel, in ne
zunanjega, interpretacijskega smisla.) V obi~ajnem pomenu je smisel zgodovine ‘e vrednotenje zgodovin-
skega razvoja, torej posledice logike zgodovine. V na{em smislu logike zgodovine ne zajema niti v tej
zvezi uveljavljeni pojem: dialektika zgodovine, ki se ve~inoma osredoto~a  samo na dogodke in njihov
potek, ne pa na njihovo bistvo, logiko. Logika zgodovine vsebuje razen omenjenih vidikov, v na{em
pojmovanju predvsem, tudi dolo~eno mero eti~nosti (pravi~nost), torej nekaj, kar se po bibli~ni predstavi
ma{~uje od tretjega pa vse do ~etrtega rodu – zgodovina je tudi tu neusmiljena, ker njeno ma{~evanje ni
individualno, ampak kolektivno in predvsem se ni omejena na dru‘inskega ali drugega dru‘benega (dr‘av-
nega, narodnega) nosilca, kar se be‘no imenuje Nemezis zgodovine. Kot najbolj o~iten tovrstni primer bi
najbr‘ lahko navedli problem ~rncev, ki so jih vla~ili v Ameriko kot su‘nje.
Iz povedanega izhaja, da iz omenjenih sinonimov logike zgodovine bi bila najbli‘ja (notranja, struktu-
ralna ne izklju~no mehani~na, mehani~no-kavzalna) zakonitost zgodovine, s katero bi se radi ukvarjali na
tem mestu (ne poglobljeno in znanstveno, marve~ na poljudni ravni).
@e na za~etku moramo tudi povedati, da ne morejo in ne smejo veljati za zgodovinsko zakonitost
stroga naravoslovna merila. Zgodovinska stvarnost je – za razliko od naravoslovne stvarnosti – neprimer-
no bolj zapletena in bolj izpostavljena delovanju slu~ajnih (~etudi nedeterminiranih) dejavnikov. [e pose-
bej zato, ker zgodovinopisje zanimajo predvsem posamezni, individualni in kolektivni dogodki (slednje
pojmuje zgodovina v duhu svoje individualizirane nazornosti), kjer dele‘ – ~etudi druga~e determinirane
1 ^lanek je nastal v letu »pra{ke pomladi« in je bil objavljen v reviji Kultúrny •ivot 33 (1968).