KRONIKA MESTNA KLAVNICA LJUBLJANSKA IN NJEN RAZVOJ IVAN PESTOTNIK, RAVNATELJ MESTNE KLAVNICE JTiesogledstvu so posvečali že stari narodi veliko pozornost, zlasti še, ker je imelo mesogledstvo poleg prohibitivnega namena nasproti boleznim — tudi verski značaj. Da se je moglo ogledovanje vršiti vestno in točno, so že stari narodi koncen trirali vse klanje na določnih krajih. Pri Egipčanih in pozneje pri Grkih je bilo dovoljeno klati le v preddvorih templjev, mesogledniki pa so bili duhovni. Rimljani pa so celo predpisovali, da se je smelo klati samo na posebnem, določenem mestu — javnem trgu, z izrecnim namenom, da je poleg določenih mesoglednikov imela priliko nad zirati mesarje tudi publika sama. Ta splošna kontrola je imela zlasti namen onemogočiti, da bi kdo ne klal bolne živali, ali celo prodajal meso poginulih živali. V Italiji, zlasti v Napol ju so bili že leta 1221. izdani predpisi o mesogledstvu, ki so bili silno strogi. Kdor je prodajal meso bolnih živali, je bil v prvem primeru kaznovan s telesno kaznijo, v drugem primeru so mu odsekali roko, v tretjem primeru pa so ga obesili. Da je mesogledstvo še danes pri nekaterih narodih verskega značaja, pričajo predpisi o klavnih živalih in klanju, ki se jih pravoverni židje še danes drže. V poznejši dobi naletimo povsod na določila in predpise, ki urejajo klanje živali in ogledovanje mesa. Zlasti so na tem polju bile iniciativne uprave večjih mest n. pr. Napol j. Značilna je odločba papeža Zaharije, naslednika Gregorja III., ki do voljuje uživanje svinjskega mesa in slanine le v prekuhanem stanju in izrecno prepoveduje pro dajo mesa bolnih živali. V trinajstem stoletju so se počele za higieno mesa iniciativno truditi uprave večjih mest same, ker so uvidele, da tvori meso za meščana najvažnejše in obenem tudi najcenejše živilo. V Amiensu nahajamo že v XIII. stoletju prvo javno klavnico, in mesogledstvo je bilo poverjeno nalašč zato izbranim strokovnjakom. Iz te dobe datirajo v Evropi, zlasti v Nemčiji važne listine, ki jih je državna uprava izdajala raznim mestom, ki uravnavajo ogledovanje klavnih živali in mesa, in ki določajo uporabo skupnih javnih klavnic, pobiranje pristojbin, kazni za prestopke itd. Tako je šlo dalje notri do začetka XIX. stoletja, ko na letimo v Evropi na prve vseobče državne zakone, ki urejajo način zatiranja živalskih kužnih bo lezni in določajo obvezen ogled klavnih živali in mesa. Pobijanje klavnih živali na poljubnih mestih je privedlo do zlorab, žalilo je čut prebivalstva in vplivalo zlasti na mladino demoralizirajoče. Ker se radi raztresenosti po raznih krajih v mestu nad ziranje klanja in mesa ni moglo dovolj strogo vršiti, so nastali predpisi, da mora vsak večji kon- sumni kraj imeti skupno javno klavnico, in klati se je smelo le v teh klavnicah. V Ljubljani smo imeli do leta 1881. skupno klav nico le za govedo. Bila je zgrajena na kolih nad Ljubljanico v bližini sedanje prisilne delavnice. Prašiče in teleta so pa mesarji klali po večjih me sarskih dvoriščih po mestu. Za klanje prašičev se je najbolj uporabljalo dvorišče hiše na Poljanski cesti, kjer stoji danes gostilna pri »Štrajzelnu«. Leta 1881. je tedanja občinska uprava odprla novo, za takratne čase najmodernejšo skupno javno klavnico na prostoru, kjer stoji klavnica še danes. Da je bila ta klavnica za takratne prilike Klavnica za prašiče 202 KRONIKA 203 zelo moderna, sklepamo iz klavničnih analov, ki pripovedujejo, da si jo je prišla kmalu po otvo ritvi ogledat komisija iz Monakovega. In res so štiri leta kesneje otvorili v Monakovem klavnico, ki je bila popolnoma podobna ljubljanski. Nekaj objektov datira še iz leta 1881. in so popolnoma taki, kakršni so bili, odnosno so še v ljubljanski klavnici. Z otvoritvijo nove skupne klavnice leta 1881. na prostoru sedanje klavnice se je klanje doma pre povedalo, in vse vrste živali so se odslej smele klati le v tej klavnici. Samo po sebi umevno je, da je s tem ukrepom pridobila zlasti zdravstvena kon trola mesa, ki se do tedaj radi raztresenosti klavne obrti po mestu ni mogla uspešno vršiti. Z razvojem mesta in pomnožitvijo prebivalstva se je konsum mesa večal. Kakor izkazuje tabela, se je število zaklanih živali od leta 1881. pa do 1920. pomnožilo za 200 odstotkov. Sleherno leto, izvzemši vojna leta, izkazuje reden prirastek. Ker klavnica s svojimi primitivnimi, starimi napra vami ni več zmagovala tega prometa, se je občina takoj po zaključku vojne začela intenzivno pečati s preureditvijo klavnice, zlasti pa z zgradbo velike moderne hladilnice. Za Ljubljano je namreč po stajalo že katastrofalno popolno pomanjkanje hla dilnih naprav pri klavnici. Prebivalstvo je moralo poleti uživati od podgan in muh onesnaženo in ob- žrto meso, ki je bilo v poletnih mesecih vedno skisano, če že ne napol osmrajeno. Mesar ni mogel nikdar klati na zalogo. Če se mu je nudila ugodna prilika, je smel le toliko nakupiti, za kolikor je vedel, da bo takoj prodal. V to pereče vprašanje je iniciativno posegla ob čina pod upravo gerentskega sveta in pod vod- Hladilnica stvom sedanjega župana dr. Puca. Težko je bilo z načrti za klavnico in hladilnico. Saj v Jugoslaviji do takrat nismo imeli nobene moderne klavnice. V drugih državah so v večjih mestih pač že obsto jale moderne klavnice in hladilnice, toda bile so tako velike in urejene za tako obsežen promet, kakršnega v Ljubljani ni bilo pričakovati. Zato si občina ni mogla osvojiti nobenega teh načrtov. Bilo je treba raznih potovanj, in slednjič se je gradbenemu uradu posrečilo napraviti osnutek, ki je najbolj ustrezal prilikam našega mesta, in ki je vseboval vse izkušnje in izume, ki so si jih pridobila druga večja evropska mesta. Javnega razpisa so se udeležile večje evropske tvrdke, ki so se dotlej že pečale z graditvijo hla dilnic in klavnic. Kot najcenejši in obenem naj ugodnejši med ponudniki so se izkazali za vso skupno preureditev Škodovi zavodi, za gradbena dela pa tvrdka ing. Dukič in drug. Ker je bila izvedba gradbenega načrta za klav nico in hladilnico zvezana s precejšnjimi kredit nimi operacijami, se je sklenilo ves projekt iz vršiti postopoma. Za izvršitev prve etape, to je zgradbo hladilnice in preuredbo klavnih prostorov kot najnujnejših delov si je mestna občina pre skrbela kredit Din 15,000.000'—. Ker se je pa v teku gradbenih del pokazalo, da bi bilo za brezhibno obratovanje v novih napravah in za rentabilnost investiranega kapitala kvarno, če bi se ob istem času ne izvršila še nekatera druga dela, ki so bila projektirana za drugo etapo, je občina za izvršitev teh preskrbela še 6,000.000 Din naknadnega kredita, skupaj tedaj 21,000.000 Din. Prenovljena klavnica in hladilnica sta začeli obratovati 12. maja 1927. Do sem se je potrošilo 204 KRONIKA Ivan Pestolnlk, ravnatelj mestne klavnice skupaj Din 19,000.000—. Leta 1930. se je zgradil še poseben oddelek za hlajenje slanine, ki je začel obratovati z novim letom 1931. Vsa zgradba klavnice obstoji v glavnem iz dveh velikih dvoran; v prvi se kolje govedo in drobnica, v drugi pa prašiči, dalje iz hladilnice, ki obsega 1600m2 in obstoji iz petih delov: iz ohlajevalnice, hladilnice, zmrzovalnice, nasoljevalnice in oddelka za hlajenje slanine. Ker je bilo prenašanje slanine v klet in nazaj zelo težavno, vrh tega se je pa ta prostor nujno potreboval za razširjenje nasoljevalnice, so zgra dili na južni strani hladilnice nov oddelek, ki se je prav tako dobro obnesel, kakor vsi ostali od delki hladilnice. Celotni stroški za zgradbo hladilnic in drugo opremo tega prostora znašajo Din 882.47058, kar se je krilo iz zgoraj navedenega devetnajstmilijon- skega posojila. Prostor v kleti, kamor so poprej spravljali slanino, se je popolnoma preuredil za nasoljeval nice Stroške za to preureditev, ki so znašali Din 52.000'—, je klavnica krila iz rednega pro računa. V naslednjem naj popišem na kratko posamezne oddelke. Prvi važnejši oddelek klavnice je ledarna, v kateri lahko izdelamo dnevno 10.000 kg umetnega ledu. Da se odjemalcem kolikor mogoče olajša dobava ledu in poraba ledu čimbolj poveča, je uprava mestne klavnice sklenila, da v štirih po letnih mesecih dostavlja led vsem odjemalcem že v zgodnjih jutrnjih urah v posebnem, nalašč zato prirejenem avtomobilu. Važno in neobhodno potrebno je bilo, da je dobila klavnica svoj lastni industrijski tir in po trebne hleve. Investirani kapital mora klavnica amortizirati v 20. letih. Prošla leta, v katerih se je v vseh novih prostorih klavnice obratovalo in so se vse nove naprave izkoriščale, se ni le pokazalo, da ni klav nica samo v tehničnem oziru kos svoji nalogi, ampak da procvita tudi v finančnem pogledu. Klavnica amortizira iz lastnih dohodkov svoj dolg, krije vso ostalo režijo, kakor plače, obratovanje, vzdrževanje naprav in donaša poleg tega občini primeren dohodek. S stroški naraščajo stalno do hodki, denarni promet pa stalno narašča. Z najmodernejšimi tehničnimi napravami se je olajšal do skrajnosti poprej zelo težaven mesarski posel. S hladilnico se je izdatno zmanjšal odstotek zgube zaradi pokvarjenosti mesa. Za podjetne me sarje se je ustvarila možnost in pogoj, da svojo obrt lahko razvijajo do najvišje mere. In tako lahko mirno trdimo, da so se mesarski režijski stroški z novo klavnico dejansko znižali, ne pa zvišali. Razvidno je, da je zraslo iz klavnice — prvotno le javne sanitarne institvicije, namenjene zlasti varstvu konsumentov — važno občinsko podjetje, ki bo mestu donašalo lepe dohodke, čim bodo dol govi nekoliko poplačani. Ljubljanska klavnica je v naši državi prva, z njeno zgradbo smo dali iniciativo skoro vsem osta lim večjim mestom. S hladilnico in preurejeno klavnico pa ni ustreženo samo konsumentom, kar je že zgoraj poudarjeno, dasi je s to napravo pre ventivna briga za ljudsko zdravje veliko pridobila, ampak je velike važnosti zlasti za mesarja-obrt- nika. Dovolj prostora ima za svoje blago in ni se mu treba bati, da se mu pokvari. Mesna industrija se je v našem mestu v zadnjem času izredno visoko razvila. Ne samo, da naši mesarji v tem pogledu sedaj lahko krijejo s svo- Klavnlca za govedo KRONIKA 205 jimi izdelki vse krajevne potrebe, ampak so začeli še celo izvažati tako, da tekmujejo priznanim, starim mesnim industrijam. Po izložbah naših prekajevalcev so se staroznani kranjski klobasi pridružili najrazličnejši in najfinejši mesni iz delki, ki smo jih pred par leti videli le v večjih mestih. Posledica tega je, da je pri nas uvoz mes nih izdelkov padel. Pomnožilo se je radi tega klanje prašičev, ka terih meso se najbolj predelava v razne izdelke. Vse tabele kažejo promet v klavnici v zadnjih letih, ko radi splošne gospodarske krize nismo imeli nikakega izrecnega klanja za izvoz, ampak se je klalo le toliko, kolikor je bilo treba zadostiti našim domačim potrebam. Zmogljivost klavnice in hladilnice je pa mnogo večja, in za slučaj ugodne izvozne konjunkture smo v stanu s svojimi tehničnimi napravami ob vladati za 300 o/0 povečani promet. Ta povečana kapaciteta se je dosegla na ta način, da smo že Predhladilnica poprej obstoječi dve klavni dvorani preuredili in ju opremili z novimi, bolj praktičnimi tehničnimi napravami, ki omogočajo, da se klanje vrši lažje in ekspeditivnejše. V MESTNI KLAVNICI JE BILO ZAKLANIH leto 1924. 1925. 1926. 1927. 1928. 1929. 1930. 1931. 1932. 1933. goved 6.988 7.009 8.117 8.337 8.771 9.765 8.035 7.739 8.258 9.236 prašičev 13.742 17.039 19.296 22.879 22.831 23.325 24.513 28.622 27.296 25.116 telet 7.626 11.475 12.901 10.453 12.665 9.987 8.788 11.880 14.998 14.194 drobnice velike 2.779 1.846 1.491 1.523 1.321 1.493 2.055 980 925 892 male 975 795 1.280 778 1.068 1.241 1.497 1.401 1.717 1.635 konjev 308 285 451 513 609 696 515 325 156 114 K NADPREGLEDU V MESTNO KLAVNICO JE BILO VPELJANO ZAKLANIH leto 1924. 1925. 1926. 1927. 1928. 1929. 1930. 1931. 1932. 1933. goved 57 38 15 18 20 42 23 16 8 3 prašičev 3.495 2.903 2.258 2.597 2.273 3.181 2.095 1.236 1.751 1.381 telet 4.335 2.903 3.365 5.154 4.357 4.903 3.712 2.976 4.311 4.431 drobnice velike 106 57 113 110 118 71 47 20 8 23 male 1.272 1.623 1.499 1.933 1.630 1,638 1.560 1.521 1.080 1.080 V mesto uvoženi izdelki v kg 96.926 71.213 50.165 59.205 91.602 116 853 88.619 56.970 40.413 150.000