LETO li. LJUBLJANA, 20. SEPTEMBRA 1924. ŠTEV« 45. K7S!moBn5c'j5733»awri5i5R*:^.- '- .- aj ll&BlOČNlN&ZA-JVCOSLA- Vn0-ČETRTL£TN0-D*N-I5* .CiLOLETN©-mN-6©/Z4-iNqZEMVTVO-?E-DODATI POŠTNINO/OCiLAJI PO ŠENlKV/ POI4HEZNA ŠTEVILKA'PO-DSH‘S'50, POŠT. ČEK. RRČ 13.188 ■S VRE DN i ŠTVO • 5 N • VPIHAVA* V-VČITELJSKI‘TISKARN(/ •nOKOPJff -$e • NE-Vi^A-VC AJ O / A N O N i H N f • DO-'PI$l-$E-NE-PRSOBČV-1E10/P0|TN8NA* PLATANA-V* GOTOVIH? TELEFON ŠTEV. 906. Mestna Orjuna ZAGORJE ob Savi priredi dne 21, septembra 1924 SPORED: 1. Ob 9. uri sprejem gostov na kolodvoru. 2. Ob pol 11. uri zbor pred Sokolskim domom in pohod v Zagorje, o* Ob 11. uri razvitje prapora na trgu v Zagorju. 4. Pohod v Toplice in defiliranje čet na trgu v Toplicah. j>. Ob 12. uri kosilo v naprednih gostilnah. J“- Ob pol 15. uri VELIKA VRTNA VESELICA v Sokolskem domu. *• Na veselici srečolov, šaljiva pošta, ples itd. Pri prireditvi svira slavna domžalska godba. ®r&tje, sestre, somišljeniki! Nacionalna čast zahteva polnoštevilno Zdravo! ODBOR. Dobro znani elementi, ki Jim je oinog0 do tega, da bi se o priliki razvitja prapora zagorske Oriune, dne 21. t. m., ponovili tragični trboveljski dogodki, širijo po Zagorju in Okolici peklensko laž, da Pride ta dan Orjuna v Zagorje z namenom. izzvati spopade in prelivati delavsko kri. Enaka lopovska nami-gavanja priobčuje tudi ljubljanski »Slovenec«. Namen teh vesti je očiten. Njihovi razširjevalci hočejo zbuditi v delavstvu občutek, kakor da je po Baši prireditvi ogrožena njegova varnost, njegovo življenje in imetje. Tako zbegano in nahujskano, naj bi •iudstvo po trboveljskem primeru navalilo na Orjuno; došlo naj bi do novega krvoprelitja — in potuhnjeni obrekovalci bi kovali iz delavskih *n orjunaških trupel svoj zločinski Politični kapital! Opozarjajoč prebivalstvo in jav-e oblasti na infermalno zlobnost eh vesti in njihovih razširjevalcev, “Kotavljamo in proglašamo sledeče: Orjuna ima dne 21. t. m. namen, azvlti v Zagorju prapor svoje inest-e organizacije in prav nič drugega. Ta namen bo izvršila, pa naj ® Posameznikom prav ali ne, v po-• j J* miroljubnosti in odkritem prijateljstvu do vseh poštenih ljudi rez razlike strankarskega prepri- čanja. S strani Oblastnega odbora in Mestne organizacije Zagorje so izdane točne odredbe, ki jamčijo za absoluten red in mir, v kolikor sta red in mir odvisna od Oriune. Zagorsko prebivalstvo naj se ne boji z naše strani prav nikakega ne-prijateljskega nastopa in naj se ne da zapeljati brezvestnežem, ki bi radi že vnovič pisali svoje klete račune z nedolžno krvjo. Orjuna ni sovražna nikomur, najmanj pa delavstvu, in ne izziva in ne napada nikogar, kdor ne vzdigne roke zoper njo! Dokaz tega sta naši razvitji praporov v Radovljici in Domžalah — dokaz tega bo nedeljska prireditev v Zagorju. Vsekako Pa je ukrenjeno iz naše strani i s strani oblastev vse, da v slučaju kakega, pa bodi le najmanjšega incidenta, ne bi moglo biti ne dvoma ne prerekanja o tem, kdo ga je zakrivil. Orjuna ga ne bo zakrivila. Naše upanje in naša iskrena želja je, da ga ne bi zakrivili niti nasprotniki njenega programa. Zdravo! Oblastni odbor Orjuna v Ljubljani. Mesina organizacija Orjuna v > Zagorju. Aretacija br. log. M. Kranjca. Sprem’te se, sprem’£e Danes, dne 17. septembra t. I. je ob 11. uri dopoldne aretiran naš ®blastni predsednik inž. Marko *v r a n j e c. Ker smo trdno prepričani, da se bo njegova nedolžnost *zkazaia v najkrajšem času, pozivati? članstvo, da ohrani mirno 1• Brata predsednika nadomestuje do nadaljnjega brat Vladimir Levstik. Obenem pa pozivamo vse organizacije, da se v smislu okrožnice z dne 16. t. m. udeleže v čim večjem številu razvitja prapora naše vrle organizacije v Zagorju. Naprej do končne zmage! Zdravo! Oblastni Odbor v Ljubljani. Prebivalstvu v Zagorju in drugod! pozvala s seboj. Peljala sta ga na policijsko ravnateljstvo, kjer je bil kratko zaslišan. Iz policijskega ravnateljstva je bil odveden na glavni kolodvor, kjer je še pokosil. Po kosilu pa je bil odpeljan z vlakom ob 1210 v Celje. V Celju so ga pozdravili bratje Celjani na čelu z br. ravnateljem Celjske posojilnice, Drag. Kraljem, ki so tudi poskrbeli zanj vse potrebno. ,V Celju je bil takoj odpremljen v zapore celjskega okrožnega sodišča. Vzrok aretacije drži državno pravdništvo v Celju v največji tajnosti vendar pa je skoro gotovo, da je v zvezi s trboveljsko tragedijo. Po drugi verziji pa tiči v tem prozoren namen na nek način onemogočiti in preprečiti razvitje prapora v Zagorju, kar pa je popolnoma nemogoče, ker smo sedaj še bolj, kakor kdaj popreje sklenili, da se to razvitje mora vršiti. U ver jeni pa smo tudi. da se bo nedolžnost brata predsednika Kranjca izkazala v najkrajšem času. Če pa bi se hotelo njegov sedanji položaj izrabljati od katerekoli strani, tedaj naj bodo ti krogi uver-jeni, da bomo mi zanj odgovorili tako. kakor pač znamo le mi! Zatorej opozarjamo članstvo, da ohran v tem oziru popolnoma hladno kri in disciplino ter se neomejeno po korava odredbam Oblastnega Odbora, ki se bo v slučaju potrebe že obrnil nanj. Če vidi v tem opozorilu »Slovenec« kako protiakcijo, svobodno mu! Opozarjamo pa ga že danes, da »ne bo pozneje sitnosti,« da je čaša našega potrpljenja že napolnjena do roba. Treba je le še kapljice in zna se vam, pobožni uredniki in farizeji, pripetiti, da boste morali vi zbežati iz svojih ponosnih palač v »mišje luknjice«, kamor podite v svoji zelotski zlobi Orjuno. Čuvajte se! Kajti sramotenje naših grobov in vsega kar nam je bilo svetega še nismo pozabili in prav lahko se vam zgodi, da bo Vas izpihnil or-junaški vihar iz slovenske srede! Zakon proti korupciji. Nesporna potreba takega zakona leži na dlani, kajti samo korupciji, ki se je razvila pod očetovsko patronanco »našega v borbi za narodove ideale osivelega preinijera« g. Pašiča, imamo pripisati sedanji položaj naše države. Upravna korupcija je ustvarjala plodna tla za vsa sredobežna stremljenja, ustvarjala je predpogoje za plemensko mržnjo. ker so bili glavni korupcijonisti baš pripadniki srbskeffa dela našega naroda. O. Pašič, ki je dovolil ministrom Markoviču, Jankoviču in Kojiču ta Kar je »Slovenec« in ves ostali ®«a(oliški« tisk škofa Jegliča toliko Casa prerokoval in tako nestrpno ®r*čakoval, to se je zgodilo v sredo 17. septembra 1924., ko je slavji policija aretirala predsednika oblastnega odbora za Ljubljano, br. In^- Kranjca. Po tromesečnem neprestanem uenunciranju po časnikih, shodih, z .nterpelacijami v Narodni skupščini W končno celo s samim vstopom v /ado, se je posrečilo doseči 21. kle-^alnim tigrom, da so spTavili v apor njim najbolj osovraženo in kvarno osebo. Saj se niso v ta na- | men prav nič obotavljali posluževati se najogabnejših sredstev, ki so jih zmožni samo nedolžni morilci Komarja in Brenceta. Tako je prišlo po treh in pol mesecih državno pravdništvo v Celju te5a' i? izdalo v ta namen nalašč v Ljubljano poslanemu uradniku ukaz, naj se ing. Kranjca aretira. Aretacijo sta izvršila dva detektiva, ki sta prišla dne 17. IX. ob 11. uri v carinski laboratorij na kolodvoru,-kjer službuje kot kemik br. ing. Kranjec. Detektiva sta izjavila bratu predsedniku, da imata nalog ga aretirati in sta ga nato tudi Kclor Orjunaš ko gorostasne zlorabe njih visokega položaja, ki je mirno gledal njihove poneverbe, je storil' to samo zato, da je tudi sinek Rade lovil mastne kose pri tej lopovski pojedini. Siromak Rade je vso vojno prebil na francosko-švicarski fronti, kjer je med večno življenjsko nevarnostjo tihotapil skozi goste vrste iblajtar-jev v očetovih diplomatskih kovče-gih platino za Nemce. Po vojni pa je prenesel svoje delovanje, ki je postavilo v čudno luč diplomate kraljevine Srbije in jih žigosalo kot sleparske tihotapce, na beograjsko čaršijo. Organiziral je pisarno za oddajo državnih dobav, da je lahko uganjal orgije s šampanjcem in ženskami, obenem pa bogato hranil cincarsko porodico z drobci svoje milijonske zarade in tudi za svojo grško žlahto je^ skrbel, kakor se spodobi sinu našega »Priljubljenega sivega premijera.« Trgovci in industrija', ki so se hoteli udeležiti državnih dobav, so morali v svoje ponudbe vračunati znaten stalen odstotek, ki ga je novodobni beograjski Rade-paša pobiral kot harač od raje. Seveda je šlo vse to v breme države, kajti trgovci so se morali odškodovati za harač. Da vrli otec tudi sam sebe ni pozabil, jc samoobsebi umevno, ker bi sicer ne bila vsaka hiša na vogalih in križiščih beograjskih ulic Pa-šičeva in v Berlinu bi ne bilo tiste ulice, ki bi se lahko imenovala Pa-šič-gasse, ker so vse hiše v njej last »našega častitljivega premijera«. Ta lcoruptna mafija, ki obstoja samo iz velesrbskih plemenskih šovinistov, je eksploatirala tradicionalno in obče znano in priznano junaštvo srbskega naroda tako dolgo, da je naša država, tvorba tega naroda, prišla zaradi koruptnosti naših oblastnikov v pregovor p0 vsej Evropi. Vsak dunajski čifut in vsak bu-dirnpeštanski krivonosec je trdil, da Je pri nas vse naprodaj in da bi se dobila za primeren denar celo ča- i stitljiva brada Pašičeva; če bi je sam ne dal, bi mu jo sigurno izpulil sinko Rade. Ker pa sive častitljive premijerske brade niso trgovski artikel in ni nihče hotel trositi ogromnega novca za tako subtilno kaprico, ima g. Pašič še danes svojo brado. Najbolj pa se je širila korupcija v nesrečni zemlji Južni Srbiji, kjer so divjali, pljačkali in ubijali v imenu partije izmečki in pokvarjeni poi-inteligenti ter tirali narod v gore med odmetnike, propagandi buga-rasev pa odpirali vrata na stežaj. C-e bi se to partijsko gospodarstvo nadaljevalo še par let, bi morali it vsi prebivalci v Kačake, da se obranijo sodrge, ki jim jo je poslal na vrat režim g. Pašiča. Mase, ki rade identificirajo brez kritike, so vsa ta zla dela pripisovale Srbom. Iz tega istovetenja se je zanetil požar separatizma in plemenske mržnje na vseli koncih in krajih naše države. Kdor je zasledoval javno življenje po vojni v drugih državah, ve, da korupcija ni jugoslovanski spe-cifikum. V Ameriki so bile razkrite ogromne korupcijske afere s petrolejem, kojih niti so držale naravnost v okolico samega predsednika, na Francoskem so imeli gorostasen bančni škandal, Čehoslovaška je imela svojo bencinovo in petrolejsko afero, na Saškem pa je bil celo minister obsojen zaradi tatvine. Razlika med nami in drugimi je samo ta, da so drugod najvišje oblasti energično posegle vmes, brezobzirno razgalile in kaznovale krivce, pri nas pa jih je g. Pašič ščitil in negoval vse samo iz tega ozira, da obdrži partijo na površju in da njegov vrli sinko Rade ne pride na zatožno klop. Cika Ljuba Davidovic, mož. ki na njegovi časti ni niti najmanjše pege, ie uvidel vse to in hoče uničiti zlo pri korenini, za vsako ceno hoče posekati hidri korupcije ne-številne glave, ki ogrožajo državo in jo tirajo v propast. Pozdravljamo starega borca pri njegovem delu, odobravamo iz vse duše njegovo stremljenje po konsolidaciji, ki jo jc režim g. Pašiča ustavil za vsa leta, odkar obstoja Jugoslavija. Najlepši čas je zamujen. Ne samo, da je zamujen: ves ta čas je Pašičev režim deloval z vsemi silami v škodo države. Smešna pa je poza naših klerikalcev, ki tako žugajo svojim nasprotnikom s tem zakonom. Vsa jugoslovanska javnost ve, da se s tem zakonom ne bo moglo nasto dr. Žerjavu, ki uživata isti sloves, kakor g. Davidovic. Pač pa je vrfrašanje, kako daleč bo segel zakon po krivce nazaj. Eno leto so bili klerikalci v opoziciji, in samo zato niso prišli do obče pojedine, prejšnja perijoda pa je polna klerikalnih afer. Ali bo segel zakon proti korupciji v čase stvarne demobilizacije? Če bo. potem bodo z Lazo Markovičem, Velizar-jem Jankovičem, Radom Pašičem in drugimi tiči sedeli na zatožni klo- 4 pi vsi slovenski klerikalci. Ali bo pala pod ta zakon znana Koroščeva solunska kupčija z moderci. pudrom in svilenimi nogavicami? Da so klerikalci pametni, bi se ne postavljali v pozp ogorčenega poštenjaka, ko med njimi kar mrgoli tatov iz plebiscitne in demobi-lizacijske dobe. Ker so klerikalci v vladi; sc bodo seveda silili h koritu, da jih bo moral poštenjak Ljuba energično odrivati in tepsti po rilcih. Da se nadejajo časov egiptovskih loncev: in sedem debelih let je znak to, da katoliški denarni zavodi zvišujejo stanje nameščenstva, ker vohajo konjunkturo. Korupcijski zakon pozdravljamo in želimo, da bi ne bil samo udarec v vodo. Karkoli bo dosegel v pobijanju korupcije, bo v prid državi. Želimo pa, da se začne trebiti pri glavi, kajti od tam se je širila gniloba. Končujemo z geslom: Zaslugi čast. zločinu kazen. Zagrebška revija »Nova Evropa« je lani predlagala, da je treba g. Pašiču za njegove velike zasluge postaviti spomenik, za njegova zla dela pa ga dejati na zatožno klop. Ce se to zgodi z vsakim, bo imel g. Pašič za druščino vse naše klerikalne voditelje, spomenik bomo postavili pa samo njemu. Že-botu in Žebotom vendar ne bomo postavljali spomenikov, tako fanatični prijatelji domače favne nismo! • •um iinini imun o II llllllll II lllllll IIHItlttlllll min umu niMIIIHI) •v VAM NRPRRVI % ,oN uo snu jg kupiti resnično dobro in poceni sukno za obleke. — Kdor hoče biti gotovo osrečen, ta naj si isto nabavi vedno le pri tvrdki ®mQO UUeUAMO. Mod. 12. II® II brezslišni pisalni stroj. Frast Bar. tanKarjevc aaiif. 5. Tel. 407 ICJtRO »levili §*lari&@r, gCos-eiSs® 19, Kupujmo in podpirajmo izvrstno h Kolinsko cikorijo a domači izdelek. piti niti proti Pribičeviču,. niti protita»®ES>s3 esj32»«i S5*i3iEi2SGS - Stev. 45, —-t— ,jl .jx.ae^ Orjuna in obč. volitve v Mariboru. Že pred letom dni je vodstvo mariborske Orjune mislilo na potrebo skupnega nastopa vseh Slovencev pri prihodnjih mariborskih občinskih volitvah, ker je vedelo, da se le na ta način da ohraniti mestni magistrat v popolnoma naših rokah. Ko se je letos pozimi istotako na poziv Orjune, sestal medstrankarski odbor, ki je imel namen uvesti skupno akcijo in pripraviti skupni shod proti proiežira-nju Nemcev s strani tedanje vlade, je delegat Orjune, bra>t dr. Žnuderl. ki je sestanek sklical, stavil na dnevni red tudi vprašanje prihodnjih občinskih volitev. Na tej osnovi se je potem osnoval poseben medstrankarski odbor, katerega prvi seji je prisostvoval delegat Orjune in predložil tudi načrt proporcionalne sestave skupne kandidatne liste, katerega je izdelal brat Rehar in ki je z malimi spremembami tudi obveljal. * Tedaj se je pa zgodilo nekaj, če" sar nihče ne bi pričakoval. Gospodje strankarji, posebno delegati SLS, so izjavili, da je Orjuna svoje delo opravila in — lahko gre. Sklenili so. da delegat Orjune nima več pravice sodelovati v omenjenem odboru. Naravno, da se Orjuna ni hotela dalje siliti, ostala pa je pazljivo na straži, da podvzaine novo akcijo, če bi jo strankarji polomili; če bi se pa skupen nastop absolutno ne dal doseči, bi Orjuna podvzela samostojne korake v svrho postavitve nadstrankarske nacionalne liste proti vsem in tudi proti nepomirljivim slovenskim strankam. Razgovori v medstrankarskem odboru so pa uspevali povoljno in tako Orjuni ni bilo več treba poseči v akcijo do prošlega tedna, ko je pričel dejanski volilni bo]. Dasiravno je bila Orjuna za svoje delo tako nesramno potisnjena v stran in dasiravno delo za SLS. ki bo imela po zmagi bloka največ, brez dvoma celo mnogo preveč koristi, kakor bi jih smela imeti po svoji resnični in ne fiktivni moči, ni ravno popularno za Orjuno, se je vendar oklenila popolnoma prostovoljnega in absolutno nesebičnega dela za zmago bi®" ka. Da obrazloži vodstvo članom-volilcem načelno stališče Orjune do strankarstva in do sedanjega medstrankarskega Narodnega bloka, je sklicala za soboto 13. t. m. ob 20. uri v vestibul »Narodnega doma« javen volilni shod. Poziv na shod je bil objavljen v vseh listih, prinesla ga je tudi »Straža«, samo da je izpustila ime sklicateljev. Do tu bi bilo vse v redu. Dan po objavi v »Straži« pa je prinesel ljubljanski »Slovenec« naravnost kanibalsko nesramen napad na Orjuno, kateri je podtikal ribarjenje v kalnem, neiskrenost in dosegel višek s tem. da je sodelovanje Orjuno pri agitaciji za občinske volitve odklonil! V po- nedeljek 15. t. m. pa se je temu mnenju pridružila tudi še »Straža« sama. Človeku, ki misli trezno, se zdi to postopanje naravnost blazno. Orjuna dela za zmago Narodnega bloka in torej tudi za zmago SLS in to ne da bi imela na listi bloka svoje kandidate, izdaja denar za plakate in druge stvari, ki so potrebne in poziva pod pretnjo kazni vse svoje člane-vOlilce, da se dne 21. t. m. udeleže volitev in glasujejo za Nan rodni blok — ona stranka, ki ima na skupni listi največ kandidatov, pa jo napada in odklanja celo njeno delo. Tako daleč gre torej strankarsko sovraštvo stranke, ki pravi, da je krščanska in katoliška! Kaj bi bilo, če bi Orjuna rts stala tisoč kilometrov moralno višje kakor stojita »Slovenec« in »Straža« in bi pozvala svoje člane-volHce. katerih je preko 500, da se dno 21. t. m. ne udeleže volitev? To bi Orjuna lahko storila po teh napadih in nihče na svetu bi ji ne mogel ničesar očitati! Članstvo samo je vodstvu tudi res stavilo ta predlog in je bilo treba precej napora s strani voditeljev, da se je pomirilo. Da bi v takem slučaju šla zmaga Narodnega bloka rakom žvižgat, ve vsak mariborski otrok. Kljub vsemu temu je Orjuna sklicala za soboto 13. t. m. shod, ki je bil obiskan tako dobro, kakor noben shod blokovih strank. Shcd je otvoril v imenu sklicatelja. Oblastnega odbora, tajnik brat dr. Miloš Vauhnik ter v kratkih besedah karakteriziral nemški in nemčurski volilni boj. na to pa dal besedo oblastnemu predsedniku bratu Radi-voju Reharju, ki je obrazložil principijelno stališče Orjune do volitev v splošnem in do sedanjih mariborskih občinskih specijelno. Naglasil je, da je to prvi volilni shod Orjune ne le v Mariboru, ampak sploh v celi državi. Orjuna. ki ima na svojem praporu napisano geslo »Za Nacijo«, ni &a in nikdar ne bo šla v volilni boj za kako stranko, gre pa v sedanji mariborski volilni boj, ker gre za narodno hi ne strankarsko stvar. Orjunaši niso pogojni nacionalisti, ampak brezpogojni in bodo delali za narod in državo tudi takrat, če se jih bo za plačilo blatilo in tudi takrat, če se jim bo to prepovedalo. Nekvalificiran napad neodgovornega človeka v »Slovencu« Orjune ne more disgustirati. še manj pa jo odvrniti od nesebičnega dela. Nato je na podlagi številk in faktov dokazal, da izglcdi Narodnega bloka niso tako sijajni, kakor si domišljajo nekateri strankarski gospodje, ki položaja ne znajo pre-soja.ti objektivno, ker so preveč zaverovani v svojo namišljeno moč. Če bo vsak storil svojo dolžnost, je zmaga seveda izven dvoma, toda ta zmaga ne sme biti le relativna, am- I ° NAZNANILO. Cenjene odjemalce in p, n. občinstvo opozarjam na svoj novo ustanovljeni torbarski obrat kjer se izdelujejo potne torbe, kasete in kovčegi iz usnja in platna v raznih formah in velikostih. Sprejemajo se tudi naročila za specijalne torbe in kovčege, n. pr. za razne vzorce, za trgovske potnike itd. Velika izbira raznih torbic in kovčegov od najmanjših do največjih. «33fc: 1^1 Ivan Kravos, Maribor Aleksandrova 13. «■ Slomškov trg S. M H ■mA J £ pak absolutna. Diferenca med zmagovalci in nasprotniki ne sme šteti le par glasov, šteti jih mora stotine. Zato poziva pod pretnjo kazni vse člane, da se 21. septembra udeleže volitev. Za svoja izvajanja je žel obilno odobravanje zborovalcev. Kot tretji govornik je nastopil član O. O. brat Janko Arnuš, ki je v primerih očrtal delo Nemcev in naše slovensko delo, naglašujoč, da nam morajo biti Nemci učitelji in vzgled. Pozval je na brezobziren bojkot nemških in nemčurskih podjetij, posebno onih, ki se nahajajo na nemški kandidatni listi. Četrti govornik, oblastni čelnik brat dr. Irgolič je obrazložil historijat postanka bloka, za katerega je dala inicijativo ravno Orjuna. Zmagati mora narodna lista, a če bi se vendar zgodilo, da bi zmagali Nemci, dokler bo živ le en Orjunaš-četnik, na magistrat ne bodo prišli in tudi če bi jih ščitili vsi policijski komisarji in veliki župani. Oba govornika, br. Arnuš in br. dr. Irgolič sta žela burno odobravanje in bila večkrat prekinjena od navdušene množice. Končno se je oglasil k besedi še br. Grgič, ki je pozdravljal skupen nastop ter ga primerjal s skupnimi nastopi Slovencev v Tr-; stu in na Primorskem. Krasno uspe-, il shod je zaključil tajnik brat dr. Vauhnik s prečitanjem nemške kandidatne liste in s ponovnim po zivom k disciplini na dan volitev. Tako je odgovorila Orjuna na nekvalificiran in blazno neverjeten izpad časopisja SLS in s tem jasno pred vso javnostjo dokazala, da je nepomirljivost in hujskaštvo k mrž' nji in razdoru na strani SLS in ne na njeni. Danes, ko stojimo na predvečeru odločitve usode jugosloven-skega Maribora, hočemo, da se izvede do konca naše delo, izjavljamo pa svečano, da je to zadnje delo Orjune za druge in da bo po teh volitvah delala absolutno le s svojimi močmi in za svoje jasne in brezkompromisne nacionalne cilje. Oni, ki so našo pomirljivost in dobrohotnost poplačali z batino, naj se zavedajo, da v bodočnosti ni več kompromisa! JUTRI 21. T. M. MARIBORSKI NACIONALISTI VSI NA VOLIŠČA! VRZITE KROGLJICO V SKRINJICO NARODNEGA BLOKA. KI JE PRVA! 20. IX. 1908, Malo je v naši zgodovini svetlih momentov, na koje bi lahko ponosno pokazali rekoč: »Evo jih dokumentov našega hotenja po svobodi in samostojnosti. Par uporov, nekaj kmečkih puntov in svetla doba reformacije, v koji so pobili in izgnali zadnje poštene Slovence, ter pri koncu smo. Bili srno pač sužnji in robovi, ki so v biču in jarmu videti ideal svojega življenja. Prišel pa je usodepolni 20. september 1908, ko je tudi suženjska kri najpokornejšega in najpo-nižnejšega tlačana na svetu zavrela. Slovenska kri je tedaj oblila mrzel tlak ljubljanskih ulic. Bila je prelita na povelje tujih pandurjev. Šestnajst let je danes od tega. odkar je vstalo naše pleme iz mrtvaškega miru in robskega molka ter zahtevalo svoje najprimitivnejše držav-?janske in človeške pravice in na kakšnem stališču stoji danes? Šestnajst let je minulo odkar sta omahnila v prerani grob kot žrtvi avstrijske soldateske dva naša predhodnika, Lunder in Adamič, ki sta s svojo krvjo potrdila, da slovenstvo še živi in da ni daleč dan. ko bo prerojeno v jugosloven-stvu doživelo svoje Vstajenje. V svobodi praznujemo danes šestnajsto obletnico 20. septembra 1908. Praznujemo pa jo v srdu in togoti, kajti resnično je, da se vijejo danes nad našimi mesti prapori svobode, da se vije ponosni bar jak JugosOovenski nad Ljubljano. Resnično pa je tudi. da se vije danes nad dušami slovenskega plemena bolj kakor še kdaj doslej prapor reakcije, simbol Dunaja in črnega Rima. Hlapci smo bili in hlapci bomo ostati vse do tedaj, dokler ne bomo za vselej obračunali z našo preteklostjo. z vsemi, ki so nas vodili v robstvu in pokazali, da smo res vredni svoje svobode. Hlapci smo svojih napak in našega zgrešenega političnega življenja. V hlapčevski uslužnosti dere narod za politiki špekulanti, ki ga pod vsemi finesami. od najskrajnejšega komunističnega anarhizma pa do najbolj državotvornega demokratizma in radikalizma zavajajo v bratomorni boj. On je danes edini činitelj in izraz aktivnosti našega naroda, ki ga popolnoma zaposluje in mu pije najboljše moči. Posledice pa so. da se Po vseh ogromnih žrtvah našega naroda v svetovni vojni odpirajo še vedno gomile in da mora peščica poštenih in častitih mož žrtvovati svoje idealne duše na oltar Domovine. V pospeševanje tega krvo- prelitja so iznašli sto in sto formul, za katere se narod bije, dočim si pa kujejo »pOlitičarji« moralni in materialni kapital za nadaljno omogo-čenje svojega raizrovalnega početja. Kakor Babilonci se preriva narod med seboj pri notranji ureditvi naše države. In kakor je ostal babilonski stolp radi prevelike zgovornosti svojih graditeljev nesezi-dan, tako je še tudi danes nedograjena naša država po šestih letih svobode in samostojnosti. Toda ne samo to. da. še ni dozidana. radi bratske nesloge in neumestnih političnih prepirov se ruši še ono, kar je bilo zgrajeno s tolikimi žrtvami in trpljenjem, razpada danes v veliko veselje notranjih in zunanjih sovražnikov države, ki dvigajo danes bolj. kot kedaj popre-je svoje glave. Ni jim dovolj, da se lahko svobodno gibljejo, nego oni nas že danes pod raznimi krinkami in raznimi gesli ubijajo in izzivajo. Ponavlja se leto 1908., samo s to izpremembo, da so nas takrat samo sramotili, psovali in izzivali, dočim nas sedaj v šestem letu svobode pobijajo kot stekle pse. Leta 1908. so nas pobijali šovinistično - nacionalni smrkavi avstrijski lajtnanti. danes pa nas pobijajo šovinistično zagrizeni komunisti. klerikalci, hanaovci. srnaovci, makedonstvujoči in vsi, ki jim je na srcu propad naše države. Tako imamo danes poleg grobov Lundra, Adamiča. Endlicherja, Windischerja tudi grobove Franceta Žlajpaha, Stanka Žnideršiča in Žarka Boltav-zerja. Ob naši zapadni meji par ur od Ljubljane pa leže kalabreški banditi in mirno čakajo, kdaj se bomo do zadnjega poklali med seboj, ko bodo lahko v imenu dvatisočletne italijanske kulture zasedli grobove slovenskega plemena. Na Karavankah pa tudi čaka svoje ure nemški Mi-chel, da pokonča še morebitne preostale po bratomorni vojni. Kdaj je bilo linje tedaj? L. 1908. ali je sedaj leta 1924.? Takrat je bilo slovenske pleme prepojeno duha nacionalizma, upora in revolucije, danes pa ga preveva duh separatizma, defetizma in sramotnega, tisočkrat prokletega bratomor-stva. Iz zanosnih in zavednih revolucionarjev leta 1908., ki so svojo revolucionarno voljo tudi s krvjo podpisali, je nastala v letu 1924. banda Kajna, pr opali h morilcev svojega lastnega brata.^ Oj, vi vsi, ki ste še pošteni v našem narodu. Poglejte in ozrite se po poti, ki pelje vas in nas v neiz- bežni pogin. Pokažite hrbet vsem, ki so vas razdvajali in zavajali V greh in zločin. Zapustite krvave: Pilate in črne farizeje! Stopite v, naše vrste in oklenite se naših s krvjo in poljubi umirajočih blago« slovljenih praporov, ki naj nas in vas povedejo preko svetlih grobov, žrtev 20. septembra 1908 in 1. ju-1 nija 1924, preko zmage nad notra-< njimi sovražnik; države, do sinjega Jadrana in tužnega Gosposvetske-* ga polja. Pristopajte k „Šentjakobskemu pevskemu zboru"! OB LEK OB NA ROKE O.B MESTNI TRG 9 ERNATOVIČ !Tr|Sfi zobna pasta sigurno S S odstranjuje zeleni 99 rob na zobeh. Proslava prebitja solunske fronte. Mestna Orjuna Ljubljana je priredila v soboto, dne 13. t. m. lepo uspelo proslavo šestletnice prebitja solunske fronte, ko se je iz krvi naših junakov na Kajmakčalanu. So* kolcu in drugih s krvjo blagoslovljenih višin pričela porajati prva kontura sedanje Jugoslavije. Ni več kot šest let od dne, ko je zaoril prvi zmagonosni top na ta dan in javil vsem zasužnjenim Jugoslovanom, da je konec Velikega petka in tisočletnega robovanja. In vendar, ni bilo v Ljubljani tisoč ljudi, ki bi se še zavedali veličine te obletnice in jo proslavili v krogu jugosloven-skih nacionalistov. Udeležil pa se je je g. francoski konzul de Flach, ki se je izrazil najpohvalnejše o vsej prireditvi. Proslava in akademija se je vršila v okusno dekorirani veliki dvorani Narodnega doma. Z namenom, da proslavo čimbolj dvigne, je sklenil Mestni odbor prirediti tudi akademijo in je naprosil za sodelovanje v ta namen člane kraljevega narodnega gledališča. Akademija se e pričela z igranjem Orjunaške linme, ki jo je prav mojstrsko, ka-cor tudi ves čas proslave ostale komade, odigral Orkester Sokolskega društva I. Ko so se porazgubili zadnji zvoki Orjunaške himne, je stopil na govorniški oder predsednik Oblastnega Odbora Udruženja dobrovoljcev za Slovenijo br. Franjo Peric, ki je govoril: Šest let je danes odkar je počil na solunski fronti prvi topovski strel, ki je označil začetek zaključne faze legendarne borbe za naše osvobojenje. Šest let bo te dni odkar je srpska vojska, v katere sestavu so se borile tudi jedinice naših omladinov, dobrovoljci, zlomila v divjem zaletu "in po nečloveških mukah sovražnikov odpor, zavzela njegove okope', razbila vse njegove obrambne črte in strla jekleni oklep, ki jo je ločil od srbske zemlje in od bratov preko Drine in Save. Minulo je komaj šest let odkar je razpel silni beli orel svoja krila k zadnjemu pobedonosnemu poletu v svetovni vojni in že je skoraj zapadel pozabljenju junaški podvig, ki je prinesel, po večstoletnem robstvu, nam vsem svobodo. Omla-dinci smo edini še, ki se zbiramo, da praznujemo dan nacijonalnega vstajenja in proslavimo večstoletni pokret, med katerega najslavnejše epizode spada: proboj solunske fronte. Obrestuje vloge na hranilne knjižice in tekoči račun po 8% v novopreurejenih prostorih ¥ LJUBLJANI mwmm trg it. s R. Z. 2 0* Z= Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogovom. Sprejema v inkaso fakture in ce-sije terjatev. Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbo, proti poroštvu in proti zastavi. Radosti drhti srce ob spominu fla tiste dneve mrzličnega pripravljanja, ko nam je bila duša polna pričakovanja, polna upa in nade. Nepopisno je religiozno, vzvišeno razpoloženje, ki je zajelo srca^ borcev, ko smo z uro v roki čakali usodni trenutek določen za odločilni napad, ki naj odpre vrata v naš Pijemont ali pa v slučaju neuspeha za večne čase izbriše naše ime iz vrste narodov in nacij. Bil je to moment, od katerega je zavisela usoda vseh nas in vsa naša bodočnost. Znali smo, da je na kocki po-beda in naša svoboda; zavedali smo se vsi, da kockamo za svoje življenje in našo nacijonalno bodočnost. Zato pa smo bili trdno odločeni, da zmagamo, ali pa izginemo vsi do zadnjega, kajti imel je to biti zadnji in usodni poizkus, od izida katerega je končnoveljavno za-, visela ostranitev našega nacionalnega ideala. Toda, Bog pravde je bil z nami; silna volja in železna odločnost so premagale vse ovire. Uspeli smo že po prvem naletu. Padle so bolgarske postojanke, zmešale so se sovražnikove vrste; proboj vsled katerega je razpadla solunska fronta, je bil izvršen. Avstro-germanske in bolgarske armade so vrgle orožje in po paničnem begu, ki ima le malo primerov v zgodovini, so se razpršili razbiti ostanki po svojih domovih. Osvobodilne čete so po večletnem izgnanstvu zopet vkorakale v opustošeno Srbijo. Vrata naše svobode so bila odprta! Solunskemu proboju je sledil zlom ostalih front in razpad centralnih sil, s katerim je bil dosežen v splošnem tudi naš vojni smoter: ustvaritev velike neodvisne nacijo-nalne države od Triglava do Bito-lja in Djevdjelije. Proboj solunske fronte, ki je bil neposreden povod za konec svetovne vojn», znači skrajni in nadčloveški podvig izmučenega in skoraj obupanega naroda, ki najde še v zadnjem usodnem trenutku vero v samega sebe in strne vse svoje sile, da zmaga v borbi za svobodo in boljšo bodočnost. Za nas pa znači dan proboja solunske fronte dan faktičnega našega osvobojenja in ujedinjenja, kajti vse, kar je sledilo zatem v »prečanskih pokrajinah« je bila le, materijalno in formalno popolnoma brezpomembna, klavrna parodija krvave večstoletne borbe, katere višek predstavlja pobedo-nosni proboj solunske fronte. Vsak uspeh zahteva žrtve; svoboda se pa steka le v borbi. Zapomnimo si, da klije svoboda iz vroče krvi padlih borcev in ne iz črnila nedolžno razlitega po papirnatih deklaracijah. Zato moremo le obžalovati, da se je zaustavil pobedonosni val naših borcev pred svetlimi cilindri predstavnikov raznih »narodnih viječ« in »vlad«, ne da bi prej strl v prah avstro-madžarski Zagreb in švab-sko Ljubljano, ter prinesel svobodo našem« Zagrebu in naši Ljubljani. Odveč je govoriti danes o tem! Ure so zamujene in izgubljene, trenutke ne prikličemo nazaj. Preveva nas pa zavest, da ni še dovršeno naše delo in da je pred nami še težka pot, kajti domovina, kakršna je danes, ni tista za katero smo se borili; ker ni takšna kakršno smo si zamišljali v čistem svojem idealizmu in kakršno so gledali umirajoči borci v zadnjih svojih izdihljajih. Ko smo z bombo v roki čuvali mrtvo stražo nismo slutili »treh samoniklih narodov«; pri skupnem delu, v skupni borbi in skupnem trpljenju smo čutili, da srno en narod; v sve-sti smo si bili, da imamo ista stremljenja in da vodijo pota nas vseh, iz najrazličnejših krajev naše domovine, k istemu cilju, k ustvaritvi edinstvene uacijonalne države. Zato pa odklanjamo danes kot brezpredmeten anahronizem, kot že rešen problem in že davno premagano stališče, vsak dvom in razmotrivanje o našem narodnem edinstvu. Naše narodno edinstvo je s krvjo fiksiran aksiom vzvišen nad vsako diskusijo. Zato pa je dolžnost omladincev, da se strnemo ponovno in izvedemo brezobzirno, — z času odgovarjajočimi in razmeram primernimi sredstvi, — do kraja tisto delo ka-. tero smo začeli na bojnih poljanah, a smo ga, prelahkoverno zaupajoč nesposobnim krmilarjem izišlim iz stare izživele generacije, — po proboju solunske fronte prekinili. Na tem svojem potu, ki vodi k cilju v ravni črti naj bo spomin na proboj solunske fronte; nam v spodbudo, a tistim ki niso shvatili zgodovinskega bistva tega dogodka, v resen opomni in svarilo. Znajo naj, da vodi pot k nacijonalnemu razpadu preko trupel omladincev in da seče to pot nepremostljiva nebotična ovira, zgrajena s kostmi stotisočev bor-, cev, padlih za našo svobodo in tiso-čev tistih, ki so za isti ideal izdihnili svoje duše na avstrijskih streliščih ali pa zatisnili svoje trudne oči v avstrijskih ječah. Žrtve vseh teh tvorijo nerazdružljivo vezo nacijo-nalne skupnosti in edinstva našega troimenega naroda! — V vezi s tem spomnimo se pa na današnji dan tudi prezrte srbske šajkače, pod katero smo vodili in izvojevali borbo za našo svobodo; Zdravo, simbolu pobede in naše svobode! — Zdravo, pa tudi junaški vojski, ki nam je prižgala luč svobode! — Zdravo, jugoslovenski diviziji, po zaslugi katere smo bili uvrščeni med narode zmagovalce! — Zdravo, junakom z Kajmakčala-na, Sokolca in Vetrenika, ki so pohiteli prezirajoč smrt, v poslednjo borbo za idejo pravde in človečan-stva! A pred vsemi, ždravo Njemu, ki nas je vodil v borbi, ki nas je z dobrim zgledom bodril, ki je bil vedno in prvi na svojem mestu in ki nas je končno privedel v svobodno domovino; zdravo bojnemu drugu, vrhovnemu vodji, N. V. Kralju! Globoko zasnovani govor je žel dolgotrajno in oduševljeno odobravanje vseh navzočih, ki so klicali Kralju, Vojski, Dobrovoljcem in Orjuni. Za njim je nastopila članica kr. opere gospodična Olga Korenjakova in ob spremljanju g. dirigenta Balatke zapela umetniško dve globoko občuteni ariji. Za svoje krasno petje je žela viharno odobravanje navzočih in ji je bila poklonjena tudi lepa kita cvetja. Z nič manjšim uspehom pa sta tudi pela člana narodne opere gospoda Banovec in Subelj. Po končanih koncertnih točkah akademije je stopil na oder burno pozdravljen br. predsednik ing. Marko Kranjec. Po pozdravu vsem navzočim sestram, bratom in ostalim udeležencem proslave je prešel k pomenu proslave. Podčrtal je tri velike periode razvoja jugoslovenske misli. Prva perioda je bila ves pečetni razvoj in razmah Jugoslovenstva do trenutka, ko je počil v Sarajevu strel Principa iu podrl nositelja in predstavnika reakcije in tiranstva. Druga perioda se je pričela z atentatom na Franca Ferdinanda in končala s probojem solunske fronte. Je to perioda, ko so vlačili jugoslovenske nacionaliste v ječe, temnice, internacijska taborišča in jih gonili na strelišča in pod vešala. Bila je to doba preiskušnje in trpljenja, ki se je končala šele s probojem solunske fronte. Pričela se je nova doba, ki še ni končana iii zaključena. Je to doba, ko gospodarijo v zemlji in državi vsi oni, ki so delali z vsemi silami preje, tla onemogočijo njen obstanek in razvoj. Tej dobi pa bo napravila konec Orjuna,. ki bo postavila mejnik tej tretji epohi in pričela 7. novo četrto epoho Jugoslavije, kakršno so si zamišljali umirajoči dobrovoljci. Govor je bil sprejet s silnim aplavzom in oduševljenjem. Po oficielnem delu proslave se je pričela animirana zabava in le prekmalu je bilo treba zapustiti dvorano. Vsa prireditev je izpadla v moralnem uspehu prav dobro, v organizaciji pohvalno, malo slabše pa v finančnem, čemur pa je vzrok ravno nezavednost »ljubljanske inteligence«. VESELJE IN ZADOVOLJSTVO s delovanju sorodne in eua-komisJeče. Narodni socialisti še vedno skušajo sramotiti s svojimi abderitski-mi napadi našo organizacijo in nadaljevati žalostno »Slovenčevo« delo pred lirsko katastrofo. Toda častilci šunda & la »Tajinstveci morilec deklet« se prokleto motijo, če mislijo, da bodo s svojim lopovskim početjem kaj opravili napram Orjuni. Vedite modri iz dežele ta plavili, da je pred Orjuno sklonil že kdo drugi glavo, ki jo je nosil precej višje kot pa famozni, mehko-možganski kritiki Orjune v vaši sredi. Sicer pa le besnite in divjajte. častilci razbojnikov ia ubijalcev, črni nehvaležniki. Že smo vam potegnili krinko z vaših spačenih obrazov in že postajate v vedno ožjem krogu svojih pristašev to kar ste. Vse žive dni vašega malovrednega življenja ste lagali trpinom in masi, da jih vodite k blagru, v resnici pa ste prodajali njih pravico in organizirano energijo za svoj lastni umazani hasek in blesk. V vsem svojem delu ste bili ljudski sleparji in podli hlapci, plačanci kapitalte-ma. S svojo podlostjo ste presegali vse »dosedanje voditelje delavstva«. In vi. ki ste sami tako polni greha in umazani, da je ni sile. ki bi vas očistila, vi hočete deliti izve-ličanje in izobčenje nam, ki smo s krvjo naših najboljših potrdili svojo ljubezen do delavstva. Vi kradete poštenje bližnjemu, da si s tem lomite sebi pot in pljujete na naše člane. ki trpe po preiskovalnih zaporih radi denuncijacij vam vrednih »Slovenčevih« urednikov. S svojim početjem neprestano dokazujete, da ste sami brezčastneži in naprodaj-niki in da je vaša farizejska morala zgolj gniloba ter smrad. V čast bi si morali šteti vi brezčastni lopovi, če bi lahko zamenjali vaše umazane duše^ za dušo katerega našega najslabšega izključenega člana. Narodni dnevnik, ki hoče veljati kot neodvisen in nadstrankarski list, se je tudi dal zapeljati intrigam gotovih političnih skupin ter je priobčil opetovano poročila o skupnih akcijah Orjune s separatistično Srnao. Opetovano smo že na naj-ostudnejši način demantirali take tatarske vesti, kojih uresničitev bi nam odvzela naše pravo do življenja. Zato smatramo, da bo »Narodni Dnevnik« gotovo toiiko lojalen in priznal javno svojo napako v tem slučaju. Vsled pomanjkanja prostora je izostalo več dopisov in prosimo, da izvolijo cenj. dopisniki to upoštevati. Prihodnja številka izide v ponedeljek in bomo vse zaostale dopise priobčili v tej številki. Uredništvo. Parna pekarna Jean Schrey nasl. naznanja, da ima vsak dan večkrat mm M im nino. Telefon stev. 158. Splošno ključavničarstvo Josip Rebek Ljubljana Cankarjevo nabrežje št. 9 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. »———ii wn —P—M—ut i ra—n m 11 lriuruM Naš pokret. Orjuna Zagorje ob Savi poživlja vse članstvo, da se udeleži sprejema gostov na kolodvoru ob 9. uri zjutraj. Zbor v »Sokolskem domu« ob M; 8. uri. Udeležba obvezna 1 Bratje rez. Selniške sekcije sc pozivajo na sestanek v soboio, dne 20. t. m. ob 20, uri. Obvezno. Mest. četn. sekcija. Zbirka za Mariborski O. O. O priliki nekega prijateljskega sestanka v kavarni »Jadran« dne 4. t. m. še je na inicijativo brata Dcua nabralo za Mariborski O. O. 212 Din. V kavarni »Evropa« se je dne 13. t. m. na pobudo br. blagajnika De-lejc nabralo v isti namen 45 Din. Nabiralcem in darovalcem hvala. Bratje, spomnite se ob vsaki priliki naših blagajn in zbirajte pTOSto-voljue prispevke. Ekonomska Orjuna sklicuje članski sestanek za Litijo dne 25. t. m. ob 8. uri zvečer v Sokolskem domu. Z Zelenim zmajem je odlikoval Glavni odbor Orjune v Novem Sadu na svoji seji br. glavarja beo-gradske Orjune Uroša Bijeliča. Razdelitev Orjuae Beograd. Spričo neprestanega naraščanja članstva in premale zaposlitve istega je sklenila posebna konferenca Beograjske Orjune, da razdeli Mestno Orjuno na sedem Mestnih Orjun. Po zgledu Zveze ljubljanskih Orjun se je ustanovila tudi Zveza beogradskih Orjun, ki je že pričela z delom. Upamo, da bo ta prepotrebna decentralizacija vplivala kar najbolje na nadaljni razvoj našega pokreta v prestolici. Mi Mii M | LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA | USTANOVLJENA 1800 j LJUBLJANA — DUNAJSKA CESTA (v lastni hiši) se priporoča za vsa v bančno stroko spadajoča deSa III PODRUŽNICE) Brežice, Ct!je, Črnomelj, Gorico, Kranj, Maribor, Ketkovič, Novi Sad, PSuj, Sarajevo, Split, Trst, Agencija Logatec. PoštrsS čekov, račun Ljubljana 10.509. Brzojavni naslov: SANKA LJUBLJANA. TeSsfcn Stev. 281, 413, 502, SOS, 504. DELNIŠKA GLAVNICA Din 50,000.000 SKUPNE REZERVE nat! Din 10,000.000 HUBinia'! Službene ©blave. VSEM ORGANIZACIJAM V MARIBORSKI OBLASTI! Mariborski O. O. je poslal te dni vsem svojim organizacijam seznamne formularje z nalogom, da jih izpolnijo iti vrnejo v dveh izvodih najkasneje do 1. oktobra. Opozarjamo vse organizacije ponovno na ta rok in na statutarno postopanje, ki bo sledilo v slučaju neizpolnitve. Oblastni odbor brez teh seznamov ne more pričeti z delom, ravno tako se ne morejo formirati bataljoni. Oblastni odbor Maribor. ČLANOM IN PRIJATELJEM ORJUNE. Vse Jugoslovene, člane in prijatelje Orjune v Sloveniji ponovno poživljamo, da takoj naznanijo vse slučaje nasilja, izzivanj in sličnih napadov nanje Oblastnemu odboru Ljubljana odnosno uredništvu »Orjune«. Orjuna ne toži in se ne žali nikomur. Iznesla pa bode, ko pride čas, pred narodno javnost gola fakta, da se bo jasno razvidelo, na kateri strani so rušilci in kalilci javnega reda in miru. Napravila pa bode tudi sama, ko pride čas, energičen konec vsem abnormalnostim sedanjega stanja večnih izzivanj, napadov in nereda. Za sedaj smo v strogi nevtralnosti in mirno gledamo razvoj dogodkov; v trdni volji, da nas ne sme nič ganiti iz našega miru in premakniti ter ustaviti na naši poti ravne linije. Zato ponovno naročamo članom, da morajo ostati tudi v bodoče čvrstih živcev in prepojeni najstrožje discipline, brez koje nam je onemogočen vsak uspeh. Naro^mo pa tudi članom, da z največjo energijo in žilavostjo zbirajo pod našimi ponosnimi prapori vse Jugoslovene. ki danes stoje še izven naših vrst. Kajti v najkrajšem času nas bo potrebovala država močne in organizirane v železni disciplini in tedaj gorje nam in Naciji, če ne bomo odgovarjali zahtevi tistega historičnega momenta. Oblastni odbor. Dopisi. Radgonski okraj. Potom dopisa iz Prekmurja smo šele doznali za odlok ministrstva za agrarno reformo, po katerem se morajo odsloviti tujci iz veleposestniških služb. Ne samo v Prekmurju, tudi pri nas imajo zasedena vsa upraviteij-ska mesta samo Nemci, nevešči našega jezika. Spričo tega pa si lahko mislimo, kako naj potem ljudstvo vzljubi in spoštuje svoj jezik, če mora še vedno prosjačiti na svoji zemlji v nemščini ohole »vervvalter-je«. Skrajni čas je že, da se postavi na ta mesta naše ljudi. Je pa tudi sramotno, da se po tolikem času še vedno uraduje v tujem jeziku. Na čelu vseh prednjači »Meindlova« uprava posestva v Apačah, kjer je kot upravitelj neki zagrizen Nemec. Naravnost izzivalni so naslovi na kuvertah te uprave, ki so vsi samo nemški in to v SHS Apačah. Mi ne moremo razumeti tega zadržanja. Mar se pardonira res tega človeka samo radi prirejanja 'lovov. Pričakujemo, da naše oblasti poučijo g. Meindla, da mora namestiti le naše ljudi, če hoče, da bo uspela njegova trgovina. Enako velja seve tudi za grofe in druge nemške posestnike. Srsmotni oder. Nemška nesramnost. V delavnici južne železnice v Mariboru je bil uslužben nemški uradnik Schonn-herr, ki je avstrijski državljan. Ker ni hotel optirati za to prokleto Jugoslavijo in ni prosil za državljanstvo, se ga je šele po dolgem dreganju odslovilo pred kratkim iz službe, to pa zato tako kasno, ker so ga ščitile različne nemčurske kreature, katerih je še vse polno pri južni železnici na visokih mestih. V slovo je odslovljeni germanski nadutež napisal sledeče: »Der bekann-te Dank der Stidb. Ges. besteht da-rin, daB man einen braven, recht-schaffenen Beamten einfach liinaus-wirft. — Die beigelaufenen Russen werden behalten, die Einheiinischen ,werden gekiindigt!!! Ihr .bernatio-nalen Hetzer, ihr werdet auch ein-mal was erleben! Es lebe die Ge-rechtigkeit.« — Ni zadosti, da je žrl naš kruh, še nesramen je povrhu tako. kakor zamore biti le Nemec. Gospoda bodemo obiskali, če še ni pobral šila in kopita in mu bodemo dali orjunaški vizum po grbi, da bo rajža v Lačenberg bolj sladka. Zato brzo gospodine in ne odlašajte. Občina Lušečka vas, okraj Slovenska Bistrica, kronovina Avstrija. Dne 5. januarja 1923 je gospod Ro-ber, župan v Lušečki vasi, okraj Slovenska Bistrica izstavil služkinji Uršuli Valand poselsko knjižico v kateri je pri kronovini napisal: Avstrija! Knjižica nosi številko registra 56. Radovedni smo, če omenjeni g. župan tudi na drugih uradnih spisih rabi označbo: kronovina Avstrija in kaj pravi k temu pristojno srezko poglavarstvo? Javnost pa vprašamo, če spada župan ki še vedno živi v »Avstriji« na župansko mesto v jugoslovenski Lušečki vasi? Toliko za danes. ZRNA. Socialistu! »Sami pravite: »Obrekovanje je banditstvo!« Samo če bi se sami po tem tudi ravnali, pa vas ne bi bilo prištevati med bandite! Orjunaš. »Pomembno, zelo pomembno, celo nad vse pomembno je vedeti, da je zložil Ivan Pregelj pesem pod imenom »Kajn« predno je dozorel njegov Korak k denunci" ranju dijakov nacionalistov.« Prosto po Pregljevem epilogu v IV. poglavju »Šmonce«. Primorski odmevi. Ne prihajajo več tako pogostoma glasovi iz tužnega Primorja do vas, bratje, ki živite v zlati svobodi, da-si se niso naše žalostne razmere nič izboljšale, ampak celo poslabšale. Ne zavedate se vsi, kaj vam svoboda nudi, ker trosite in ubijate svoje moči v strankarskih bojih, ki so večkrat nepotrebni in tudi škodljivi za državo. Potrebna je metla, ki naj pomete vse ono, kar ni čisto jugoslovenskega. Mnogi pozabljajo, kaj so žrtvovali naši idealni borci na solunski in dobružki fronti. Ti so prisegli v strelskih jarkih med ognjem in zroči smrti v obraz svoji dragi Jugoslaviji. Prisegel je tudi celokupni jugoslovenski narod, da bo čuval pridobljeno svobodo in edinstvo države. Prišli pa so razni demagogi in ustanovili stranke s federalističnimi, avtonomističnimi ter jodobnimi programi. Jasno je. da nganizatorji in voditelji takih strank lO izključno ljudje, ki nimajo niti najmanjše pravice, da se s svojimi puhlimi frazami in delovanjem postavljajo na pot konsolidaciji in celo odločujejo o usodi naše mile Jugoslavije. Posledice teh rovarjev čutimo tudi mi, čeravno smo umetno tako močno oddeljeni po italijanskih bajonetih, vendar pa smo duševno tako tesno združeni, da nas ne bode mogoče ločiti kar čez noč. kakor menijo laški kulturonosci. Ugotoviti pa moram tu žalostno dejstvo: med. našim ljudstvom peša zaupanje v Jugoslavijo, širijo se razna slaba mnenja o vaši državi, ki jih gotovo trosijo med ljudstvo ljudje, ki jim je le lastno korito vzvišen ideal. IVAN ZAKOTNIK mestni tesarski mojster Ljubljana, Dunajska e. 46. Tal. 370 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostreija ra palafe, hiSe, vile, tovarne, cerkve In zvonike; stropi, razna Ua, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje 1.1. d. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna Xaga. Tovarna furnirja. MERAKLj barve, mastila, lake, kit, klel, emajle, Žo-p2fe bbi zajamčeno £3 čisti firn@£ EfflčES3EE2$lSBB5M8MS8SSFBE2#BHai M najboljše vrste Sovama Medic-Zankl lili Mia liffljii je najmodernejše urejena ln izvrSujc vsa jiskaruižka dela od nojpriprostejšega do najmodernejšega. Tiska šolska, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige.1— Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure in knjige v malih in tudi največjih nakladah. — Časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov. Lastna tvoniica šolskih zvezkov. Šolski zvezki za bsuovne šole ln srednje £o!c. Risanke, dnevniki in beležnice. Neurejenost in diferenciacija med vami škoduje ne samo vam, ampak žalibog tudi nam Jugoslove-nom v Primorju. Nimamo od vas one moralne podpore, ki bi nam bila potrebna v boju proti italijanski invaziji. Bojevati se moramo osamljeni za biti ali ne biti. Kaj pomeni, ko se mora pol milijona podrejenih Jugcslovenov bojevati proti 40 milijonskemu zapovedujočemu narodu, mislim, da si to lahko vsak sam predstavlja. Ne uporabljajo več naši nasprotniki momentano proti naam ne bomb, ne bencina, ne ricinovega olja. pač pa so se vrgli še z večjo silo na nas z raznimi dekreti, da nas gospodarsko zasužnijo in da nam zadajo narodno in kulturno smrt. Bliža, se novo šolsko leto in italijanizacija v šoli se bo izpopolnila. S tem letom bomo imeli že prve 4 šolske letnike izključno laške, in sicer na podlagi Gentilejeve reforme, katero sedanji novi naučili minister Casati popolnoma odobrava. Da se tudi na drug način pospešuje asimilacija, za to bo pač v prvi vrsti skrbelo italijansko šolsko društvo »Dante Alighieri«, ki ima razen drugega tudi cilj pospeševati raznarodovanje drugorodcev. Ta cilj je, kakor sploh vsa italijanska obmejna politika, nemoralen. Da je temu tako, je to manifestiral sam minister Casati na občnem zboru go-riimenovanega društva, ki se je vršil 8. t. m. na Reki, ko je izjavil: »življenje jezika je življenje duha.« Logično sledi, da je smrt jezika tudi smrt duha, torej smrt naroda. Raznarodovanje je, da tolmačim ministrove besede, ubijanje. Brez-dvomno je ubijanje nemoralno dejanje in ta smoter ima to društvo v programu! Imamo v Tolminu, kakor je že znano, neko slovensko učiteljišče, ki pa polaga največ važnosti na. petje, italijanski in latinski jezik. Ti predmeti so seveda zn bodoče slovenske učitelje velike važnosti?! Disciplina in pouk pa je sploh pod vsako kritiko, tako, da je ta zavod nam v zasmeh. Povem le toliko, da nekateri profesorji, če se sploh smejo tako imenovati, učijo učence, ka-ktPje treba v šoli slepariti. Je pač to učiteljišče svoje vrste. Razen sodnij, bolnišnic, cest in vsega kar služi javnemu dobru, mora občina v Italiji tudi šolo kakor tudi učitelje iz lastnih sredstev plačevati. Kako naj kakšna uboga kra-ška ali katerakoli občina nosi bremena šole. morda večrazrednice, je to pod tem režimom vprašanje, na katero se človek spomni z grozo. Ali ne bo prišel morda dan, ko bo občina sama zahtevala, da se do-tična šola ukine oziroma zmanjša njen obseg? Ali res niso mogli jugo- slovenski diplomati niti tu prav nič posredovati? Tej nemoralni laški politiki pomaga naravno ves državni aparat. Naša dežela je upravno izenačena s starimi pokrajinami, tako so tudi občine prevzele od cerkve stanovske urade in tozadevno vodstvo matrik. Kjer gospodujejo na občinskih uradih italijanski mogotci oziroma njih podrepniki, bodo gotovo šikanirali naše ljudi pri podelitvi imena otroku. Za uvod se je prva izkazala tržaška občina, ki ni dopustila, da bi otrok dobil slovansko ime. Ponižanje je to. ki ni nikakor dostojno italijanskega naroda, ko se materam in očetom krati pra-. vica, dati otroku ime po lastni volji. Za imeni pridejo na vrsto priimki! Tako želijo naši tirani, naj bi vsaj na zunaj izgledala naša zemlja italijanska. Tudi narodnemu gospodarstvu preti poguba. Davčni vijaki stiskajo in ubogi davkoplačevalci morajo odštevati horendne vsote davkov, celo od leta 1918. naprej, torej iz let, ko so bile stavbe porušene in polje uničeno. Kje dobiti toliko gotovine, ko ni nikjer nobenega zaslužka in še tega, ki bi se morda ponudil, pograbi lakomni tujec. Dejstvo je. da v novih pokrajinah plačujemo sorazmerno mnogo več davkov kakor pa v starih, kajti kdo ne pozna danes italijanskega knjigovodstva in napovedi davkov! Z voj« no odškodnino, kardinalnim vpraša« njem Goriške, gre sporo in čudno naprej. Na cela premoženja so vknji« žene na račun vojne odškodnine razne laške banke in tem lastnikom obremenjenih imovin preti, da bodo. nekega dne na cesti brez strehe. Temu je kriva sama italijanska uprava, ki podpira kapitalistična podjetja na škodo poškodovancev. Naši ljudje so preveč zaupljivo šli na limanice raznim agentom kakor, je Scoppi ali Pelegrini, ki so si na njih račun napolnili žepe s tisočaki in tem pijavkam ne more nihče do živega. Koliko čuta imajo italijanski mogotci za vprašanje svojih narodnih manjšin, je najbolj jasno predočil Pisenti, nekdanji videmski prefekt žalostnega spomina, ko je med drugim rekel v Vidmu ob priliki otvoritve tečaja iz italijanske književno« sti za slovenske učitelje, da so v. svojem ponosu stari Rimljani druga ljudstva prezirali, ker so jih smatrali za osvojena in v kasnejši dobi z Rimom stopili; danes da vodi Italijo tradicija rimskega imperija! Bratje in sestre, Jugosloveni, ki ječe v okovih, zaklinjajo vas: bodite edini, delujte vsi za mogočno in edinstveno Jugoslavijo, kajti naša rešitev je v vaši slogi — vaša nesloga je naša smrt! Inserirajte v OPJUNI! d. z ©. z. Maribor Ljubljana Novisad centrala. skladišče. |jj podružnica. fw jgjj Tovarne: UUBLlANA-MEDtfDDE m Oriunaši! Podpisujte deleže „Ekonomske Orjune"! r, —■>- StroSkl pri vporabi bencinaI in iiiftiijsta d. d. Tel. infer. 18if. Vel. Inler. 180. Min pisna IMJ8M, Sjrtja Ha, Frankopanska ulica 151. Izvršuje: stanovanjsko hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25let-nih izkušenj. Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovod. Zastopa; Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silo“-mostovih in podobno). Izdeluje; vse vrste tehničnih projektov in statičnih j proračunov. Parna žaga. Vozi brez bencina! Adaptiraj svoj avto, traktor ali stabilni motor s patent. H A G - generatorjem! Vozi z ogllem! Prospekte m reference daje: JUGO-HAG LJUBLJANA, Bohoričeva ulica št, 24. Telefon stev. 560- S3?oš*i pri vpsrefcd oglja I 2?«tisycaa3E3saEssns Lastnik inž. Marko Kranjec. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Odgovorni urednik VI- J. Galzinja.