Akcija velja za gotovino do 30.11. ob nakupu otroške sobe nad 1500€. Salon Prevc ŽABNICA, Dorfarje 17 T: 04 502 19 00 E: info@prevc.si www.prevc.si Alples studio BTC Ljubljana, Dvorana Desetka T: 01 541 18 20 E: alples.studio@prevc.si VSEBINA| 3 IZ VSEBINE STRANI 4 IN 5 Z novim letom dve spremembi STRAN 6 Javni zavod Sotocje z novo dejavnostjo STRAN 10 V brunarici na Osolniku zagorelo STRAN 12 Praznovali šestdeset let turisticnega društva STRAN 16 Medvoški raper se je vrnil kot Ronin STRAN 17 Gostili praznik lovske kulture STRANI 20 IN 21 Branje ni družbeni ideal, a bi moralo biti STRAN 25 Dan za domace jedi STRAN 29 Znana športnica in športnik Medvod za leto 2020 STRAN 37 Staro je boljše KOLOFON SO­TOC­JE (ISSN 1580 - 0547) je priloga Gorenjskega glasa zaobcinoMedvode. Prilogo pripravlja: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, Kranj Odgovorna urednica: Maria Volcjak Urednica priloge: Maja Bertoncelj (maja.bertoncelj@g-glas.si) Oglasno trženje: Robert Aleksic, telefon: 040/508891 E-pošta: robert.aleksic@g-glas.si Delovni cas: ponedeljek, torek, cetrtek in petek od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto Priprava za tisk: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj Oblikovanje: Matjaž Švab Tisk: Nonparel, d. o. o. SOTOCJE številka 10 je priloga 90. številke Gorenjskega glasa, 12. novembra 2021. Vnakladi 6100 izvodovjodobio vsa gospodinjstva vobcini Medvode brezplacno. Naslednja številka Sotocja izide v petek, 10. decembra 2021. Obcina Medvode, C. komandanta Staneta 12, Medvode NEJCSMOLE, ŽUPAN OBCINE MEDVODE Z novim letom dve spremembi Iz pogovora z županom: Pobuda županov za navezavo na avtocestno omrežje – Skupni medobcinski inšpektorat in novi izvajalec storitve pomoci družini na domu – O Osnovni šoli Preska – Pred vrati zacetek gradnje krožišca v Smledniku – Zakljucena obnova Kulturnega doma Medvode MAJA BERTONCELJ • Župani sedmih obcin ste na državo naslovili pismo s pobudo za navezavo cetrte razvojne osi na slovensko av-tocestno omrežje. Kakšni so bistveni poudarki? Ne gre za kakšno novo revolucionarno pobudo. Gre za težnjo Obcine Škofja Loka, da v prvi fazi zgradi cesto med Trato in Mejo. To je tisti del, ki je zapeljan najdlje. Druga faza pa je nadaljevanje razmišlja­nja, ki je staro vsaj štirideset let, in sicer o tem, da bo nekoc treba zgraditi drugi obroc okrog Ljubljane. Zelo pospešeno se posveca odseku Želodnik–Vodice, gradnji obvoznice v Vodicah, potem pa ostane odsek med Vodicami in Jeprco. Vemo, da je skozi vasi Hraše, Smlednik in Zbi­lje promet iz leta v leto vecji, zato se v zadnjih letih zelo intenzivno skuša opo­zarjati na to problematiko. Opozarjamo tudi na to, da je treba cim hitreje zaceti prostorsko umešcanje, kajti naselja se širijo. Obcina Medvode se zavzema za cesto, ki bi potekala po meji obcin Med-vode in Šencur in se potem prikljucila na Torovo. Noben korak še ni narejen. Trasa ni dolocena. Gre za poziv, da dr­žava cim hitreje zacne preverjati mo-žnosti, kako in kam bi se dalo to cesto umestiti. Govorimo o širini ceste, kot je na primer cesta Valburga–Trboje. Odgo­vora na pobudo za zdaj še nismo prejeli. Okrog realizacije smo realisticni. Držav­ni prostorski nacrt terja svoj cas, in ce se zacne delati danes, prej kot v sedmih letih ne bo narejen. • Število obolelih s covidom-19 ni obetajoce. Kakšna je situacija v Med-vodah? Število okuženih je najvišje od zacetka epidemije. Tik pred zacetkom jesenskih pocitnic je bilo na eni izmed šol v ka­ranteni kar šest oddelkov. Bomo videli, kaj bodo prinesli prihodnji tedni. Vse pozivamo, da dosledno upoštevajo pogoj PCT, še raje PC. To je edina rešitev, da stanje ne bi bilo še slabše. • Oktobra je bila seja obcinskega sve­ta. Potrjena je bila ustanovitev organa skupnega medobcinskega inšpektora­ta in redarstva. Kaj bo prinesel novega? V Medvodah bo prvic v zgodovini in-špektorat in redarstvo deloval v pol-nem obsegu. Pricakujemo tudi vecjo strokovnost, specializacijo. Z zadnjimi spremembami zakonodaje je inšpekto-rat dobil kar nekaj dodatnih pooblastil, predvsem pa racunamo na poostren nadzor, vezan na mirujoci promet in promet sicer. • Bo obcina financno na boljšem, kaj pravijo izracuni? Zaradi povezovanja, skupne službe bo slabih štirideset odstotkov krila drža­va, kar je velika prednost. Velik del tega stroška bo tako odpadel. Po drugi strani pa bo nekoliko resnejše delo na podro-cju redarstva, nadzora prometa, tudi na podrocju nadzora hitrosti zagotovo za proracun pomenilo tudi vec prihodkov. Obcini Medvode sicer pripada en redar in pol. Drugo polovico si ga bomo delili s Škofjo Loko, kjer bo tudi sedež delovne enote obeh obcin. Za redarja smo razpis objavili že pred casom in ni bil uspešen. Drugi razpis je bil interni, kar pomeni znotraj javne uprave. Kot kaže, bo tokrat uspešen in bomo redarja dobili. • Kakšne konkretne spremembe bo to z novim letom prineslo za obcane? S 1. januarjem verjetno sprememb še ne bo. Ko bodo stvari vzpostavljene, pa bo predvsem vec nadzora. Zelo resno se ukvarjamo tudi z idejo o nakupu mo-bilnih radarjev za umirjanje prometa na najbolj problematicnih odsekih. Vec pozivov je bilo predvsem s strani obcin­skega sveta, da je k temu treba pristo­piti. OBCINSKE NOVICE | 5 • Z novim letom bo uvedena tudi sprememba glede storitve pomoci družini na domu. Prevzel jo bo Javni zavod Sotocje Medvode. Kakšne pred­nosti bo to prineslo za obcino in ka­kšne za obcane? Zacel bi s prednostmi uporabnikov. S 1. januarjem ne bodo obcutili, da je prišlo do spremembe pravne osebe, ki izvaja to storitev. To je naš cilj. Po drugi stra­ni si želimo še vecje vkljucenosti tistih, ki pomoc na domu potrebujejo. Verja-memo, da nam bo skozi javni zavod to uspelo. Desetletna koncesija za storitev pomoci družini na domu, ki je bila po­deljena Zavodu Comett oskrba, se je iz­tekla. Niso vec želeli obnoviti razmerja. Tehtali smo med ponovnim razpisom koncesije ali javnim upravljanjem te službe. Slednje seveda pomeni ogro­mno dela. Ne nazadnje je le še ena ob­cina v Sloveniji, in sicer Radlje ob Dravi, ki je precej manjša, ki ima na ta nacin urejeno pomoc družini na domu. Moje mnenje je, da je to drugacna, nova pot, ki nam pušca precej manevrskega pro-stora tudi za pridobivanje raznih pro-jektov in prijave na razpise, vezane na evropska sredstva. Verjamem, da je to lahko projekt, iz katerega se bodo dru­ge obcine ucile. Ce tega ne bi storili, bi vlak z evropskim denarjem, vezani-mi na socialo, odpeljal mimo. Morda bi sedeli v kakšnem zadnjem vagonu, tako pa, menim, bomo v lokomotivi. • Bo cena storitev ostala enaka? Cena za uporabnike ostaja enaka. Smo pa že na sestankih s clani obcinskega sveta zelo jasno povedali, da bo strošek za proracun verjetno nekoliko vecji. Glede na to, da bodo imeli naši obcani boljšo storitev, menim, da dvomov o po­trebnosti takšne odlocitve ni. • Kako pa je z negovalkami? Upam, da bodo v najvecjem številu osta­le iste, verjamemo pa, da bo hitro treba dodatno zaposlovati. Ta kader je zelo težko dobiti. Trudili se jim bomo nuditi dobre delovne pogoje, da bodo zaposle­ni z veseljem hodili v službo in da bodo uporabniki njihovih storitev zadovoljni. • Z dnevnega reda je bila umaknjena tocka lokacijske preveritve za obmo-cje nacrtovane novogradnje, kjer je bila stavba Donita, še prej zdravstveni dom. Kje so razlogi? Na odboru za urejanje prostora in eko­logijo in tudi med clani obcinskega sveta je bilo vec vprašanj, vezanih na to prostorsko preverbo. Gre za enosto­penjski postopek, zato smo želeli, da se nanje odgovori, se temeljito pretresejo, najde nekakšen kompromis. Prostorska preverba je tokrat prvic v tako velikem obsegu. Doslej smo imeli nekaj manjših primerov. Gre za enkratno obravnavo na obcinskem svetu, torej vzemi ali pu­sti, zato zadeva ni enostavna. Ce bi šlo za dvofazni postopek, je najprej osnu­tek in se nato opredeli do pripomb. Za prihodnje prostorske preverbe bo treba najti drugacno možnost, ki bo vkljuce­vala cim vec demokracije že v fazi same priprave gradiva. Z dnevnega reda okto­brske seje je bila umaknjena tudi tocka o organiziranju in izvajanju javne ga­silske službe – z namenom, da bo do-kument v najvecji možni meri usklajen tudi s samimi društvi in zvezo. Imeli smo še en skupen sestanek, na katerem smo še enkrat pregledali celoten odlok, upoštevali skoraj vse njihove pripombe, tako da racunam, da bo na prihodnji seji sprejet. • Je že kaj novega glede gradnje pri­zidka k zdravstvenemu domu? Cakamo na zakljucek presoje staticne ustreznosti objekta. To je vezano na podatke, ki so jih posredovali nekateri clani obcinskega sveta, da je bil zdra­vstveni dom grajen tako, da bi se lahko prizidek samo nadzidal. »Glede reševanja prostorske stiske Osnovne šole Preska je bil narejen velik korak naprej. Imeli smo predstavitev predinvesticijske zasnove tudi za clane obcinskega sveta. Hvaležen sem za tako velik odziv in za konstruktivno in temeljito razpravo. Njihovo mnenje se je zelo jasno nagnilo k eni izmed treh opcij – k novogradnji na novi lokaciji. O tem bo na prihodnji seji odlocal obcinski svet. Gre za najvecji projektvzgodovini obcine, ki ga bomo morali zaceti.« • Kaj pa glede odlocitve o rešitvi pro-storske stiske na Osnovni šoli Preska? Je narejen velik korak naprej. Ime­li smo predstavitev predinvesticijske zasnove za clane obcinskega sveta. Hvaležen sem za tako velik odziv in za konstruktivno in temeljito razpravo. Njihovo mnenje se je zelo jasno nagnilo k eni izmed treh opcij – k novogradnji na novi lokaciji. O tem bo na prihodnji seji odlocal obcinski svet. Gre za naj­vecji projekt v zgodovini obcine, ki ga bomo morali zaceti. Predstavitev smo pripravili tudi za clane odbora za druž­bene dejavnosti, clane Sveta KS Preska - Žlebe, za vse zaposlene na OŠ Preska in za svet zavoda in svet staršev šole. S tem zakljucujemo ta del z namenom, da zagotovimo cim vecjo transparen­tnost že na zacetku. To ne pomeni, da projekt stoji. Potekajo že koraki, vezani na projektiranje. • Zacela se bo obnova brvi cez Savo med Vikrcami in Mednim. Obcina Medvode je pogodbo že podpisa-la. Investicija bo vredna 160 tisoc evrov, Obcina Medvode bo prispevala slabo polovico. Izvedena bo rekonstrukcija delov, ki so bili že zelo naceti. • Pred vrati je tudi zacetek gradnje krožišca pri osnovni šoli v Smledniku. Razlog je verjetno varnost? Pogodba med Direkcijo RS za infra-strukturo in Obcino Medvode ter iz­vajalcem je podpisana. V teh dneh že poteka uvedba v delo, šlo bo za kar velik poseg v prostor. Obcina je vložila nepredstavljivo veliko naporov v od­kup vseh zemljišc. Projekt bo prinesel precejšnje povecanje prometne var-nosti in ta je bila tudi razlog, da se je država odlocila za izvedbo. Govorimo o dveh novih avtobusnih postajališcih zunaj cestišca, o plocnikih, prehodih za pešce, vodenju kolesarjev cez to ob-mocje. Tocka vstopa proti Dragocajni in Smledniku bo s tem rešena. Gre za državno cesto, na kateri je bilo v letih 2018 in 2019 vec nesrec, tudi z udeležbo najmlajših in najranljivejših. Treba je bilo najti rešitev, ki bo promet umiri-la in ga naredila varnejšega, po drugi strani pa bo takoj, ko bo krožišce zgra­jeno, obcina pristopila k gradnji ceste v Dragocajno in nato proti Smledniku. Vrednost investicije gradnje krožišca je okrog šeststo tisoc evrov, od tega bo pol milijona zagotavlja država. • Je obnova Kulturnega doma Med-vode zakljucena in kdaj bo sprejel prve obiskovalce? Dela so zakljucena. Kulturni dom je dobil precej prenovljeno, osveženo po­dobo. Mnogo tistega, kar je bilo nare­jenega, pa ostaja skrito v zidovih in za novimi oblogami. Veliko pozornosti je bilo tako posvecene popolni prenovi inštalacij, energetski sanaciji, komple­tno je bil dvignjen pod dvorane in s tem precej izboljšan pregled na oder. Javni zavod Sotocje z novo dejavnostjo Devetnajsta seja Obcinskega sveta Obcine Medvode MAJA BERTONCELJ Obcinski svetniki so 13. oktobra zasedali na devetnajsti seji. Na dnevnem redu ni bilo tock, ob katerih bi bila daljša raz­prava. Pred sejo sta bili z dnevnega reda umaknjeni dve tocki, in sicer Predlog Sklepa o lokacijski preveritvi v enoti urejanja prostora ME 1565 (gre za obmo-cje nekdanjega zdravstvenega doma, kjer je bil tudi Sokolski dom) in Osnutek Odloka o organiziranju in izvajanju jav­ne gasilske službe na obmocju obcine Medvode. SKUPNI MEDOBCINSKI INŠPEKTORAT IN REDARSTVO Svetniki so sprejeli Predlog Odloka o ustanovitvi organa skupne obcinske uprave Medobcinski inšpektorat in re-darstvo obcin Radovljica, Škofja Loka, Medvode in Naklo. Sedež bo v Radovljici. Ustanovitev je bila predlagana na pod-lagi skupnega interesa županov ome­njenih obcin. Gre za širitev obmocja delovanja Medobcinskega inšpektorata in redarstva obcin Radovljica in Naklo s pristopom novih obcin. Skupna uprava je ustanovljena za skupno opravljanje nalog obcinske uprave na podrocju ob­cinskega inšpekcijskega nadzorstva in obcinskega redarstva. Sredstva za delo skupne uprave bodo zagotavljale obci­ne ustanoviteljice v svojih proracunih v razmerjih. Kot je poudarila Simona Krese iz pod-jetja NRS Krese, je bil predlog o nacinu sodelovanja med štirimi obcinami že ob obravnavi osnutka sprejet zelo pozitiv-no. V drugem branju so ga pred tem v enakem besedilu sprejeli preostali trije obcinski sveti, in sicer povsod soglasno. Tako je bilo tudi v Medvodah. Odlok bo stopil v veljavo s 1. januarjem 2022. Po­sledicno so zaradi nove organizacije in prenesenih nalog svetniki sprejeli tudi Predlog Odloka o spremembah in dopol­nitvah Odloka o organizaciji in delov­nem podrocju obcinske uprave Obcine Medvode. JAVNI ZAVOD SOTOCJE TUDI ZA SOCIALNOVARSTVENE STORITVE Svetniki so sprejeli Osnutek in Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda za šport, turizem, kulturo in mladino Medvode. Zavodu so dodali novo dejav­nost. "Razširjamo dejavnosti zavoda z dejavnostjo socialno varstvene storitve pomoc družini na domu, ki se opravlja kot javna služba. Doda se tudi storitev socialnega servisa, ki obsega pomoc pri hišnih in drugih opravilih v primeru otrokovega rojstva, bolezni, invalidno­sti, starosti, v primeru nesrec ter dru­gih primerih, ko je ta pomoc potrebna za vkljucitev osebe v vsakdanje življe­nje, varovanje na daljavo, strokovno izobraževanje in usposabljanje uporab­nikov storitev, njihovih svojcev, pro-stovoljcev, delavcev zavoda in drugih zavodov, organizacij in posameznikov in druge dejavnosti za izboljšanje kvali­tete življenja na domu," so pojasnili. In zakaj sprememba? Comett oskrba, ki se mu z 31. decembrom iztece koncesijska pogodba za opravljanje storitve pomoc družini na domu, je Obcino Medvode obvestil, da dejavnosti v medvoški obci­ni po preteku pogodbe ne bo vec izvajal. Obcina Medvode je zato s sprejemom spremembe tega odloka dolocila pravni temelj za izpeljavo postopkov za dolo-citev izvajalca storitev pomoci družini na domu v obdobju od 1. januarja 2022 dalje. Kot je bilo pojasnjeno, je obcinska uprava proucila vse možnosti ter nacine organiziranja dejavnosti pomoc družini na domu, pregledala primere dobrih praks in ugotovila, da se dejavnost izva­ja bolj aktivno, bolj odzivno in uporab­nikom prijazneje preko javnih zavodov, ki jih ustanovi lokalna skupnost. V Javnem zavodu Sotocje bo za opra­vljanje storitve pomoc družini na domu dodatno zaposlenih devet oseb. Za pri­pravo pogojev in zacetek dejavnosti v letu 2021 se predvideva 25 tisoc evrov zacetnih stroškov. Letni strošek opra­vljanja socialno varstvene storitve v primeru istih oskrbovalk in podobnega števila oskrbovancev je že zagotovljen v proracunu Obcine Medvode za leto 2022. Predvidevajo, da bo dodatno tre­ba za druge stroške nove organizacijske enote socialnovarstvene storitve v letu 2022 zagotoviti približno 27 tisoc evrov. S spremembo prihaja tudi do spremem-be imena zavoda v Javni zavod za šport, turizem, kulturo, mladino in socialno­varstvene storitve Medvode. Novost, do katere bo prišlo z novim letom, je bila med svetniki zelo dobro sprejeta in so jo brez pomislekov podprli. Svetniki so po hitrem postopku sprejeli tudi tehnicni popravek Odloka o podla­gah za odmero komunalnega prispevka za obstojeco komunalno infrastrukturo na obmocju obcine Medvode. Kupujmo domace naTRŽNICI MEDVODE Vabljeni na Tržnico Medvode, kjer vam pridelovalci in izdelovalci nudijo pester izbor hrane in izdelkov. Za vas pripravljajo sveže sadje in zelenjavo, mleko in mlecne izdelke, med, mesnine, kruh in pekovske izdelke, suho robo in razlicne sezonske artikle. Prodajalci lahko na tržnici izdelke ponujajo od ponedeljka do sobote, najbolj pestra ponudba pa je vsako sredo in soboto v jutranjih in dopoldanskih urah. Živimo zdravo in trajnostno, kupujmo lokalno! OBCINSKE NOVICE | 7 Župani znova stopili skupaj in se obrnili na državo Pristojne prosijo, da se cim prej opredelijo do skupnega predloga v zvezi z navezovalno cesto od Meje do avtocestnega omrežja in pristopijo k pripravi ustreznih strokovnih podlag. Ta bi prometno razbremenila tudi središce Medvod. MAJA BERTONCELJ, FOTO: PETER KOŠENINA Župani obcin Škofja Loka Tine Radinja, Gorenja vas - Poljane Milan Cadež, Žiri mag. Janez Žakelj, Železniki mag. An­ton Luznar, Medvode Nejc Smole, Vo-dice Aco Franc Šuštar in Mestne obcine Kranj Matjaž Rakovec so ministru za in-frastrukturo Jerneju Vrtovcu, ministru za okolje in prostor mag. Andreju Vizja­ku, Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI) in DRI upravljanje investicij, Družbi za razvoj infrastrukture, poslali pismo s pobudo za navezavo 4. razvojne osi na slovensko avtocestno omrežje. Skupaj si prizadevajo za kar najhitrejšo umestitev in izgradnjo nove povezoval­ne ceste Trata–Meja in nove navezo­valne ceste Meja–Vodice na avtocestno omrežje, ki bi širše škofjeloško obmo-cje neposredno navezalo na avtocestno omrežje ter razbremenilo obstojeci re-gionalni cesti in središce Medvod pa tudi cesto skozi vasi z Jeprce proti Vodi-cam, ki je vedno bolj prometna. "Odso­tnost navezovalne ceste na avtocestno omrežje povzroca izredno obremenje­nost predvsem s tovornim prometom in posledicno emisijami izpustov to-plogrednih plinov v prometu, in sicer V letu 2017 izdelana analiza obsega prometa za navezovalnocesto, ki bi Škofjo Loko povezala z avtocesto, je pokazala, da je od štirih variant najustreznejša povezava Meja–Vodice. na obstojecih regionalnih cestah Ško­fja Loka–Jeprca in Škofja Loka–Kranj ter v okoljsko ranljivem dolinsko-ko­tlinskem svetu Kranjsko–Sorškega po­lja, na širšem vplivnem obmocju obeh prometnic. Gosti tokovi tovornega pro-meta prometno in ekološko obreme­njujejo tudi središce Medvod in neka­tera naselja v obcini Vodice. Obenem se zaradi prometne preobremenjenosti navedenih cestnih povezav podaljšuje potovalni cas in zmanjšuje prometna pretocnost, slabša se prometna var-nost, posledicno pa zaradi navedenega narašcajo družbeno ekonomski stroški, negativne posledice za prebivalstvo in gospodarstvo," so župani med drugim zapisali v pobudi. Pobuda ni nova. Skupaj pripravljene in izvedene so bile že številne aktivnosti. Kot pojasnjujejo, je bila maja 2017 izde­lana analiza obsega prometa za navezo­valno cesto, ki bi Škofjo Loko povezala z avtocesto. Izdelala jo je DRI in je pokaza-la, da je od štirih variant najustreznejša varianta 2A, to je povezava Meja–Vodice. Junija 2017 je bila podana pobuda šestih obcin (Škofja Loka, Medvode, Gorenja vas - Poljane, Železniki, Žiri, Mestna ob­cina Kranj) za umestitev nove navezo­valne ceste 4. razvojne osi na avtocestno omrežje in februarja 2018 je sledil sesta­nek županov s predstavniki Ministrstva za infrastrukturo RS. Dogovorjeno je bilo, da se prioritetno obravnava odsek na trasi Kranj (Meja)–Škofja Loka (Trata). Direkcija RS za infrastrukturo je odprla nov infrastrukturni projekt in avgusta 2018 je bil podpisan dogovor o sodelova­nju za to novo povezovalno cesto med Republiko Slovenijo, Ministrstvom za infrastrukturo, Mestno obcino Kranj in Obcino Škofja Loka. DRSI je februarja 2019 pripravila projektno nalogo za novelaci­jo strokovnih podlag nove povezovalne ceste Kranj–Škofja Loka in septembra 2019 je bil podpisan Dogovor o sodelova­nju pri umestitvi nove povezovalne ceste Kranj (Meja)–Škofja Loka v prostor med obcinama Kranj in Škofja Loka. Z izbra­nim izdelovalcem PNG Ljubljana je bila februarja 2020 podpisana pogodba za iz­delavo novelacij strokovnih podlag nove povezovalne ceste Kranj–Škofja Loka, ki se trenutno na obeh obcinah že umešca v prostor na nivoju obcinskega prostorske­ga nacrta (na parcelo natancno). Sprejem na obeh obcinah je predviden v letu 2023. "Naslednji logicni in nujni sistemski ko­rak pa je umestitev in izgradnja nove na­vezovalne ceste od Meje do avtocestnega omrežja," še poudarjajo župani. Naslovnike pobude so kot pristojne strokovne organe prosili, da se cim prej opredelijo do skupnega predloga v zvezi z navezovalno cesto od Meje do avtoce­stnega omrežja in pristopijo k pripravi ustreznih strokovnih podlag, ki bodo omogocile izdelavo državnega prostor­skega nacrta za ta odsek 4. razvojne osi. Izvedena prva projekta participativnega proracuna Skupaj jih bo po celotnem obmocju obcine izvedenih dvaintrideset. MAJA BERTONCELJ, FOTO: PETER KOŠENINA Konec oktobra sta bila izvedena prva od 32 projektov, ki ste jih obcani izbrali v okviru participativnega proracuna Obcine Medvode. Na ta nacin je bilo razporejenih tristo tisoc evrov proracunskih sredstev, ki so v letošnjem in prihodnjem letu namenjena izvajanju izbranih projektov. Prve projektne ideje se že uresnicujejo tudi na terenu. Konec oktobra sta bila izvedena prva projekta, in sicer Omejitev hi-trosti na cesti skozi Zbilje s pomocjo prikazovalnika hitrosti Vi vozite in Defibrilator na Škofjeloški cesti 17 v blokovskem naselju Preska, pri katerem bo v prihodnje za obcane izveden tudi prikaz temeljnih postopkov oživljanja. Kot so pojasnili na Obcini Medvode, sta bila oba izvedena za nekoliko nižjo vrednost od prvotno ocenjene, zato bodo sredstva preraz­ porejena na druge projekte, ki so se ob aktualni podražitvi gradbenih materialov že nekoliko podražili. Kar nekaj pro-jektov je v zadnji fazi realizacije in pricakujejo izvedbo do konca leta. Projekti, ki so že v teku, so: Usmerjevalne table v Žlebeh, Postavitev cestnih luci pod gostilno Mihovec (pri oranžnih hišah), Dopolnitev igral na igrišcu POŠ Sora, Zuna­nja igrala Vrtec Preska, Obnova športnega igrišca na Senici, Otroško igrišce (Stari grad), Dokoncanje javne razsvetljave Trnovec, Info turisticna tabla Preska, klopce in koši za smeti v Bonovcu ter zamenjava tabel, Postavitev nadstreška na av-tobusnem postajališcu v Zbiljah, Zbiljski gaj/Vaški trg – sre­dišce za vse generacije in Postavitev informacijskih tabel in izdelava 3D-vizualizacije gradu Smlednik. Projekti, ki še ca­kajo na zacetek izvajanja in bodo izvedeni v prihodnjem letu, pa so: Ureditev spominskega obeležja v Studencicah, Ureditev okolice Ekološkega otoka Studencice, Park spomina in življe­nja v Pirnicah, Informativna tabla Golo Brdo, Ureditev eko­loškega otoka na Belem, Gozdni prostor za druženje in igro v Sori, Gozdno ucna pot na Golem Brdu, Umiritev prometa v Obvestilo Na podlagi prejetih porocil o spremljanju zdravstvene ustreznosti pi-tne vode iz vaških vodovodnih sistemov (VVS) in javnih vodovodnih sistemov (VS) uporabnike obvešcamo, da je zaradi varovanja zdravja ljudi vveljavi stalen oziroma zacasen ukrep prekuhavanja pitne vode in da je zato treba do nadaljnjega vodo za uporabo v prehrambne na­mene obvezno prekuhavati iz naslednjih VVS in VS: VVS Žlebe - Jeter­benk, VVS Žlebe - Senicica (Žlebe), VVS Preska, VVS Mamovec - Teho­vec, VVSVaše – le hiše, ki niso prikljucene na javni vodovodni sistem, VVSSora – le hiše, ki niso prikljucene na javni vodovodni sistem, in VS Golo Brdo - Polana. Porocila o spremljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode iz posameznih VVS in VS ter porocila o preskusih posa­meznih vzorcev pitne vode so stalno dostopna na spletnih straneh Obcine Medvode (http://www.medvode.si/objave/31). Navodila, pri­porocila in mnenja glede vzdrževanja sistemovza oskrbo s pitno vodo ter hišnih vodovodnih sistemov so objavljena na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje (http://www.nijz.si/sl/po­drocja-dela/moje-okolje/pitna-voda/pitna-voda-za-splosno-javnost). Obcina Medvode Sori, Zgodovina krajev v vzhodnih Polhograjskih dolomitih, Krajinska ureditev športnega igrišca in ureditev sadovnjaka pri OŠ Smlednik, Postavitev tocke prve pomoci v Žlebeh "na Planini", Ureditev zunanje ucilnice na zelenici pri OŠ Med-vode, Kolesarnica ob Osnovni šoli Pirnice, Obnovitev igral na otroškem igrišcu ob Osnovni šoli Pirnice, Ucilnica na prostem ob Osnovni šoli Pirnice, Otroško igrišce v Hrašah, Asfaltiranje ovinka ob Bitencevem vikendu, Drevored v okolici OŠ Medvo­de in Hitrostne ovire v Goricanah. Izvajanje projektov lahko spremljate na spletni strani www. sodelujinglasuj.si, kjer najdete opise vseh 32 izglasovanih projektov oziroma vseh 160 projektov, ki ste jih predlagali. Zamenjana dotrajana ograja Obcina Medvode je ob nogometnem igrišcu v Medvodah zamenja-la staro dotrajano ograjo na strani ob državni cesti. Obcina Med-vode je lastnica nogometnega igrišca, leta 2019 pa so igrišce zvso pripadajoco infrastrukturo predali v upravljanje Javnemu zavodu Sotocje Medvode, ki redno sodeluje z Nogometnim klubom Jezero Medvode, ki je tudi zunanji izvajalec vzdrževalnih del. Na nogo­metnem igrišcu nadaljujejo dela, saj je v teku postopek legaliza­cije objekta in drugi ukrepi za zagotavljanja varnosti. Pripravljajo tudi kandidaturo na razpis Fundacije za šport s projektom umetne trave za malo nogometno igrišce. Nadaljevali bodo tudi menjavo ograje na strani proti reki Sori, kjer pa bo del površine namenjen tudi napisom Nogometnega kluba Jezero Medvode. "Prejeli smo vprašanja glede oglaševanja na novi ograji. Je višja, varnejša in tudi precej lepša od stare in ne bo namenjena oglaševanju. Vsi se strinjamo, da je pogled na igrišce brezvelikih oglasnih panojevpri­jetnejši, še vedno pa je v Medvodah veliko motecih oglasnih povr­šin, na katere obcina žal nima vpliva," pojasnjujejo. M. B. Prenavljajo šolskoigrišce na Topolu Obcina je prejela tudi nepovratna sredstva. MAJA BERTONCELJ Pretekli mesec se je zacela obnova do-trajanega šolskega športnega igrišca pri Podružnicni osnovni šoli Topol. "V sklopu obnove je izvajalec odstranil obstojeco akrilno prevleko vkljucno z as-faltom. Okoli igrišca je vgradil betonske robnike in uredil odvodnjavanje, vgradil novo zgornjo nevezano nosilno plast in položil nov asfalt, ki bo prekrit z akrilno prevleko. V sklopu obnove bo zamenja­na tudi športna oprema, in sicer tabli ter obroca za košarko in gola za mali nogomet. Na željo šole bomo postavili tudi mrežo za odbojko, ki bo v uporabi v casu športne vzgoje. Ob robu igrišca bo na novo montažna tribuna s 27 sedišci," so pojasnili na Obcini Medvode. Za ob-novo so prejeli tudi nepovratna sredstva na razpisu ministrstva za izobraževa­nje, znanost in šport. Upraviceni so do 22.916,66 evra nepovratnih sredstev iz Javnega razpisa za sofinanciranje inve­sticij v posodobitve in vzpostavitve novih zunanjih športnih površin v letu 2021. Vrednost projekta je 60.465,64 evra. Za­kljucen bo predvidoma v kratkem. Z investicijo na obcini nadaljujejo obno­vo šolskih igrišc. V letu 2016 so obnovili igrišce pri OŠ Simona Jenka Smlednik, v letu 2017 igrišce ob OŠ Pirnice ter v letu 2019 igrišce pri OŠ Medvode. Vsa so v po­poldanskem casu in ob koncu tedna zelo dobro obiskana. V dopoldanskih urah so namenjena šolarjem. Osmrtnice na spletu Spletnostran Obcine Medvode so povezali s spletno stranjo Osmrtnice.si, zato odslej na spletu lahko spremljate osmrtnice za pokopališca v medvoški obcini: Preska, Sora, Topol pri Medvodah, Pirnice in Smle­dnik. Upravljavec vseh pokopališc je Re-žijski obrat Obcine Medvode. Do osmrtnic lahko dostopate na spletni strani Obcine Medvode prek menija Lokalno –Slovo na­ših obcanov ali zneposredno povezavo na: https://www.medvode.si/objava/124938. M. B. OBCINSKE NOVICE | 9 Sanacija plazu v Studencicah Zacenja se tudi projekt sanacije plazu vStu­dencicah pod hišno številko 32, na odseku lokalne ceste Preska–Tehovec–Suše. "Zara­di plazenja brežine in ceste je podjetje Cestal predhodno izvedlo geomehansko raziskavo in pripravilo nacrt sanacije. Dela bo izvajalo podjetje Hidrotehnik, njihova vrednost pa je 87.331,77 evra. Poškodovano cesto bodo na koncu ustrezno sanirali z izvedbo nove­ga asfalta. S sanacijo bo zagotovljena var-na vožnja vseh udeležencev prometu," so povedali na Obcini Medvode. V casu del bo promet potekal izmenicno enosmerno z mo-žnimi obcasnimi popolnimi zaporami. Dela bodo zakljucena predvidoma do konca leta. Koncesionar za vzdrževanje cest je izvedel tudi zacasno sanacijo posedka ceste pri hi-šni številki Studencice 53. Na obcini dodaja­jo, da je celovita sanacija plazu na tem delu nacrtovana v prihodnjih letih. M. B. Gradnja plocnika vZbiljah proti Podreci Obcina Medvode je zacela gradnjo plocni­ka od krožišca do konca naselja Zbilje ob lokalni cesti Zbilje–Podreca. "Izvajalec bo zgradil približno 180 metrov plocnika, ki bo izvennivojski, locen z robnikom. Za odvaja­nje meteornih vod s ceste bomo zgradili tudi meteorno kanalizacijo z revizijskimi jaški in ponikovalnicami z odtoki pod robniki. Za umiritev hitrosti prometa bomo na pobudo Krajevne skupnosti Zbilje na tem odseku ceste zgradili dve asfaltni hitrostni oviri. Z izgradnjo plocnika ustvarjamo varno pot za pešce ob prometno obremenjeni cesti proti Podreci in spodbujamo trajnostno mobil­nost," so pojasnili. M. B. Obrežite vegetacijo ob obcinskih cestah Na Obcini Medvode pred zacetkom zimske sezone ponovno opozarjajo na obvezno ob-rezovanje in vzdrževanje vegetacije ob obcin­skih cestah. "S ciljem zagotovitve cim vecje varnosti udeležencev v prometu mora biti vegetacija obrezana tako, da sta zagotovljena preglednost ceste in prost profil ceste ter da je vidna in dostopna prometna signalizacija. Po-leg tega je treba obrezati vegetacijo ob ploc­nikih, saj ta zaradi razrašcenosti velikokrat ovira varnost pešcev in drugih najranljivejših udeležencevv prometu," poudarjajo. M. B. V brunarici na Osolniku zagorelo K sreci je šlo za vajo Gasilske zveze Medvode, na kateri so sodelovala vsa društva. MAJA BERTONCELJ, FOTO: PETER KOŠENINA Oktober je mesec požarne varnosti. Le-tošnja tema je bila požarna varnost v povezavi s potresom. Projekt je potekal pod sloganom Po potresu lahko tudi za­gori! Aktivni so bili tudi medvoški gasil­ ci. Osrednji dogodek je bila vaja Gasilske zveze Medvode. Potekala je 28. oktobra. "V mesecu požarne varnosti Gasilska zveza Medvode vsako leto organizira vajo za vsa gasilska društva v obcini. Izjema je bilo lansko leto, ko je zaradi strogih ukrepov, vezanih na covid-19, ni bilo. Letošnja vaja je bila nekoliko ob-sežnejša. Zagorelo je v brunarici, požar se je razširil še na okoliški gozd, pogre­šan je bil najemnik objekta. Izvedli smo torej kar tri vaje: gašenje objekta z no-tranjimi in zunanjimi napadi, pasivno obrambo objekta ob sami brunarici in gašenje požara v gozdu ter iskanje in re-ševanje pogrešane osebe. Sodelovalo je enajst vozil, 51 gasilcev, trije pripadniki Civilne zašcite, dva policista, vajo pa si je ogledal tudi župan Nejc Smole," je po­jasnil Anže Šilar, vodja intervencije in poveljnik Gasilske zveze Medvode. Vaja je bila pomembna tudi zato, ker gre za lokacijo v hribovitem delu med-voške obcine. "Lokacija je bila izbrana predvsem zato, ker je sam teren tukaj zelo zahteven, zelo strm. Zahtevna je že sama postavitev vozil, da lahko izvede-mo napade in takticne pristope, kot si jih želimo. Težava je tudi požarna voda. Na tej lokaciji sta dva hidranta, oba ve­zana na isti zbiralnik vode, v katerem je 50 kubicnih metrov vode. Okrog 25 kubicnih metrov smo jo pripeljali še s seboj. Za požar, kakršen je bil predviden za današnjo vajo, bi bilo vode dovolj, za vecje razsežnosti pa bi prožili še doda­tna društva, dodatne cisterne," je pove­dal Šilar. Ob požaru je zelo pomembno, da so gasilci cim prej na kraju dogodka. Proženje za tokratno vajo je bilo ob 17.05. Najhitreje so bili na Osolniku prosto-voljni gasilci iz PGD Sora, ki so potrebo­vali okrog deset minut, zadnje društvo je z avtocisterno prišlo okrog petnajst minut kasneje. Požari so v zadnjem obdobju unicili kar nekaj planinskih koc. "Upamo, da na našem obmocju do tega ne bo prišlo, ce pa že, je samo pozitivno, da smo pripra­vljeni," še doda Šilar, na vprašanje, kako zahtevno je gašenje v Polhograjcih zara­di zaloge vode, pa je odgovoril: "Kjer so vaški vodovodi in vodohrani, v osnovi velike težave ni, saj ob prihodu doloce-no zalogo vode imamo, ko jo zmanjka, pa že pridejo tudi dodatne enote z vodo. Problem pa je tam, kjer te vode ni in se lahko pojavi težava, da bi pri gašenju prišlo tudi do cakanja zaradi njenega pomanjkanja." Vaja je uspela, podrob­nosti bodo še analizirali. Zakljucena je bila v slabi uri od proženja. To je bila edina vaja v mesecu požarne varnosti, namenjena vsem društvom Gasilske zveze Medvode, in zato obsežnejša. Z izbiro lokacije vaje se je strinjal tudi Matjaž Lang, ki ima zadnjih devet let v najemu brunarico na Osolniku. "Nisem imel pomislekov. Na takšne stvari gle-dam zelo pozitivno. Glede na to, da je v zadnjih letih zagorelo kar nekaj pla­ninskih koc, je dobro, da se tudi Obci­na Medvode in Gasilska zveza Medvo­de angažirata in izvedeta vajo na tem zahtevnejšem obmocju. Tukaj okrog je vec planinskih koc, ki so slabše dosto­pne, in dobro je, da gasilci vidijo, koli­ko casa potrebujejo do sem in kakšen je dostop. Upam pa seveda, da njihovo ukrepanje v prihodnosti ne bo potreb-no, da požarov ne bo," je pojasnil med ogledom vaje. Praznovali šestdeset let turisticnega društva Turisticno društvo Smlednik je bilo ustanovljeno 13. septembra 1960 v Kulturnem domu v Smledniku. Ob jubileju so zaslužnim clanom društva podelili zahvale in priznanja, zahvalili pa so se tudi drugim organizacijam, s katerimi sodelujejo. MAJA BERTONCELJ, FOTO: JANEZ STROJAN Na istem mestu so pretekli mesec za­znamovali njegovo šestdesetletnico. Praznovanje so zaradi covida-19 iz lan­skega prestavili v letošnje leto. Zacetki turizma v kraju sicer segajo že v obdobje pred drugo svetovno voj-no, ko so k Lazarinijevim v grašcino v Valburgo radi zahajali njihovi prijate­lji in znanci. Že ob ustanovitvi društva so imeli clani jasno zastavljeno vizijo razvoja turizma v svojem okolju. V dru­štvo so bili vkljuceni turisticni zanese­njaki iz Smlednika, Zapog, Hraš, Moš, Valburge in Dragocajne. Takrat se je društvo imenovalo Turisticno olepše­valno društvo Smlednik. Kasneje sta se iz maticnega društva odcepili dve dru­štvi: leta 1973 Turisticno društvo Drago-cajna - Moše, leta 1989 pa še Turisticno društvo Hraše, spremenilo pa se je tudi ime društva v Turisticno društvo Smle­dnik. "Turisticno društvo Smlednik obstaja že šestdeset let in je vedno po-membnejše. Lahko recem, da smo zelo aktivni. Smlednik z okolico ima veliko pokazati: od gradov, Kalvarije, Smleške noše, flancanja, Trga sv. Urha ... Še po­sebno na Starem gradu je bilo veliko narejenega. Je tocka, ki privablja poho­dnike. V Smledniku je vrata odprl tudi novi Hotel Baron, tako da obiskovalec lahko pri nas tudi prespi. Vse zname­nitosti, zanimivosti in naravne danosti kraja je treba povezati in obiskovalcem tudi od drugje ponuditi zanimiv kraj­ši pohod. Veseli nas, da prihaja veli­ko mladih družin," je pojasnil Marjan Mali, predsednik Turisticnega društva Smlednik. Zadovoljen je s šestdeset let dolgo prehojeno potjo: "Vsa ta leta se je delalo, kar dokazuje tudi zbrana doku­mentacija. Ohranjene so številne foto­grafije. Razvaline so se vcasih videle le v manjšem delu. Vse je bilo treba oci­stiti ..., da je stanje, kakršno je danes. Glavna dejavnost društva je usmerje­ na prav v skrb za urejenost kompleksa Starega gradu, kjer obnovitvena dela potekajo z vecletnimi prekinitvami že petdeset let. Vse pohvale za to, kar so ljudje s prostovoljnim delom naredili do sedaj. Lahko jim le cestitam. To je tudi tista volja, zagon, ki nas žene na­prej, da do konca uredimo to turisticno tocko. Turisti nas sprašujejo, zakaj tega bolje ne tržimo. To je naloga za naprej. Kar se tice infrastrukture na Starem gradu, je velika želja gradnja 35 metrov visokega razglednega stolpa, ki bo naj­višji na Gorenjskem. Vse je odvisno od denarja. Brez evropskih sredstev zago­tovo ne bo šlo. Caka nas še veliko dela. Smo pa zadovoljni s tem, kar je bilo v vseh teh letih narejenega. Nazadnje gostinski objekt, za katerega upam, da bomo v kratkem dobili uporabno dovo­ljenje." Turisticno društvo Smlednik je znano po organizaciji Grajskega lonca, ki na Stari grad vsako leto privabi veliko obi-skovalcev, in tradicionalnega spomin­skega Pohoda po poteh spominov in pri­jateljstva. "Organizacije vecjih dogodkov ne nacrtujemo, saj za kaj takšnega niti ni dovolj parkirišc. Bo pa verjetno vec dogajanja," še pove Mali. Društvo ima sto clanov, vecinoma starejših, v redno delo pa jih je vkljucena le pešcica. V svo­je vrste vabijo mlajše, da se bo njihovo uspešno delo nadaljevalo. Ob praznovanju obletnice je potekala slovesnost s kulturnim programom, ki so ga oblikovali clani KUD Smlednik in glasbene skupine Marea. Zaslužnim clanom društva so podelili zahvale in priznanja, zahvalili pa so se tudi dru­gim organizacijam, s katerimi sodeluje­ jo. Turisticna zveza Slovenije je Alojziju Teršanu podelila srebrni znak, Metodu Ferbarju in Marjanu Maliju pa brona­stega. Zgodnje uvajanje anglešcine V Vrtcu Medvode že cetrto leto zapored v predšolskih oddelkih izvajamo obogatitveno dejavnost Zgodnje uvajanje angleškega jezika. JELENA STOJMENOVIC Dejavnosti potekajo dopoldan, torej v casu izvedbenega kurikula, zato je vanje vkljucena celotna skupina otrok. Pri starejših predšolskih otrocih (npr. skupina otrok, starih 5–6 let) poteka dve šolski uri tedensko, pri mlajših predšol­skih (npr. skupina otrok, starih 4–5 let) pa eno šolsko uro tedensko. S starejšimi otroki izvedemo eno uro tematsko na-crtovano (vodi izvajalka angleških uric), eno pa integrirano (vkljuceno) v dejav­nosti skupin (dnevne rutine, obroki, igre, praznovanja ...), z mlajšimi pred­šolskimi skupinami pa izvedemo le in-tegrirano obliko. Dejavnosti potekajo od septembra do junija, ko izvedemo še ob-novitvene angleške ure. Ceprav je poudarek na jezikovnem podro-cju, so dejavnosti nacrtovane tako, da se otroci razvijajo tudi na gibalnem, custve­nem, socialnem in miselnem podrocju. Skozi igre, pravljice, pesmi, pogovore, gibanje ter vsakodnevne dejavnosti se otrok seznanja s tujim jezikom, oblikuje pozitiven odnos do tujega jezika, pridobi­va posluh za tuji jezik ter spoznava nove besede. Ker pri dejavnostih vse poteka skozi igro, otroci niso pod pritiskom, da cesa ne znajo, vse se velikokrat ponovi, obravnavane tematike so otrokom blizu ali so jim že znane (barve, živali, štetje ...). Motivator za dejavnosti je tudi lutka (plišasta igraca) Paddington iz Anglije, ki je prisotna pri vsaki uri kot opazovalec in poslušalec. V igralnicah imamo tudi stal­ni angleški koticek (English corner) z an-gleškimi pesmicami. V septembru izvede-mo spoznavne urice s pogovorom, igrami in pesmicami, da se otroci seznanijo z izvajalko, izvajalka z njimi in s skupina-mi ter tako motiviramo za angleške ure. Kadar vremenske razmere to omogocajo, izvedemo dejavnost tudi na prostem. Otroci, ki so vkljuceni v obogatitveno dejavnost angleških uric, so hitro spre­jeli angleški jezik kot drugacen nacin komunikacije, vedno bolj so verbalno aktivni ter uporabljajo znane angleške besede, predvsem pa izražajo veselje do angleških vsebin. S tem smo že sedaj dosegli pomemben cilj zgodnjega uvaja­nja tujega jezika – spodbujanje veselja do angleškega jezika. Novosti na policah Knjižnice Medvode BRINASVIT: NE ŽELISI LAHKE POTI je ostala brez ocetovega blagoslova in materine ljubezni. Izgu­ba primarne družine je bila cena za tako opevane ameriške Februarja leta 2020 je Brina Svit odpotovala v južno Indijo. vrednote: svoboda znanja, gibanja, dela, mišljenja in izražanja Obiskala je ajurvedski center, kjer je želela pozdraviti boleci­lastnega mnenja, ki jim je želela slediti. Pot je bila trnova, saj ne v hrbtu, hkrati pa naj bi se ustavila, razmislila, morda za­se je morala znebiti predsodkov, ki jih je prinesla od doma, ter cutila, kako naj naravna in usmeri svoje življenje. V potovalki sprejeti dejstvo, da je ostala sama na poti do sanj. Avtorica ni je tja prinesla racunalnik in beležnico, v glavi pa idejo za nov pricakovala tako množicnega odziva na zapisane spomine, ki roman. Med njenimi terapijami pancakarma in masažami izhajajo iz dveh povsem razlicnih svetov: rodne zvezne države širodari se je zgodila pandemija covida-19. Svet se je zaprl v Idaho ter velikih mest, kjer se je izobraževala. Zdi se, da se tam strah pred virusom in pred tujci. Vsakdan je postal nepred­oba svetova le redko srecata, med njima pa tudi ni veliko razu­vidljiv in grozec tam, kjer smo najbolj obcutljivi, pri našem mevanja in empatije. (Pripravil: Igor Podbrežnik) zdravju. Pisala je, a ne romana, temvec zgodbo o svojem poto­vanju. Živo, precizno, stvarno, a v lepem literarnem slogu nas SAŠA STANIŠIC:CIGAV SI popelje skozi cas, ki ga je preživela v Indiji. Tropska narava in pisana družba gostov v zdravilišcu zaznamuje prve umirjene Avtor je otroštvo preživel v bosanskem Višegradu, leta 1992 dneve, ki se spremenijo v vse bolj tesnobno in negotovo nada-pa sta z mamo postala begunca. Pred nesmiselno vojno jima ljevanje. Izkušati sedaj in pustiti, da življenje tece – to naredi je uspelo pobegniti v Nemcijo, kjer je Saša ostal in si kasneje bivanje znosno. (Pripravila: Tatjana Mavric) ustvaril družino. Veckrat nagrajeni pisatelj piše sicer v nem-šcini, a ostaja razpet med dvema domovinama. Na Balkan se TARA WESTOVER:OSVOBOJENA vraca tudi zaradi babice, srca družine. Prav ona ga je že kot Avtorica, doktorica zgodovine z britanskega Cambridgea, je odraslega odpeljala v dedkov rojstni kraj, kjer ni našel odgo­napisala spomine na odrašcanje v mormonski podjetniški vora na vprašanje, »cigav je«. S preteklostjo se kljub zazna­družini, kjer se je življenje odvijalo izkljucno po ocetovih zami-movanosti z begunstvom ni nikoli prevec ukvarjal. Vseeno pa slih, njena mati pa mu je v vsem zvesto sledila in ga podpira-ga je vprašanje spodbudilo k razmišljanju o družini, identite-la. Tudi v pripravah na konec sveta, ki ga je našel zapisanega ti, državi, skupnosti. Iskrivi humor, ki veje iz avtobiografske-v svetih knjigah. Tari je z izredno disciplino in nadarjenostjo ga romana, nam ponudi pravi bralni užitek! uspelo izstopiti iz kroga družine, kar pa ni bilo enostavno, saj (Pripravila: Mira Vidic) KOTICEK ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ O plemenitosti MOJCA FURLAN V javnosti so zaokrožili posnetki muce­nja živali. Tako zelo zavržna dejanja so vredna vseh obsodb. Kot razvita družba moramo taka dejanja opaziti, prepozna-ti, prepreciti in s svojim angažiranjem na vsak nacin onemogociti. Snemali so medveda in ga nato povozili, macko so vrgli z mostu v reko, drugo so ustrelili in pretepli z lopato. Zgodba kasaškega tek­movalnega konja Maxija je dokumen­tirana v televizijskih prispevkih. Vsem na oceh je hiral na travniku, na koncu ni vec mogel vstati. Trpel je zaradi za­nemarjanja, lakote, neurejenih kopit in zob, kar je minimalna oskrba take ži­vali. Mnogo prepozno so ga pripeljali v Društvo za zašcito konj, k prostovoljcem. Vpleteni pravijo, da je lastik "prav fejst gospod". Zdaj pa preprosto vprašanje. Zakaj dovolimo taka ravnanja, zakaj po­gledamo stran, namesto da bi pomagali bitjem, ki si sama pomagati ne morejo? Ali je "zamera" sosedu/znancu/ tistemu, ki je sicer "tako fajn", res bolj pomemb­na kot trpljenje, mucenje in pocasna smrt drugega živega bitja? Konj je nad­vse plemenita žival. Pujsi so ene izmed najpametnejših živali. Pes je najbolj zve­sto bitje, ki potrebuje družbo ljudi, prija­zno besedo in dotik, ne samote v boksu. Macka naj bi bila samosvoja, a trditev ne drži, še kako je navezana na skrbnika. Koliko je zanemarjanja in neprimerne oskrbe živali, ki je ocem skrita? Prepogo­sto najdemo stare zavržene bolne mac­ke in stare necipirane pse. Skrbniki (ki si tega imena ne zaslužijo) jih prepustijo cesti, brez oskrbe, brez zdravljenja. Mla­dici so prepušceni samici, brez pomoci cloveka. Zakon o zašciti živali nalaga, da živalim zagotovimo varnost, stran od cest, primerno hrano, oskrbo, zdravlje­nje. Mladici ne morejo živeti sami zunaj že zaradi napada divjih živali in psov. Potrebujejo toplo, varno okolje, hrano za mladice, strokovno razglistenje, kasneje cepljenje. Rešujemo mladicke z zlomlje­nimi tackami, z vnetjem oci in dihal, ki se razširi na pljuca. Ne zdravimo s kamilicami, ampak z zdravili za živali. Našli smo oslepele, mnoge ranjene, po­škodovane ali povožene živali, ki so še žive, lastniki pa kupijo nove. Isti ne ka­strirajo kljub vec kot ugodni možnosti v naši obcini. Divje živali izumirajo zaradi pomanj­kanja hrane in prostora za življenje. Vse bo še težje zaradi globalnega dviga temperature in naravnih ujm. Pomagaj-mo dragocenim bitjem. Vsaka posebej je pomembna za bogastvo, ki tvori naravo. Sobivanje z živalmi nas oplemeniti. Crkolandija na Osnovni šoli Pirnice Z lutkami so se spoznali že prvi šolski dan Lutke imajo lahko pomembno vlogo pri poucevanju prvošolcev. MAJA BERTONCELJ Lutke v kakršnikoli obliki imajo po­membno vlogo pri poucevanju prvošol­cev. To ugotavljajo tudi na Osnovni šoli Pirnice. Lutke so pirniške prvošolce pozdravile že prvi šolski dan – že drugo leto zapo-red. Uciteljice so jim pripravile lutkov-no predstavo Crkolandija. Nastala je izpod peresa Ive Grabnar, predstavo je režirala Breda Rovšek, ki je lutke tudi izdelala, uciteljica Darja Rovšek pa je živalski drušcini dodala igrive crke, ki naredijo predstavo še toliko bolj zani­ mivo. "Zgodbica govori o živalih, ki so se pripravljale na prvi šolski dan in ugiba­le, kje pravzaprav je šola in kaj vse se bodo naucile. Otroci srecajo medveda, lisico, žabo, jelena in sovo. V predstavi otroci aktivno sodelujejo, saj pomagajo priklicati crke: "Mi smo radovedne ža­bice, crke, kje se skrivate." Skozi rime se srecajo s crkami, ki živijo v deželi Cr­kolandiji. Crke jih nagovarjajo in spod­bujajo, da jih otroci sestavijo v besede. Ob takem dogodku ucenci in ucenke na otroku prijazen, kulturen in neforma­ len nacin spoznajo svoje uciteljice in uciteljice svoje ucence, ki jih bodo spre­mljale vse šolsko leto," je povedala Bre­da Rovšek in dodala, da se tudi s pomo-cjo lutk v nadaljevanju ucnega procesa lahko ucitelji izognejo klasicni metodi pouka. "Ko imajo otroci v rokah lutko, so bolj domiselni in se ucijo pristnejše­ga odnosa tudi do vrstnikov. Z umetni­ škimi prijemi otroke lažje motiviramo za delo v razredu. Izkušnje kažejo, da si naši otroci v šoli svoja doživetja z lutko veliko lažje vtisnejo v spomin." Prvi šolski dan je izredno pomemben trenutek za vsakega otroka, ki obicajno ostane v lepem spominu – ce so zraven še lutke, zagotovo še toliko bolj. Sodobna tehnologija in starejši Ucenje uporabe racunalnika in pametnega telefona na inovativen in prijazen nacin MAJA BERTONCELJ Kako v zrelih letih in v casu, ko so so-dobne informacijsko-komunikacijske tehnologije del vsakdana in pogosto prezahtevne za starejše, te kljub temu uporabljati brez strahu in v lastno za­dovoljstvo? Odgovor ponuja Viktorija Drolec, pro-jektna vodja v Zavodu Medgeneracijsko središce Komenda: "Projekt Z roko v roki, ki ga izvajata Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko so-žitje (IAT) in Zavod Medgeneracijsko sre­dišce Komenda (ZMSK) v šestih obcinah, vkljucenih v Lokalno akcijsko skupino (LAS) Za mesto in vas, med katerimi so tudi Medvode, nudi enega od možnih nacinov ucenja uporabe tako racunal­ nika kot pametnega telefona. Projekt sofinancirata Evropska unija, Sklad za regionalni razvoj, in Republika Sloveni­ja, Ministrstvo za gospodarstvo. Projekt ponuja individualen in medgeneracijski pristop, kar pomeni, da en mlad dijak ali študent poucuje enega starejšega. Skupaj dolocita vsebine poucevanja in termine srecanj, kot jima odgovarja. V okviru projekta Z roko v roki je na voljo deset srecanj po eno uro in pol. Tudi kraj dru­ženja oziroma poucevanja bomo izbrali skupaj. Za starejše je brezplacno, med-tem ko so mladi ucitelji placani." Ce menite, da je takšen nacin primeren za vas, poklicite na telefonsko številko 040 842 776 ali pišite na elektronski na­slov viktorija.drolec@zmsk.si in se pri­javite. ALENKA BERNARD S.P., ZGORNJA SENICA 2 F, MEDVODE Medvoški raper se je vrnil kot Ronin Dejan Djurdjevic - Dwon je izdal svoj prvi samostojni album Ronin. MAJA BERTONCELJ Glasbena kariera Dejana Djurdjevica se je uradno zacela pred vec kot dese­tletjem. Kot clana dua S.O.S. sta s pri­jateljem leta 2007 izdala prvi studijski album Na potezi. Sledil mu je še Šah mat. Nato sta šla vsak svojo pot. "V tem casu sem podpisal pogodbo z založbo Menart in izdal nekaj singlov. Ceprav so bili zelo dobro sprejeti, sem se uma­knil z glasbene scene, ker nisem cutil želenega napredka pri ustvarjanju. Že-lel sem ustvarjati na višjem nivoju, ker pa takrat ni bilo pravega navdiha za to, se nisem hotel siliti in sem raje naredil premor," je pojasnil mladi Medvošcan. Na glasbeno sceno se je vrnil kot Dwon – in to zelo odmevno. "Želja se je poja­vljala skozi vsa ta leta. Vsake toliko casa sem kaj napisal, malo eksperimentiral, iskal pravi zvok in nov koncept. Preboj se je zgodil v zacetku leta 2019. Našel sem pravi zvok, ki mi je vrnil navdih in dal vizijo za naprej. V tem casu sem šel skozi velike spremembe v življenju in vse to sem zajel v svojo glasbo," pove Dwon in pojasni, zakaj takšno ime: "Iz­vira še iz mojih srednješolskih dni. Ver­jetno je šlo za besedno igro, ker lahko ime prebereš oziroma naglasiš kot The One (edini) ali kot D(ejan) won – Dejan zmagal." V osnovi izvaja hip hop, vendar na svoj nacin in s sodobnejšim zvokom. "Sam ta zvok opišem z besedno zvezo digital drug. To ime nosi tudi moj 'la­bel', preko katerega izdajam svoje spo­te in pesmi. Se pravi, da so že instru­mentali v osnovi taki, da te odpeljejo in da se lahko izgubiš v glasbi. Potem dodam še svoj del z besedilom, vokalom »Koncept albuma je motivacija, kjer se za glasbo in ustvarjanjem skrivajo osebna rast, disciplina in ravnovesje. Album odraža moje obdobje samouresnicevanja, fokusa in premika naprej. Besedila so osebnoizpovedna, vanje vpletem življenjske resnice ali spoznanja, ki so mi pomagala na moji poti.« in 'flowom' ter vse skupaj zapakiram v eno. Moja glasba je danes v veliki meri nadgradnja tiste izpred let," pravi. Pred kratkim je izdal svoj prvi samo­stojni album, ki nosi ime Ronin. "Do imena Ronin je prišlo po spletu dogod­kov, ki so se odvili še pred snemanjem albuma. Ronin je samuraj brez gospo­darja ali potujoci samuraj. Dobil sem idejo za koncept življenjskega stila, v katerem se lahko najdejo vsi tisti, ki so pustolovskega duha, ki radi živijo po svojih pravilih, ki imajo cut za moralne in družbene vrednote in se trudijo ra­sti iz dneva v dan, fizicno, mentalno in duhovno. Sam sem se držal tega 'ronin programa'. Nekega dne sem naletel na instrumental z naslovom Samurai, na katerega sem napisal in posnel komad z naslovom Ronin. In glede na vso pre­hojeno pot se je to zdel najprimernejši naslov za celoten album. Koncept albu-ma je torej motivacija, kjer se za glasbo in ustvarjanjem skrivajo osebna rast, disciplina in ravnovesje. Album odra­ža moje obdobje samouresnicevanja, fokusa in premika naprej," poudarja. Besedila je napisal sam, kar se mu, kot pravi, pri raperjih zdi kljucnega pome­na. "Besedila so osebnoizpovedna, vanje vpletem življenjske resnice ali spozna­nja, ki so mi pomagala na moji poti. In skozi glasbo skušam to prenesti na druge. Skratka, besedila vkljucujejo vse, kar vkljucuje življenje: od ljubezenskih do ulicnih tematik." Ugotavlja, da so med poslušalci njegove glasbe tudi tisti, ki so ga poslušali že pred leti. "Nove skladbe pa pritegnejo ljudi, ki so odprti za razlicne zvrsti in imajo radi dobra besedila ter inovati­ven 'flow'. Moja publika je vsak posa­meznik, ki zacuti mojo glasbo, se najde v njej, rad posluša in odkrije nekaj no-vega in svežega. Zaradi vseh digitalnih platform, na katerih se moja glasba posluša, pa imam vpogled tudi v de­mografske podatke in lahko recem, da je najvec poslušalcev starih od 24 do 35 let," še pove. Dwon dobro kotira tudi na glasbenih lestvicah. "Že pred leti je nekaj mojih pesmi dobro koti­ralo na lestvicah in 'playlistah'. Tudi sedaj se moje skladbe vrtijo na radij­skih postajah. Na nekaterih sem pred­stavil celoten album. In še preden sem ga izdal, so se vrteli singli, s katerimi sem ga napovedoval. Dobil sem tudi remix prvega singla z albuma z na­slovom Moj Hustle, ki je bil spomladi velikokrat predvajan," je dejal. Album je nameraval 26. novembra predstaviti prav v Medvodah – v Klubu Jedro, kjer je pred leti zacel svojo glasbeno pot, a je dogodek zaradi ukrepov, vezanih na covid-19, odpovedan. Njegov glavni cilj v glasbi je ustvarjanje samo. "Da kot izvajalec razvijem svoj polni potencial in pustim svoj pecat. Že-lja je, da se moja glasba širi in doseže kar najvecje število ljudi in da v njej uži­vajo," je še zakljucil. KULTURA | 17 Gostili Praznik lovske kulture Na Srecanju lovskih pevskih zborov in rogistov je bilo vec kot dvesto nastopajocih. MAJA BERTONCELJ, FOTO: PETER KOŠENINA V Športni dvorani Medvode je bilo 16. ok­tobra 47. Srecanje lovskih pevskih zbo­rov in rogistov Slovenije. Potekal je tudi pester spremljevalni program. Orga­nizator je bilo Kulturno društvo Simon Jenko – Lovski pevski zbor Medvode, ki je skupaj z Lovsko družino Medvode in Lovsko zvezo Slovenije pripravil pester kulturni program. Srecanje so poime­novali Praznik lovske kulture. Nastopilo je 27 zborov in skupin rogistov iz vse Slovenije, skupaj vec kot dvesto na­stopajocih. Obiskovalci so uživali v skoraj uro in pol dolgem programu. Popestrili so ga Metod Ferbar, ki je predstavil Ro­manje na Šmarno goro – pridigo, ki jo je za svojega strica Jakoba, ki je služboval na Šmarni gori, napisal sam France Pre­šeren, Zvone Nagode, ki je interpretiral duhovnika, pisatelja, pesnika, domoljuba in gornika Jakoba Aljaža, ter KUD Jarem s skecem Rana ura, ki je nastal po crti­ci pisatelja in slikarja Ivana Malavašica. Clani Lovske družine Medvode in Lovske družine Šmarna gora so predstavili lo-vski ropot, oponašalec jelenjega rukanja Simon Ferlinc pa tekmovalne discipline z letošnjega evropskega prvenstva. Pred­stavljena so bila tudi dela slikarja Andre-ja Militarova, rezbarja Franca Barbica in strojilca kož Marjana Petraca. "Po 25 letih je Srecanje lovskih pevskih zborov in ro­gistov ponovno v Medvodah. Prišlo je 27 skupin, med katerimi so tudi Hubertovi rogisti, edina skupina iz tujine, iz Hrva­ške. Lani nacrtovano srecanje je zaradi covida-19 odpadlo, zato nam je letos Pra­znik lovske kulture še posebej pomem­ben in drag. Veseli in hvaležni smo, da lahko praznujemo skupaj. Lovski rog je v Sloveniji prisoten že vec stoletij, omenjal ga je že Valvasor. Ljudska lovska glasba se je ohranila iz roda v rod, umetniška lovska glasba je nastala premišljeno. Ve­lika je tudi zakladnica slovenskih ustvar­jalcev, katerih dela bomo danes slišali. Del lovske kulture so tudi tukaj predsta­vljena dela naših lovcev," je zbrane nago­voril Janez Šubic, predsednik Lovskega pevskega zbora Medvode. Nastopajoci so zaigrali in zapeli v združenem zboru oziroma orkestru. Na dan dogodka so imeli eno skupno vajo, sledil je nastop. Združene pevce je vodil dirigent Milan Bajželj, ki medvoški lovski pevski zbor vodi od leta 2017. Zelo je bil zadovoljen z izvedbo in odzivom publike. Rogistom je dirigiral mag. Jani Šalamon, tudi pred­sednik Komisije za lovsko kulturo in od-nose z javnostjo Lovske zveze Slovenije, ki je poudaril pomen takšnega srecanja: "Za lovsko kulturo in za lovsko zvezo je zelo pomembno. Gre za tradicijo. Nasto­pajoci so na odru skupaj skoraj brez vaje. Imamo samo generalko pred nastopom. To je vse. Lahko bi rekel: poglej in zade­ni. Dosedanje izkušnje so dobre. Rogisti in zbori so kar dobro pripravljeni, sploh glede na to, da gre za amaterje. Same po­hvale. Slovenske lovske kulture seveda takole v celoti ne moremo pokazati. Je bogata, zelo široka in vpisana v Unescov register nesnovne kulturne dedišcine. Imamo tudi svoje šege in obicaje, ki jih želimo ohranjati." Repertoar je bil pester, izbere ga programski odbor. Za rogiste ga je predlagal prav Šalamon, posvecen je bil Jožetu Grlecu. Lani je minilo dvajset let od njegove smrti, napisal je vec kot 160 skladb za skupine rogistov. Skladbe rogistov so posvetili njemu. Srecanja sta se udeležila tudi Nejc Smole, župan Med-vod, in mag. Lado Bradac, predsednik Lovske zveze Slovenije, ki je poudaril, da imajo lovci kaj pokazati in da je prav, da takšne prireditve potekajo, da se med se­boj tudi družijo na kulturen nacin. Ob koncu so podelili tri priznanja Lovske zveze Slovenije. Komisija za lovsko kul­turo in odnose z javnostmi Lovske zveze Slovenije je podelila zlato plaketo prve sto­pnje za lovsko kulturo Andreju Militarovu, posthumno zlato plaketo prve stopnje za lovsko kulturo Francu Barbicu (priznanje je prevzel njegov sin), z redom za lovske zasluge tretje stopnje pa je bil odlikovan domaci Lovski pevski zbor Medvode ob 45-letnici neprekinjenega delovanja. Za dolgoletno neprekinjeno pevsko poslan­stvo in izjemne dosežke so bili že nagra­jeni s številnimi priznanji, tako Obcine Medvode kot tudi Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Lovske zveze Slove­nije. Pripravljajo se na novoletni koncert. Gostitelji so v prireditev vložili veliko tru­da, zato so veseli, da je tako lepo uspe-la. Oseminštirideseto srecanje lovskih pevskih zborov in rogistov bo prihodnje leto v Prekmurju. Medvošcani so prapor prireditve predali Zvezi lovskih družin Prekmurje. Na Prazniku lovske kulture je nastopilo 27 zborov in skupin rogistov. Mladostne likovne izpovedi V Aljaževi galeriji se je s samostojno razstavo z naslovom Mladostne likovne izpovedi predstavil glasbenik Vladimir Hrovat. MAŠA LIKOSAR Razstavljena dela glasbenika Vladimirja Hrovata, ki že dese­tletje živi v Sori, so nastala v casu njegovega srednješolskega izobraževanja. Stara so torej petdeset in vec let. "Ko sem se spustil v analizo svojih mladostnih likovnih izdelkov, sem ugotovil, da gre dejansko za nekakšno glasbo v vizualni obli­ki zarisanih kontur in vstavljenih barv. Namrec, tako kot je glasba popolnoma abstraktna, so tudi moje slike popolnoma abstraktne, saj je tudi kakšna s konkretno vsebino to prido­bila po tem, ko so bile brez konkretnega namena že ustvarje­ne vsaj raznolike poteze vecinoma obrobljajocih linij. In naj spomnim, da so znani primeri glasbenikov, ki so videli ali vidijo dolocene tone ali pa tonalitete v razlicnih barvah. Eden najbolj razvpitih takšnih glasbenikov je bil ruski skladatelj in pianist Aleksander Skrjabin, ki je ob nekaterih izvedbah svojih del narekoval tudi uporabo raznobarvnih svetlobnih ucinkov," je o svojih likovnih delih zapisal Hrovat, ki se ka­sneje likovnemu izražanju ni vec posvecal. "V prvi vrsti sem glasbenik," je dodal avtor. Igral je vrsto inštrumentov, od har­monike, violine, klavirja in mandoline do ustne harmonike. Razstava je združevala miniature in vecja dela, na ogled pa je bila tudi njegova 1,60 metra dolga volnena tapiserija. Med barvami so prevladovale zelena, modra, rumena, rjava in rdeca. Motivi so poleg nekaterih realisticnih slik predvsem ponazoritev abstrakcije, kompozicijsko pa so opredeljena z linijami, liki in ploskvami. "Zaradi slikarjeve objektivne na­ravnanosti in sistematicnosti, ki ju združi z glasbo, je nje­gova abstrakcija dokaj zanimiv pojav. Manj se takšna oblika Grafika vfotografijah V Knjižnici Medvode je na ogled druga samostojna razstava Matevža Jeklerja. MAJA BERTONCELJ, FOTO: ARHIV KNJIŽNICE MEDVODE Medvošcan Matevž Jekler, clan fotosekcije KUD Fofité, se je kot ljubiteljski fotograf v Knjižnici Medvode že veckrat pred­stavil v skupinskih, društvenih razstavah. Tokrat je prišla na vrsto njegova druga samostojna razstava. Je nekoliko drugacna, saj je združil moci s hcerko Moniko, ki je prispevala tekstovno zgodbo in na ta nacin povezala fo­tografije. Razstavljenih je 18 fotografij z naslovom Grafika v fotografijah, Monika pa je dodala sedem kratkih tekstov. Po-snetki so nastajali tako doma, v Medvodah, kot tudi na vec fotografskih potepih po Sloveniji in tujini. Dela prikazujejo graficne podobe fotografij tako sedanjih kot preteklih casov. Odprtje je bilo 2. novembra, razstava bo na ogled do 19. no-vembra. izražanja pojavlja pri nas, zato pa se je in se še v vecji meri uveljavlja v sodobni likovni produkciji," je dejal Roman Veras, predsednik KUD Jarem, ki je gostil Hrovatovo razstavo. Odprtje razstave sta z glasbo popestrila clana Dua Sorarmo­nica – avtor razstave Vladimir Hrovat in Simona Perme, z branjem in recitiranjem pa Jurij Marussig ter Sara in Kaja Bukovšak. Jekler je clan tudi sedemclanske ekipe clanov fotosekcije KUD Fofité iz Medvod, ki pripravlja novo razstavo v Knjižnici Med-vode. Za cilj so si zastavili fotografirati in obdelati fotografije v crno-beli, "hi key in low key" tehniki. Odprtje razstave bo 24. novembra. KULTURA | 19 Svet živali na likovni razstavi Nadaljevanje ciklusa likovnih razstav v pocastitev svetovnega dneva varstva živali MAJA BERTONCELJ V avli Doma krajanov Pirnice je bilo 19. oktobra odprtje likovne razstave z naslovom Svet živali. Pripravila jo je likovna sekcija KUD Pirnice. Gre za na­daljevanje ciklusa likovnih razstav v pocastitev svetovnega dneva varstva ži­vali. Na ogled je še do 13. novembra po predhodnem dogovoru. Za svetovni dan varstva živali je bil že leta 1931 v Benetkah proglašen 4. okto­ber. Clani likovne sekcije KUD Pirnice že vec kot desetletje ta dan zaznamujejo z likovno razstavo slik živali. "Z živalmi si delimo prostor, okolje, sobivanje, sile narave, s tem pa skupaj vplivamo na naš planet Zemljo. Vse mocnejši vpliv nanj imamo v zadnjem casu prav lju-dje, ki škodljivo vplivamo na naravna okolja in življenjski prostor živalskih vrst. Cloveštvo je kot sila narave. Vedno vec nas je. Kako bomo preživeli? Kako bomo pridelali dovolj hrane za tako šte­vilno cloveštvo? Podnebje je najbolj na udaru. Poplave, požari, secnja gozdov po Amazoniji in drugje po svetu, gorijo pragozdovi, talijo se ledeniki na obeh poloblah. Slišimo, da je naš planet na robu katastrofe. Poraja se strah. Jo lah­ko sploh še preprecimo? Morda. A prej moramo razumeti, kako vse skupaj deluje, kako je vse vplivno povezano. Ni dovolj, da le opazujemo in se prito­žujemo. Treba je iskati rešitve, morda pa so na obzorju. Ta vecer je posvecen živalim. Njihov življenjski prostor se krci, dolocene vrste so izumrle, neka­tere še vedno izumirajo, saj so ostale brez naravnega življenjskega okolja," je le delcek razmišljanja, s katerim je pred uradnim odprtjem zbrane nagovorila Sonja Pust, clanica sekcije ljubiteljskih slikarjev, ki se predstavljajo na razsta- vi. "Deset nas je likovnikov, ljubiteljev slikarstva, ki danes razstavljamo. Smo v tretjem življenjskem obdobju. To je velika življenjska sprememba. Srecen je, kdor najde motiv in smisel za na­prej, sploh v današnjih casih," je dejala in izrazila zadovoljstvo, da so razstavo lahko izvedli. Obudila je tudi spomin na pokojne clane sekcije. Poleg Pustove razstavljajo še Olga Bitenc, Milena Blatnik, Ivica Jan, Andrej Milita­rov, Marija Michaud, Anica Pogacnik, Nadja Puppis, Tone Rebolj in Majda Žakelj. Enkrat tedensko imajo likovna srecanja pod mentorstvom Andreja Mi-litarova. Na razstavi je 16 slikarskih del clanov sekcije in osem njihovega men-torja. "Iz keramike smo za namen te razstave prešli nazaj na slikanje in na temo živali. To je zahtevna tema. Treba se je kar potruditi. Žival je zanimiva, ce je realna. Clanom so najbolj všec ptic­ki, mucki, kužki ... – domaci ljubljencki. Jaz pa imam druge priložnosti, opazu­jem v naravi, najvec zgodaj zjutraj, po­zno zvecer, kar se opazi tudi na slikah," je pojasnil Andrej Militarov. Clani likovne sekcije delajo naprej in upajo, da bodo svoja dela lahko tudi v prihodnje pokazali širši javnosti. triglav.si Branje ni družbeni ideal, a bi moralo biti Barbara Pregelj je prevajalka, kulturna posrednica, urednica, raziskovalka in sodna tolmacka. Z družino živi v Medvodah, kjer smo jo še posebno v lanskem letu lahko bolje spoznali v okviru projekta, povezanega z raziskovanjem življenja dr. Branislave Sušnik. MAJA BERTONCELJ, FOTO: PETER KOŠENINA Tudi Pregljeva ima doktorat, in sicer iz slovenistike. Študirala je primerjalno književnost in španšcino, iz katere je tudi magistrirala. Vsi njeni pomemb­nejši projekti v zadnjih letih pa so po­vezani z Založbo Malinc: izdajanje knjig vecinoma špansko govorecih avtorjev, motiviranje za branje, številne delavni­ce in izobraževanja. Veliko tem za kle-pet. • Danes je deževno novembrsko do-poldne. Kako ste ga zaceli, morda s knjigo? Zjutraj sem prisluhnila zanimivemu in-tervjuju o knjigah. Poslušala sem Nino Dragicevic, ki se ukvarja z antropologi­jo poslušanja. Že takoj na zacetku sem svoj bralni seznam podaljšala z nekate­rimi naslovi. Dan bo zagotovo zapolnjen s knjigo. V resnici so vsi moji dnevi za­ polnjeni s knjigo – tako ali drugace. • Katero trenutno berete? Trenutno veliko pišem, saj je bilo kar nekaj simpozijev. Takrat prebiraš bolj strokovne vire, da cim bolj adekvatno vse skupaj povzameš. Skupaj s Franci­scom Tomsichem piševa o Branislavi Sušnik. Pripravljava clanek za mono-grafijo s simpozija in hkrati tudi pred­stavitev našega projekta za mednarodni simpozij na Madžarskem. Napisati bom morala tudi clanek o motiviranju za branje, s cimer se prav tako ukvarjam. To so stvari, ki jih imam trenutno v gla- vi. Ko prevajam, lahko berem tudi druge stvari, ko pa pišem, se osredotocim na stvari, o katerih potem pišem. • Omenili ste Branislavo Sušnik. Mocno ste bili vpeti v zaznamovanje stote obletnice njenega rojstva. Tudi v Medvodah so potekali številni dogod­ki. Kdaj ste pravzaprav prvic prišli v stik s to izjemno znanstvenico? Branislava Sušnik mi je bila nek opo­mnik, kaj še moram narediti. Zdela se mi je zelo zanimiva. Zanjo sem prvic slišala pred leti od antropologinje dr. Mojce Tercelj. Potem sem vsake toli­ko casa sama raziskovala. Z njo sva se zacela ukvarjati skupaj s Franciscom Tomsichem, pridružila se je še Henrike von Dewitz z dokumentarnim filmom o njej, ki je zakljucen in je že bil pred­stavljen. Upam, da bo v prihodnje tudi v Medvodah. Tega si zelo želim. Precej se ukvarjamo z Branislavo Sušnik. Všec mi je, da se temu posvecamo kotinuira-no in hkrati z upoštevanjem razlicnih perspektiv. • Vec kot ocitno je, da je bila zelo za­nimiva ženska. Ustvarjala je v okolju, kjer je znanost še bolj podhranjena kot pri nas. Znanost in kultura sta sicer zelo vitalna dela družbe, hkrati pa marginalizirana gle­de na ostale diskurze, govore. Ves cas slišimo politike …, a se mi zdi, da imajo v primerjavi s tem bolj ustvarjalnim de­ lom družbe, kot sta znanost in kultura, zelo malo povedati. Znanost in kultura se s stvarmi ukvarjata vsebinsko, zato sta temelja naše družbe in tudi razvoja. • Kaj novega ste izvedeli o njej? Zanimala me je tudi zato, ker se zave- dam, da sem v Medvodah ena redkih, ki lahko berejo v španšcini. To je bila zame posebna zaveza. Jaz, ki jo lahko berem, sem jo dolžna brati in prenesti njeno misel k nam, ceprav je to zelo težko, ker je bil njen nacin pisanja zelo znanstven. V španšcino, v jezik, nikoli ni zares vstopila, ceprav je tam živela, kar je nekoliko nenavadno. Njen jezik je bil poln tujk, težko razumljiv, hkra-ti pa zelo podoben besedilom starejše latinskoameriške književnosti. Bil je izredno poeticen, odprt za razlicne in-terpretacije pomenov. Ko prevajaš, je to težava, vedno znova se je treba odlocati, kaj bi pustil odprto in kaj ne. To me je fasciniralo. Žalosti pa me, da je njen ce­lotni opus v zasebni lasti. Besedila niso POGOVOR | 21 dostopna, tudi muzej Andrés Barbero v Asunciu v Paragvaju, kjer je delovala, je v zasebni lasti, kar pomeni, da so v zasebni lasti tudi vsi predmeti starosel­cev, ki jih je zbrala in hranila. • Je projekt zakljucen? Šli bomo naprej, saj se nam zdi, da je Branislava Sušnik tako specificna, tako posebna ženska, da bi želeli "spomin" nanjo ohranjati tudi s tem, da bi zaceli rezidenco Branislave Sušnik. Želimo si, da to ne bi bil trenuten projekt, da se ukvarjanje z njo, z Medvodami … na­ daljuje. To bo humanisticna rezidenca, namenjena izkljucno ženskam. Huma­nistika in ženske sta temi, ki si zasluži­ta še posebno pozornost. • Do Branislave Sušnik ste prišli zara­di španšcine. Kdaj ste se je zaceli uciti in zakaj vas je tako prevzela? Ta pot je že zelo dolga. S španšcino se ukvarjam okrog 35 let. Uciti sem se je zacela v srednji šoli. Na zacetku mi je bil jezik sam zelo všec, nipa mi uspelo osvojiti njegove strukture. Imela sem krasno profesorico Majo Turnher. Ob­ casno je prinesla literarna besedila in smo jih brali. Nekoc je prinesla zacetek romana Gabriela Garcíe Márqueza Sto let samote. Nad njim sem bila navduše­na. Bil mi je tako fascinanten, da sem si rekla, da se s tem velja ukvarjati. Potem so se stvari kar odvijale. Odlocila sem se za študij španšcine, odšla tudi na študij v tujino. Zelo hitro sem zacela prevajati. Prvi prevod, ki je izšel, je bil še v mojih študentskih letih. • Pod koliko del ste podpisani kot prevajalka? Veliko, natancne številke ne vem. Samo knjig je cez sedemdeset, potem so še številne revijalne objave, clanki … • Da bi sami kaj napisali? Zdi se mi, da nekako dovolj povem s tem, kar pocnem. Ce bom kdaj mislila kako drugace, pa bom morda zacela pi-sati. Vcasih me zamika, a za pisanje ka­kšne krajše stvari. Trenutno se mi zdijo najbolj zanimivi blogi. So teme, ki niso povsem literarne in me nagovarjajo. Objavljam, a ne ravno redno. • Ste tudi urednica Založbe Malinc. To ni ravno "tipicna" založba? V zadnjem casu so manjše založbe tudi precej tipicne. Zdravko Duša, nekdanji urednik Cankarjeve založbe, je nekoc zapisal, da je tudi Jamesa Joycea izdal manjši založnik in da se mu na knji­žnem sejmu vedno zdi najzanimivejši del ta, kjer se predstavljajo manjše za­ ložbe. Te so morda bolj prilagodljive, se lotevajo tudi malce drznejših projektov. Naša založba je takšna. • Peljete kar nekaj projektov, s ka­terimi želite za španšcino navdušiti mlade bralce. Potekal je tudi v Medvo­dah. Še vedno? V casu covida-19 so se stvari ustavile. Imeli smo delavnice v šolah in zame sta bila branje z mladimi in pogovor z njimi o knjigah ena najzanimivejših stvari. Projekt Leo, Leo smo izvajali na OŠ Medvode in v Vrtcu Medvode. To je bila lepa izkušnja za vse nas, kar je po­kazala tudi evalvacija. Odzivi so bili zelo pozitivni. • Sicer pa, kot ste nekje zapisali, z vi-rusom dobre literature želite okužiti cim vec bralcev. V današnjem casu to ni ravno lahka naloga. Bo kar držalo. Pred kratkim sem brala zanimivo knjigo, ki sem jo prevajala tudi v španšcino, in sicer avtorja Mihe Kovaca Berem, da se poberem. Za vse, ki se ukvarjamo z literaturo, je to, da bereš, cim vec bereš, nekaj samo po sebi umevnega. Za marsikoga pa ni. In Kovac v tej knjigi naniza deset argu­mentov, zakaj brati oziroma kateri so argumenti, da ljudje ne berejo. To, da ti bereš, ne pomeni samo, da imaš knji-go v roki. Vedno bolj se poudarjata dva modela. Eden je zaslonsko branje, kjer na telefonu preletiš skozi besedilo. To je površinsko branje, iskanje informa­ cij. Živimo v casu, v katerem brez tega ne gre. Po drugi strani pa je branje lite­rature pomembno, ker s tem, ko bereš sem lahko preizkusila na delavnicah in opazovala otroke, kaj deluje in kaj ne. Kot družba težimo k temu, da bi cim vec brali. Je veliko projektov, tudi PISA, mednarodna raziskava o pismenosti, za katero stoji OECD, organizacija, ki z ekonomskimi merili vrednoti našo družbo, med drugim tudi branje. Branje je za družbo, za njeno ekonomsko bla­gostanje ena od kljucnih kompetenc. Po drugi strani pa se veliko ljudi sprašuje, ali je naši družbi res v interesu imeti pametne ljudi, bralce, ker se kot družba od tega odmikamo. Naša družba je vec­plastna. Branje je ena izmed kategorij, pri kateri se ta dvojnost dobro vidi. Po eni strani smo vsi za to, a kaj konkre­ tno naredimo, da je ucinkovito? Branje ni družbeni ideal, a bi moralo biti. • Omenili ste, da ste se nad španšcino navdušili ravno zaradi knjige. Vpraša­nje za konec: katere knjige bi pripo­rocili našim bralcem, da bi se morda navdušili nad branjem, ce se še niso? Predlagala bom knjige, ki so izšle v naši Založbi Malinc, ker so to knjige, za ka­terimi stojimo. Pred kratkim smo izdali risoroman Na življenje, ki govori o pali­ativni negi. To je knjiga, ki jo je vredno prebrati. Za najstnike bi izbrala knjigo z naslovom Laž. Zgodba na videz govori o spletni prevari, potem pa se izkaže, da je besedilo vecplastno. Za otroke, stare okrog enajst let, ravno v obdobju, ko se odloca, ali bodo bralci ali ne, je serija knjig Nogometasticni, po katerih pose-gajo tudi tisti, ki sicer ne berejo. Opisu- »S španšcino se ukvarjam okrog 35 let. Uciti sem se je zacela v srednji šoli. Profesorica je obcasno prinesla literarna besedila in smo jih brali. Nekoc je prinesla zacetek romana Gabriela Garcíe Márqueza Sto let samote. Bil mi je tako fascinanten, da sem si rekla, da se s tem velja ukvarjati. Potem so se stvari kar odvijale.« v globino, ko se vživiš v literarne like, svoje možganske sheme vedno znova prevetruješ, širiš, oblikuješ, postavljaš drugace …, skratka ne živiš znotraj ene resnice, širiš svoje obzorje. Po drugi strani branje tudi povecuje koncentra­cijo, kar je zelo pomembno. Brez kon­ centracije ne moreš necesa sklenjeno delati. Naš cas je z zaslonskim branjem tak, da razpršuje našo koncentracijo. Ko si s knjigo, se vanjo poglobiš, utrjuješ svojo koncentracijo. Uporabljamo bral­nomotivacijske strategije, ki izhajajo iz Španije. Zlasti na zacetku, ko delamo z mlajšimi otroki, je eden izmed ciljev povecevanje koncentracije. Te strategije je ekipo enajstletnikov, tako fantov kot deklet, ki skupaj igrajo nogomet, zra­ven pa se jim dogaja še veliko drugega. Imamo tudi slikanice za še mlajše. Pred kratkim smo izdali slikanico z naslo­vom Mama, ki je deževala. To je slikani-ca o zelo posebnem odnosu med mamo in sinom. Opozorila bi tudi na slikanico Ce se bo dan koncal. Je aktualna, ker go-vori o decku, ki po televiziji sliši, da bo konec sveta. Postane ga strah, razmišlja … Z otroško logiko se skuša prebiti skozi strahove. Dobrih knjig za branje je veli­ko za vse starosti. Pomanjkanje dobrih knjig zagotovo ne more biti izgovor, da ne bi brali. Cetrta sezona Medvoške knjižne transverzale Namenjena je osnovnošolcem in njihovim družinam, saj poleg šolarja sodeluje vsaj še en odrasel clan družine. Spodbujati želijo družinsko branje. MAJA BERTONCELJ Medvoška knjižna transverzala je projekt Knjižnice Medvode, ki ga v šolskem letu 2021/22 izvajajo cetrtic. Vec je povedala Maja Rotar, vodja projekta: "Namenjen je osnovnošolcem in njihovim družinam, saj poleg šolarja sode­luje vsaj še en odrasel clan družine. Z njim želimo spodbujati družinsko branje, bralne navade ter pozitiven odnos do bra-nja pa tudi spoznavanje obcine Medvode in sodelovanje med zavodi. Vsi, ki se nam boste pridružili, boste zbirali žige v za to namenjen kartoncek z opravljanjem nalog v treh sklopih: prvi Kaj bi rad postal, ko boš velik – pišemo/rišemo (šolar na­piše krajši tekst ali nariše, kaj bi rad postal, ko odraste), drugi Znamenitosti – obiskujemo (družina obišce vsaj dve navede­ni znamenitosti) in tretji Knjige – beremo (otrok prebere vsaj dve knjigi po lastni izbiri, en odrasel clan pa vsaj eno knjigo)." Vsak osnovnošolec izpolni svoj kartoncek za zbiranje žigov. Natisnete si ga lahko sami iz povezave na spletni strani Knji­žnice Medvode. Dobite ga lahko tudi v Knjižnici Medvode, v šolski knjižnici ali v TIC Medvode, prav tako pa naknadno tudi žig za vsako opravljeno nalogo. Izpolnjen kartoncek od-date v Knjižnici Medvode ali v šolski knjižnici najpozneje do 10. maja 2022. Vsi sodelujoci ucenci bodo na koncu šolskega leta prejeli priznanje za sodelovanje, izmed vseh prispelih iz­polnjenih kartonckov pa bodo izžrebali tri družine, ki bodo prejele nagrado. Pri projektu Medvoška knjižna transverzala poleg Knjižnice Medvode sodelujejo tudi OŠ Medvode, OŠ Pirnice, OŠ Smle­dnik, OŠ Preska, SNU Samorog in Javni zavod Sotocje Med-vode. Direktna kompozitna dograditev – zobu prijazna rešitev V Centru Hocevar se držimo pravila, da je najboljši zob vaš obstojeci zob. Zato se trudimo, da zobe v kar najvecji meri zašcitimo in ohranimo. V naših ordinacijah smo se tako specializirali za optimalno rešitev ob menjavi zalivk s poudarkom na ohranjanju zobne strukture. To rešitev predstavljajo t. i. direktni kompozitni ‘’inlayi’’ oziroma direktna kompozitna dograditev. Slednja predstavlja optimalno rešitev pri menjavi starih zalivk in pri zdravljenju obsežnih karioznih defektov. Namesto da bi za namestitev porcelanske prevleke zob dodatno brusili, ohranimo obstojeco zobno strukturo in nastali defekt zapremo s kompozitnim materialom najnovejše generacije. V zob ga vgrajujemo z natancno tehniko in z minimalno invazivnostjo. To pomeni, da zob dogradimo in oblikujemo tako, da je po strukturi, izgledu in anatomiji enak naravnemu zobu. Odlocilne prednosti: Ohranimo vec zoba: vse kompozitne dograditve izoblikujemo neposredno v ustih, s cimer ohranimo vec izvirne zobne strukture. Enkratna terapija: terapija je koncana v zgolj enem obisku. Ohranjanje dolgorocne vitalnosti zoba: enostavna popravila zoba tudi na dolgi rok. Cena: poseg je bistveno cenejši od keramicnih prevlek ali porcelanskih indirektnih inlayev. DOMACI KRAJI | 23 Na pecen kostanj in krompirjevo enoloncnico Na Katarini znova Kostanjeva nedelja PETER KOŠENINA Turisticno društvo Katarina je po letu premora 17. oktobra pri­pravilo osrednji jesenski dogodek, Kostanjevo nedeljo. Na njej obiskovalcem ponudijo pecen kostanj, jesenske pridelke, do­mace izdelke, v zadnjih letih pa tudi krompirjevo enoloncnico. Letošnja izvedba je bila zaradi koronavirusa in kratkega casa za organizacijo okrnjena, saj se Kostanjeve nedelje ni udele­žilo toliko ponudnikov domacih izdelkov in dobrot kot v letih pred epidemijo. Kljub temu je v sadovnjak ob šoli prišlo veliko obiskovalcev, ki so se lahko najedli pecenega kostanja. V za-cetku meseca še ni bil zrel in organizatorji so bili zaskrbljeni, do Kostanjeve nedelje pa so ga vendarle lahko nabrali dovolj. "Po navadi smo Kostanjevo nedeljo prirejali prvo nedeljo v oktobru in smo bili s kostanjem vedno na tesnem. Prejšnji mesec smo se po koncu Pohoda po poti suhih hrušk odlocili, da poskusimo sredi oktobra. Kostanj zdaj je, ampak moramo zanj tekmovati z divjimi živalmi. Letos je divjacina precej lac­na, ker ni ne želoda ne žira, zato kostanj na tleh ne pocaka," o letošnji Kostanjevi nedelji pravi Martina Brecelj iz TD Ka­tarina. Društvo je tudi letos pripravilo srecelov, v katerem je bila dobitna vsaka srecka, velik del nagrad pa je predstavljalo suho sadje, ki so ga posušili v obnovljeni sušilnici domacije Pr' Lenart na Belem. Pridobljena sredstva porabijo za spomla­dansko cistilno akcijo in obdarovanje otrok za božic. V kuhanju krompirjeve enoloncnice so poleg domacinov so-delovale še ekipe TD Žlebe - Marjeta, TD Smlednik in TD Dra­gocajna - Moše, vsi stalni udeleženci medvoških kuharskih dogodkov. Prehranska dedišcina naše dežele Na Domaciji pr' Lenart na Belem je avtor Janez Bogataj predstavil zbirko štirih knjig s skupnim naslovom Gastronomija Slovenije. MAŠA LIKOSAR Obsežna strokovna monografija Janeza Bogataja, strokovnjaka s podrocja etno­logije, kulturne dedišcine in gastrono­mije, predstavlja zakladnico prehran­ske dedišcine naše dežele, ki s sodobno nadgradnjo lokalnih in regionalnih posebnosti zaokrožajo razpoznavnost slovenske kulinarike. Knjige so razde­ljene po štirih makroregijah Slovenije, ki je sicer razdeljena na 24 gastronom­skih regij, in skupno vkljucujejo 430 znacilnih regionalnih jedi, živil in pijac. Predstavljena je gastronomija osrednje Slovenije in Ljubljane, alpske, panonske in sredozemske Slovenije. Vsaka od 24 regij je uvedena z izbrano barvno repro­dukcijo umetniškega dela slovenskih slikarjev razlicnih generacij, pri cemer pokrajinske upodobitve opozarjajo na povezanost naravnega okolja in gastro­nomije ter zavezanost Slovenije k traj­nostnemu razvoju. Knjige temeljijo na strategiji gastrono­mije Slovenije, ki predstavlja uradni dokument slovenske gastronomske razpoznavnosti. Z zbirko Slovenija tako predstavlja tudi svojo gastronomsko piramido, ki je temeljni del omenje­ne strategije. Predstavljeni primeri živil, jedi in pijac sooblikujejo pozitiv­na svetovna prizadevanja na podrocju prehrane, ki jih predstavljajo lokalne in regionalne kulture, štirje letni casi, trajnostni razvoj in ustvarjanje lokal­nih nabavnih verig. Obenem imajo vsa prizadevanja tudi pomen na drugih po­drocjih, v turizmu, vzgoji in izobraževa­nju in pomenu prehranske dedišcine Izžrebani nagrajenci nagradne križan­ke, objavljene v reviji Sotocje dne 8. oktobra 2021 z geslom KOSTANJEVA NEDELJA, so: 1. nagrado, darilno kar­tico OBI v vrednosti 20 EUR, prejme Metka Luštrek iz Medvod, 2. in 3. nagrado, knjigo Zdravje in jaz – Prija­telja, prejmeta Dragica Bertalanic in Boris Vukanac iz Medvod. Nagrajencem iskreno cestitamo. za sodobno prehrano. "Nabor jedi ni le izkaznica kulinaricne razpoznavnosti Slovenije, ki ima bolj ali manj v ga­stronomsko dedišcino segajoce izvire, ampak je odlicno izhodišce za sodobno ustvarjalnost, temeljeco na gastronom-ski istovetnosti," je v delu pojasnil avtor. Vsaka od 430 jedi je opremljena z re-ceptom, fotografijo in zgodbo, ki jo jed pripoveduje. "Slovenci smo na prehran­skem podrocju zelo razlicni, obenem imamo gastronomsko formulo, ki pra-vi, da imamo eno jed, ki se na razlicne nacine imenuje, in imamo vec razlic­nih jedi, ki imajo isto ime. Za Slovenijo je znacilno tudi to, da se v sodobnem casu prebivalci v gostinskih lokalih obicajno pogovarjajo o hrani in manj o drugih temah," je povedal Bogataj in dodal: "Vsaka jed je zanimiva, a njena dodana vrednost je zgodba. Skozi vsako jed namrec lahko pripovedujemo zgod­bo o vsakdanjiku in praznikih, tudi o šegah in navadah. Ta vidik je morda v Sloveniji še vedno nekoliko prezrt, a je za našo prihodnjo gastronomsko razpo­znavnost nujen." Izid knjig sovpada tudi z letom 2021, ko je Slovenija izbrana za evropsko gastro­nomsko regijo. Dan za domace jedi Po letu dni premora so clani Turisticnega društva (TD) Dragocajna - Moše ponovno pripravili tradicionalno prireditev Slovenski dan v Dragocajni. MAŠA LIKOSAR, FOTO: PRIMOŽ PICULIN "Slovensko" je tisto, kar daje poseben car prireditvi v Drago-cajni, s katero domacini ohranjajo tradicijo slovenske kul­ture, glasbe, plesa in gastronomije. Pri tem je zanimivo, da ima pobuda za Slovenski dan korenine v tujini, natancneje na enem od grških otokov, kjer je pocitnikoval Miloš Jenko, pobudnik prireditve. "Vašcani grškega otoka so v casu mojega dopustovanja pripravili dvodnevno praznovanje, kjer je imela glavno vlogo domaca hrana. Ideja se mi je zdela zanimiva, zato smo jo s clani društva obudili tudi v naših krajih, kjer je slovenska tradicija mocno prisotna, tudi med mladimi, ki so prevzeli vajeti prireditve in jo skupaj s starejšimi predstavni­ki uspešno izvajajo," je pojasnil Jenko. V skladu z osnovno idejo prireditve so tudi letos obiskovalci lahko brezplacno okušali širok nabor lokalnih jedi, ki so jih pripravile gospodinje Dragocajne in Moš. Stojnice so se šibi­le pod njihovimi dobrotami, kot so potice, zavitek, rulada, piškoti, razna peciva, flancati in bobi, žganci, medla, kaše, budelj ... Moški predstavniki vasi so v kotlih kuhali ricet, krompirjev golaž in vampe po tržaško, pekli so kostanj, v t. i. poljski kuhinji iz leta 1952 pa so pripravljali šaro. "Lokalne jedi pocasi tonejo v pozabo. Mladi prakticno ne vedo vec, kaj je medla ali ricet. Tu pa imajo priložnost, da se z jedmi seznani­jo, jih okusijo in morda vnesejo tudi v svoj vsakdan," je dejal Jure Žitnik, predsednik TD Dragocajna - Moše. Letos je pri pripravi prireditve sodelovalo vec kot štirideset clanov, povezali so se tudi z lokalnimi društvi. Clani TD Hraše so v pokušino ponudili Jakobov lonec – jed, podobno bogracu, clani TD Smlednik so kuhali belo kavo, TD Šencur je pripra­vil pražen krompir, Marješka Pehta iz TD Žlebe - Marjeta je predstavila caje. Za spremljevalni program so poskrbeli ljud-ski godci Cerkljanski gavnarji, clani društva starodobnikov iz Vokla, ki so prikazali starodobno kmetijsko mehanizacijo, in clan gostujocega društva Ivan Romšek, ki je tokrat prvic na ogled postavil svojo zbirko starodobnih predmetov. POGREBNE STORITVE, HIPNOS d.o.o., Žlebe 98, 1215 Medvode, P.E. Barletova cesta Preska - Medvode telefon: 01/ 361 35 89, www.hipnos.si www. hipnos. si 24-urna dežurna št.: 051 620 699 hipnos@hipnos.si Brina prihodnje letoznova v Ameriko Cakajo jo pregled in terapije. MAJA BERTONCELJ Brina Slivniker iz Vaš je 4. novembra praznovala deseti roj­stni dan. Rojena je bila dva meseca in pol prezgodaj, imela je hudo di­halno stisko, posledica je cerebralna paraliza. Pred skoraj pe­timi leti je bila prvic operirana v Združenih državah Amerike. Kot poudarja njena mami Špela, je to pomenilo velik korak naprej na poti v samostojnost. Prihodnje leto ima tam znova pregled in terapije, kar pa stane. "Pred skoraj petimi leti ni cutila svojega telesa. Lani nas je na terapiji v Združenih drža­vah Amerike presenetila, samostojno je zakorakala s pomocjo berglic. Letos pa se mi je izpolnila velika želja, saj sva skupaj z roko v roki odšli v bližnji park na sprehod. Naucila se je tudi plavati. Vse to je zanjo velika motivacija za naprej. Poleg hoje ima tudi velike težave z grafomotoriko. Uci se pocasneje, se pa zna že sama obleci, sleci, njene risbice so zacele dobivati podobe, govor je tekoc, skratka, v dolocenih nalogah je bližje svojim vrstnikom. Z veliko vztrajnostjo in voljo premika meje in gradi svojo samostojno pot. Njen razvoj, napredek po pose-gu gre pocasi, a strmo navzgor. Dr. Park ji je napovedal hojo brez vsakršnih pripomockov. Caka jo še veliko intenzivnih terapij, ki pa niso poceni, saj naše zdravstveno zavarovanje krije le majhen del. Znova smo tako zaceli zbirati za terapije, pregled in pripomocke pri dr. Parku. Zbrati moramo okrog devet tisoc evrov (pregled, dva meseca terapij, ortoze, pripo­mocki in drugi stroški). V njen napredek vlagamo veliko tru­da in ni nam žal. Preživljamo se z minimalnimi dohodki, saj Zbirajo ladjice za žrtve MAJA BERTONCELJ Stanovalci in zaposleni v DEOS Centru starejših Medvode so se prikljucili projektu 6.000.000 ladjic za 6.000.000 žrtev. Gre za dobrodelni projekt v spomin žrtvam genocidov ter da­našnjim žrtvam cloveške ignorance najranljivejših v naši družbi. Ladjice se bodo zbirale vse do 9. maja 2022. "Iz zbranih ladjic bo skupina študentov arhitekture ustvarila umetniško instalacijo, ki bo na voljo za ogled. Ko bo prikaz instalacije zakljucen, bodo ladjice poslali v reciklažo, zbrani denar pa bo namenjen društvu UP-ornik za placilo najnujnejših položnic ter nakup trgovinskih darilnih kartic za vse uporabnike," po­jasnjujejo v DEOS centru starejših Medvode in vabijo vse, da se prikljucite akciji. Pred zunanjim vhodom v DEOS je že od zacetka septembra postavljena škatla, v katero lahko odložite svoje ladjice. Ladji­ce zložite (da so plošcate), jih oddate v preprosto doma nare­jeno kuverto – mapo iz starega papirja, nanjo napišete število ladjic in jo odložite v škatlo. je Brina naša prioriteta. Žal je v naši državi tako, da za otroke s posebnimi potrebami ni dovolj dobro poskrbljeno. Vsak dan se borimo za njene pravice, ker ji želimo omogociti kvalitetno in samostojno življenje. Želimo ji neodvisnost od vseh nas oziroma tuje pomoci, saj si tako kot drugi otroci zasluži kva­litetno življenje," pojasnjuje Špela. Prostovoljne prispevke za Brino zbira Župnijska karitas Pre-ska, Preška c. 33, 1215 Medvode (IBAN: SI56 0202 1009 2137 108, sklic: 04112011, koda namena: CHAR, namen: Brina). Družina je vsem, ki so že ali še bodo pomagali, zelo hvaležna. DOMACI KRAJI | 27 Gasilci obcanom odprli vrata Dnevi odprtih vrat so namenjeni izobraževanju in ozavešcanju obcanov o požarni varnosti. PETER KOŠENINA Medvoška prostovoljna gasilska društva so tudi letos v okto­ bru, mesecu požarne varnosti, priredila dneve odprtih vrat. Clani PGD Sora so obcane medse povabili v nedeljo, 17. okto-bra. Gasilci z dnevi odprtih vrat obcanom predstavijo svoje delo­vanje, priložnost pa vedno izkoristijo tudi za izobraževanje. Ce so otroke zanimala predvsem gasilska vozila, so lahko od­rasli kaj koristnega odnesli od prikaza pravilne uporabe ga­ silnega aparata in avtomatskega defibrilatorja. V gasilskem domu je serviser pregledoval gasilne aparate, ki jih imajo obcani doma. Gasilne aparate bi morali dati pregledati vsa­ko leto, a tega vsi ne storijo. Število pregledov se poveca, ko kje v bližini zagori. Gasilci od zacetka prirejanja dni odprtih vrat vseeno opažajo boljšo ozavešcenost obcanov. "Odkar smo zaceli obcane ozavešcati, naj pripeljejo svoje gasilne aparate na pregled, smo v njih prebudili tudi zavest, da se vprašajo, ali imajo doma urejeno požarno varnost in ali bo njihov apa-rat deloval, ko ga bodo potrebovali," pravi Primož Šušteršic, predsednik PGD Sora. Obiskovalcem so omogocili preizkus gašenja z gasilnim aparatom, saj je teorija eno, praksa pa nekaj povsem drugega. Druga predstavitev je bila vezana na uporabo elektricnega defibrilatorja, ki je namešcen na steni gasilskega doma. "Znanje o pravilni uporabi defibrilatorja je pomembno, ker je to pripomocek za reševanje življenj. Med ljudmi ga je treba širiti, da se naprave ne bojijo," dodaja Šu­šteršic. Defibrilator uporabimo vedno, ko se bolnik ne odziva in ne diha oziroma ne kaže znakov življenja. Vsaka uporaba še ne pomeni, da bo izveden elektricni sunek, saj naprava po pritrditvi elektrod na prsni koš in vklopu sama ugotovi, ali je sunek potreben, in da uporabniku ustrezna zvocna in vidna navodila za izvedbo. Zahvala ob gasilski intervenciji V sredo, 27. oktobra, ob 22.30 so na domaciji zagorele bale sena. Rad bi se iskreno zahvalilvsem sodelujocim pri gaše­nju požara, saj ste s hitrim odzivom poskrbeli, da se požar ni razširil na hlev, ki je bil vneposredni bližini. Ob tem gre posebna zahvala vsem sosedom, ki so prvi opazili požar in poklicali pomoc. Prav tako vsem prostovoljnim gasilcem obcine Medvode (PGD Preska - Medvode, PGD Sora, PGD Zg. Pirnice, PGD Sp. Pirnice- Vikrce - Zavrh, PGD Smlednik, PGD Zbilje). Ob tem naj ne pozabim omeniti še Mihevcevih, Becanovih in sosedov, ki so s svojo kmetijsko mehanizacijo pomagali pri sanaciji in gašenju. PGD Preska - Medvode je na svoji strani naFacebooku objavilo prošnjo za donacijo sena in odziv je bil neverjeten. Še enkrat najlepša hvala vsem, ki ste mi pomagali ob tej nesreci, ter Obcini Medvode, ki je bila pripravljena pomagati na kakršenkoli nacin. Franc Kršinar Sorški gasilci so dan odprtih vrat izkoristili tudi za kratek obcni zbor, na katerem so dobili obcutek, da po letu in pol lahko zadihajo in poskusijo delovati cim bolj normalno. Ste upokojenec, pa se ne znajdete z racunalniki in elektronskimi napravami? Ste podjetnik in imate preobilico dela ter premalo casa? Želite ostati vitalni in tudi v koraku s casom? Poklicite 051 692 019 Nudimo pomoc pri: iskanju informacij, delu z racunalnikom, pripravi dokumentov in oblikovanju besedil, odnosih z javnostmi in promociji, stikih z uradnimi institucijami, športni vadbi in rekreaciji. Smo zanesljivi, prilagodljivi in spoštljivi! Saj veste, na mami se lahko zanesete, saj pride vedno na pomoc! GOLOB IP D.O.O., PODGORJE 144, 2381 PODGORJE PRI SLOVENJ GRADCU S kolesom od Jakoba do Jakoba po Medvodah MAJA BERTONCELJ Društvo kolesarska Jakobova pot Slove­nija je 8. oktobra organiziralo kolesar­sko romanje od Jakoba do Jakoba po Medvodah. Udeležilo se ga je trideset kolesarjev. Zacetek in zakljucek sta bila v Mednu. "Najprej smo obiskali in rojstno hišo du­hovnika, domoljuba, skladatelja Jakoba Aljaža v Zavrhu in si jo ogledali pod vod­stvom Romana Verasa. Pogreli smo se s cajem Marješke Pehte in se posladkali z domacim pecivom. Na poti do cerkvice sv. Jakoba v Hrašah smo obcudovali s soncem obsijan Smledniški grad. Ogle-dali smo si Jahalni center kmetije Jan-har, kjer so nam predstavili njihove lipi­ cance, izvedli prelep nastop in postregli s toplim cajem. Veseli smo bili, da sta nas prišla pozdravit predsednik TD Smlednik Marjan Mali in medvoški župan Nejc Smole. Pot smo nadaljevali do Zbiljskega jezera, kjer so nas ocarali labodi, potem pa mimo Športne dvorane Medvode do Sore in naprej po Locnici do Trnovca. Tam Položili vence v spomin PETER KOŠENINA V nedeljo, 31. oktobra, so potekale kome­ moracije ob dnevu spomina na mrtve. Obcina vsako leto organizira komemo­racije s polaganjem vencev ob gramozni jami v Medvodah, rojstni hiši Franca Roz-smo si privošcili malico. Potem pa strmo v klanec. Prav vsi smo srecno prikolesa­rili ali pa pririnili kolesa na Brezovico, do cerkvice sv. Jakoba. Glede na letnice rojstva so nam naši dragi romarji svetel zgled poguma in vztrajnosti. Duhovni vodja pater Krizostom Komar nam je v prelepi Jakobovi cerkvi daroval sv. mašo. Bili smo ocarani nad toplino in lepoto, mana - Staneta v Spodnjih Pirnicah in ob grobu Jakoba Aljaža na pokopališcu na Dovjem. Pri rojstni hiši Franca Rozmana - Staneta so se je udeležili obcinski svetni­ki Cvetka Židan Valjavec, Ivan Špenko in Alojzij Teršan, ob gramozni jami podžu-pan Ivo Rep ter obcinska svetnika Dragan Djukic in Danica Tršan, na Dovjem pa žu-pan Nejc Smole in obcinska svetnika Sta-nislav Ulanec in Leon Merjasec, ki je tudi ki nas je obdajala. Po spominskem foto­ grafiranju smo morali nadaljevati pot. V Gostilni pr' Jur na Katarini nas je cakalo dobro kosilo. Okrepljeni smo se podali na makadam do Toškega cela. Sledil je lep spust do Šentvida. Na poti do Medna smo obiskali še sv. Jakoba v Stanežicah," je pojasnila Zdenka Bergant. Prekolesa­rili so 52 kilometrov. poslanec v Državnem zboru RS. Kot vsako leto so komemoracijo ob dnevu spomina na mrtve pripravili tudi na Senici. Venec k spomeniku padlim je položil sekretar ZZB NOB Medvode Matevž Barle, predse­dnik krajevne organizacije Vladimir Ber-toncelj pa je pripravil govor. V kulturnem programu so sodelovali clani KUD Fran Saleški Finžgar Senica in Lovski pevski zbor Medvode. ŠPORT IN REKREACIJA | 29 Znana športnica in športnik Medvod za leto 2020 To sta znova smucarska tekacica Anamarija Lampic in prvic atlet Žan Rudolf. MAJA BERTONCELJ, FOTO: GORAZD KAVCIC Prireditve, na kateri so športnim nagra­jencem podeljena priznanja, še ni bilo, prav tako še ni znano, kdaj bo. Vse je odvisno od razmer, povezanih s covi­ dom-19. So pa v Javnem zavodu Sotocje že razkrili nagrajence. Športnica in športnik obcine Medvo­de za leto 2020 sta smucarska tekacica Anamarija Lampic in atlet Žan Rudolf. Tako je na 12. seji odlocil sedemclanski strokovni svet za šport Javnega zavo­ da Sotocje, ki je pregledal kandidature na javni poziv ter izbral kandidate na podlagi Pravilnika o priznanjih športni­kom, športnim delavcem in športnim društvom v Obcini Medvode. Na podlagi javno objavljenih in dostopnih podatkov o športnih rezultatih in uspehih so clani razpravljali o upravicenosti naziva. Pri­merjali so dosežke športnic in športni­kov glede na razpršenost športne pano­ ge po kontinentih, množicnost, število udeležencev na tekmovanju, starostno kategorijo, mednarodno prepoznavnost športne panoge, rezultatsko konstan­tnost ter obetavnost in vsestranskost. Kot so zapisali v obrazložitev, je v letu 2020 smucarska tekacica Anamarija Lampic nedvomno dokazala, da sodi v sam svetovni vrh. Njena prizadevnost, trud in ljubezen do športa so mlado te- kacico popeljale na svetovni tekaški prestol, osvojila je bronasto medaljo v skupnem seštevku svetovnega pokala v sprintu ter prvo, tri druga in tretje mesto na tekmah svetovnega pokala. Kot ena najobetavnejših slovenskih športnic si je prislužila naziv športnica leta Obcine Medvode za leto 2020. Za Žana Rudol-fa pa so zapisali, da je v lanski sezoni kljub pomanjkanju tekmovanj zaradi razglašene epidemije dosegel vrhunske uvrstitve. Z rezultatom 3:12,19 je bil clan štafete, ki je postavila državni rekord na 4 x 400 metrov (Janežic, Rudolf, Grkman, Grahovac), in osvojil zmago na balkan­skem prvenstvu v Carigradu. Na mitingu EA Indoor premium je v teku na 800 me- trov s casom 1:47,51 osvojil drugo mesto. Na svetovni lestvici najhitrejših v teku Stevensznova med najboljšimi MAJA BERTONCELJ Plavalec Peter John Stevens je znova ujel prikljucek z najboljšimi plavalci na svetu. To dokazuje že skozi celo leto. Vrnil se je v kranjski bazen, kjer trenira pod vodstvom Luke Berdajsa. Na evropskem prvenstvu v 25-metrskih bazenih v Ka­zanu, ki je potekalo minuli teden, se je na 50 m prsno uvrstil v finale in osvojil koncno sedmo mesto. "S sedmim me-stom na evropskem prvenstvu moram biti zadovoljen. Prišel sem v finale. S tekmo samo pa nisem zadovoljen. Zno­va sem delal velike napake, ki sem se jih poskušal znebiti. Na tem bomo de­lali do svetovnega prvenstva. Imam še mesec in pol casa. Rezerve so in na sve­tovnem prvenstvu bom pokazal, iz ka­ kšnega testa sem," je povedal Pirnican, ki z zarocenko živi v Kranju. Njegov na-stop je ocenil tudi Berdajs: "Želja je bil nastop brez napak, a se žal tudi tokrat ni izšlo. Ocitno Peter po petih tednih nastopov potrebuje tekmovalni predah. Vracamo se nazaj v trening in v popolno pripravo na svetovno prvenstvo." Svetovno prvenstvo v 25-metrskih baze­nih bo od 16. do 21. decembra v Združe­nih arabskih emiratih. na 600 metrov se je uvrstil na 5. mesto s casom 1:16,57. Kot eden najobetavnejših slovenskih športnikov si je Žan Rudolf prislužil naziv športnik leta Obcine Med-vode za leto 2020. Strokovni svet se je odlocil, da se za leto 2020 podeli eno športno priznanje, ki ga prejme Marko Kristan, šest veli­kih športnih plaket (Anamarija Lampic, Žan Rudolf, Timotej Becan, Miha Ivanic, Miha Ivancic, Andrej Žavbi) in osem malih športnih plaket (Pija Galof, TK Spin – starejši decki, TK Spin – mlajši mladinci in mladinke, ŠD Senica – sek­ cija za prstomet, Anja Žavbi Kunaver, Rok Kuprivec, Ekipa Mr. Pet, Gal Bizjak). V gibanju s Timotejem (30) TIMOTEJ BECAN, GORSKI TEKAC IN KINEZIOLOG "MUSKELFIBER" Zagotovo vsem znana situacija, ko nas od nekega napora, pa naj bo to tek ali pa delo na vrtu, mišice, ki so bile najbolj aktivne, še nekaj dni zatem bolijo, zara­ di cesar nismo ravno pri volji za gibanje ali poceti karkoli drugega fizicne nara­ve. Pa vendar, vsaj vemo, zakaj je temu tako, predvsem pa, da bo minilo. "Muskelfiber" sicer ni slovenska beseda, saj izvira iz nemškega jezika. Po naše temu stanju strokovno pravimo "zaka­ snjena mišicna bolecina", v tuji literatu­ri pa najdemo izraz "DOMS", ki pomeni "delayed onset muscle soreness". Kot že ime pove, gre za bolecino v mišicah, ki se zgodi z dolocenim zamikom. Ni sicer popolnoma nic nevarna, vendar je treba vedeti, ali je ob tem prisotna še kakšna druga težava. Pred kratkim je potekal Ljubljanski ma- raton in gotovo je vecina udeležencev, kljub vestni in dolgotrajni pripravi na tekmo, obcutila to bolecino. Pojavi se namrec pri neobicajni oziroma precej bolj intenzivni aktivnosti. Za nasta­nek DOMS-a je "kriva" ekscentricno­-koncentricna mišicna kontrakcija ob dovolj veliki sili. Ekscentricno krcenje pomeni, da se ob delovanju mišice pri­ poji oddaljujejo, koncentricno pa, da se približujejo. Lažje bom to opisal na pri­merih. Vsako gibanje je sestavljeno iz obeh vrst krcenja, razlika je le v deležu. Vožnja s kolesom je pretežno koncen­tricno gibanje, hoja ali tek po ravnem ekscentricno-koncentricno in hiter tek po klancu navzdol v vecini ekscentric­no gibanje. Lahko bi šel še globlje v raz­lago, kaj se zgodi na samem mišicnem vlaknu, vendar že to je dovolj kompli­cirano. Skratka, da boste vedeli nekaj vec kot "au, boli" o DOMS-u, je to, da ga povzrocijo preklopi med ekscentricnim in koncentricnim krcenjem. Kot zani­mivost, bolecina ni najhujša takoj po naporu, vendar doseže vrhunec šele po 48 urah. Kaj sploh narediti? Znova je preventiva najboljše zdravilo, saj z rednim in do-volj intenzivnim treningom telo najbolj navadimo na tekmovalne obremenitve, vendar marsikdaj tudi to ni dovolj. Niti študije ne podajo jasnih smernic za po­spešitev celjenja, temvec navajajo zgolj cas kot edinega odrešitelja. Po strokov­ni plati je torej vseeno, kaj pocnemo, le dovolj casa mora miniti. Gre pravzaprav za mikropoškodbe mišicnih vlaken, zato je zadevo najboljše pustiti pri miru. Ma- saža, valjckanje, raztezanje ipd. torej odpadejo, saj je vse skupaj prevec bo­lece, vsekakor pa povsem prija kakšno plavanje ali pa vožnja s kolesom. Svoj recept od naštetega pa najbolje, da naj­dete sami. Medvoški upokojenci odlicni športniki Strelke Društva upokojencev Medvode so na državnem veteran-skem prvenstvu osvojile ekipno prvo mesto. Za ekipo so nasto-pile Tatjana Britovšek, Mimi Jamnik in Nasta Adamovic. Fantje v postavi Boško Doneski, Zdenko Frece in Jani Jakic so bili ekipno tretji. Skupaj je nastopilo 171 tekmovalcev. Medvošcani so bili uspešni tudi v kegljanju. Na državnih športnih igrah upokojencev DŠI 2021 so uspeli ubraniti naslov državnih prvakov. Nastopili so vpostavi Slavko Zorman, Brane Jurkovic, Tomaž Kernic, Drago Br-dnik in Dušan Turk. M. B. AVTO JAMNIK d.o.o. Elektronska vinjeta ... bo vijolicne barve S prvim decembrom 2021 Slovenija uvaja nov sistem cestninjenja. Malo za šalo, malo zares. Nov sistem nadzora e-vinjet bo polno zacel delovati s 1. februarjem 2022. Elektronske vinje­te, ki jih Slovenija uvaja za osebna vo­zila, bodo od 1. decembra na voljo samo za letno in polletno obdobje. Za krajša obdobja (teden, mesec) se bo v preho­dnem obdobju, do 1. febrauarja 2022, uporabljala še klasicna nalepka, ki bo vijolicne barve. Registrske številke vozil bodo s stacio­narnimi kamerami nadzirane na po­ sameznih tockah avtocestnega omrež­ja. Na nadzornih tockah – avtocestnih pocivališcih, mejnih prehodih, avtoce­stnih prikljuckih – bo nadzor potekal s prenosno nadzorno opremo, z nadzor­nimi kamerami za mobilni nadzor pa bodo opremljena tudi vozila cestnin­skega nadzora, kar bo cestninskim nadzornikom omogocalo nadzor med vožnjo. Sistem elektronskega cestninjenja pri­naša številne prednosti in poenostavlja postopke nakupa, kontrole in tudi spre­ mljanja prometa. Najvec pomislekov pa vzbuja poseg v zasebnost z dejanskim sledenjem uporabnikom, na kar (že) opozarjajo tudi z Urada informacijske pooblašcenke. Na Darsu zatrjujejo, da identiteta uporabnikov avtocest ne bo ogrožena, saj bo sam sistem tiste re-gistrske oznacbe, ki imajo v sistemu veljavno vinjeto, avtomatsko izlocil iz preverjanja in zadržal le tiste, ki vinjete nimajo. Cena e-vinjete ostaja enaka. PE Vodovodna PE Brdo PE Vi PE Brezovica PE Moste PE Primskovo PE REMONT Labore Vodovodna cesta 93 Mladinska ulica 89 Tržaška cesta 108 Podpeška cesta 10 Kajuhova ulica 32a Cesta Staneta Žagarja 65a Ljubljanska cesta 22 1000 Ljubljana 1000 Ljubljana 1000 Ljubljana 1351 Brezovica 1000 Ljubljana 4000 Kranj 4000 Kranj T 01 589 14 50 T 01 589 12 04 T 01 200 05 83 T 01 360 13 80 T 01 589 14 57 T 04 201 52 70 T 04 201 52 50 PO NASVET K MARJEŠKI PEHTI Zacimbe za zdravje (1) MARJEŠKA PEHTA Veliko zacimb, ki jih uporabljamo pri vsakdanji kuhi, je zdravilnih in po­magajo ob redni uporabi tudi našemu zdravju. Pa še hrana, ki je pravilno zaci­njena, je bolj okusna, zato so v moji ku­hinji vedno prisotne na posebni polici. Veliko jih zraste tudi v mojem vrtu, tako jih cez leto uporabljam sveže, na jesen pa seveda vecino njih posušim in upo­rabljam posušene. Bazilika je eno od najbolj pogosto upo­rabljanih zelišc v sodobni kulinariki. Njeno najbolj pomembno zdravilno se­stavino, beta karofilen, najdemo tudi v konoplji. Gre za mocno protivnetno spo­jino, ki je zelo uporabna v medicinske namene. Po baziliki bi morali še pose-bej pogosto posegati vsi, ki imajo vne-to crevo in revmatoidni artritis. Obsta­jajo številne sorte bazilike in prav vse imajo zdravilne lastnosti. Klincki ali tudi nageljnove žbice so nepogrešljivi v kompotih ter kuhanem vinu. Doda­jamo jih divjacini, medenjakom, kavi, rdecemu zelju ... Klincki imajo visoko vrednost ORAC, kar pomeni, da pre­precujejo oksidacijo celic v telesu. De-lujejo protibakterijsko in protivnetno, pomagajo uravnavati raven inzulina, zmanjšujejo vnetja in koristijo pri celi vrsti zdravstvenih težav, od zobobola do prehlada. Rožmarin je antioksidant. V kulinariki ga uporabljamo pri pripravi mesnih in zelenjavnih jedi, dodajamo pa ga proti koncu kuhanja, da nam ne pogreni hrane. Rožmarin izboljša vid, miselne sposobnosti, niža krvni tlak, manj je težav s sklepi. Odpravlja težave s prebavo, pomaga pri gripi in prehladu, koristi srcu, ožilju, jetrom ... CAJ IZ ROŽMARINA IN CAJ IZ ŽAJBLJA Iz rožmarina lahko pripravimo tudi caj. Rožmarin prelijemo z vrelo vodo in pu­stimo stati deset minut, odcedimo in pijemo. Za dve osebi potrebujemo 5–6 mladih svežih vejic ali dve žlici posuše­nega rožmarina, 500 ml vode, sladkor ali med po okusu. Naslednja uporabna zacimba je žajbelj, ki izboljšuje spomin in razpoloženje. Poleg tega je priporocljiv za bolnike z Alzheimerjevo boleznijo in demencami. Tako kot predpisana zdravila namrec tudi žajbelj vsebuje encim, imenovan acetilcholinesteras, ki izboljšuje funk-cije možganov. Izboljšuje še prebavo in preprecuje vrocinske vale ter druge stranske ucinke menopavze, saj deluje podobno kot estrogen. Sicer je splošni javnosti bolj poznan kot idealno sred­stvo proti vnetju žrela, uporabljamo pa ga še za izpiranje ust pri težavah, po­vezanih z razjedami in vnetjem dlesni. Cetrtina do polovica cajne žlicke žaj­blja nekajkrat na teden je priporocljiva mera za uživanje tega zelišca. Doda­te ga lahko enoloncnicam ali juham, ga uporabljate kot polnilo ali z njim premažete peceno meso. Lahko pa si pripravite tudi caj – liste posušenega žajblja deset minut kuhate in nato pre­cedite in pijete. Cimet najpogosteje povezujemo s sla-šcicami, še posebej s tistimi, ki jih pripravljamo pozimi. Tudi jabolcnega zavitka si brez njega ne znamo predsta­vljati. Vendar cimet odlicno dopolnjuje tudi pikantne jedi. Sodi med znanstve-no najbolj raziskana zelišca, na sezna-mu njegovih zdravilnih lastnosti pa je na prvem mestu MNCP – spojina, ki po­veca dovzetnost celic za inzulin. Cimet tako uravnava krvni sladkor ter poma­ga nadzorovati sladkorno bolezen. Je tudi mocan antioksidant. Pomaga pri Alzheimerjevi in Parkinsonovi bolezni in je uspešen v boju proti raku. Med bolj "vsakdanjimi" koristmi cimeta so, da pomaga pri neprijetnem ustnem zadahu, cisti kožo, znižuje holesterol, pospeši okrevanje po virusnih obolenjih dihal, odmaši sinuse, odpravlja nape-njanje in blaži razjedo želodcne sluzni­ce. Zaradi naštetih pozitivnih ucinkov je dobro, da cimet vkljucite v svoj jedilnik vsak dan. Z njim si zacinite kavo, caj ali jutranji sveže stisnjen sok, dodajte ga v kosmice ali ga uporabite pri kuhi. V kombinaciji s kumino in cilijem v pra­hu se dobro poda še k ribam, pišcancu ali jagnjetini. Pol cajne žlicke cimeta na dan bo zadostovalo. RAZGLED Požar, ki ugasne sam PETER KOŠENINA Prostovoljna gasilska društva Gasilske zveze Medvode so 28. oktobra sodelo­vala na skupni vaji pri brunarici na Osol­niku. Gasili so požar in iskali pogrešano osebo. Iz brunarice se je valil gost dim, njene prostore pa so pregledovali gasil­ci z dihalnimi aparati. Veter je dim nosil proti jugozahodu, kjer je v casu nastanka fotografije zahajalo jesensko sonce. To-pli soncni žarki, veje drevesin delci dima vzraku so za nekaj sekund ustvarili vizijo požara, ki so jo gasilci, osredotoceni na dogajanje v brunarici, zamudili. CIVKARIJE, RAZVEDRILO | 35 NA AVTOBUSU V avtobusu je gneca. Novak zavija z ocmi in vzdihuje, potem pa se le odloci in ogovori soseda: "Gospod, imate mogoce kakšnega sorodnika pri policiji?" "Nimam," odvrne ta. "Mogoce imate pa kakšno funkcijo vvladi?" "Nimam." "Potem pa mi že enkrat stopite z noge, oselzagamani," se oddah­ne Novak. PESGA ZANIMA "Vceraj je vaš pes ugriznil mojo tašco …" pojasnjuje oškodovanec. "In zdaj bi radi odškodnino?" ugiba lastnik psa. "Ne. Samo psa bi kupil," odvrne prvi. NA POLICIJSKI POSTAJI Policist stopi v pisarno h komandirju: "Pred postajo leži mrtev mo-ški." Komandir: "Vprašaj ga, kaj hoce?" Na plovbi po Ljubljanici Clani Društva upokojencev Pirnice so se 5. oktobra odpravili na plovbo po Ljubljanici – na potep z ladjo Recni pirati. "Sprejela sta naskapitan Marko in njegova pomocnica Barbara, po zvocniku je donela prijetna glasba. Kapitan nam je predstavil pot, ki jo name-rava prepluti, 'piratka' pa je že hitela kar na krovu ladje pripravljati dobro hrano, ki nam jo je stregla vso pot. Medtem ko smo pluli po Ljubljanici in uživati ob dobri hrani in lepi okolici, nam je kapitan razlagal in pokazal vse zanimivosti na obrežju, zgodovino in po-men zgradb, ki so se vrstile ob poti, pa tudi recne živali, ki so nas spremljale na in ob vodi. Ob vseh zanimivostih, klepetu in dobri hrani nam je casprehitro minil. Imeli smo se reslepo. Velika za­hvala gostiteljem," je izlet opisala Veronika Pretnar Kunstek, pred­sednica Društva upokojencev Pirnice. M. B., foto: arhiv društva 23 49 21 5 38 6 941 3 2 148 6 59 7 187235649 Rešitev: 17 368417592 914852763 625948137 493176285 72 4 879621354 541793826 752369418 Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. 236584971 Prireditve v novembru in decembru 2021 Vse, ki želite najaviti prireditve in razne dogodke v koledarju prireditev, prosimo, da dogodke vpišete preko portala MojaObcina.si. Zaobjavo v redni številki Sotocja, ki izide drugi petekv mesecu, jetreba oddati obvestilo o dogodku do 30. v mesecu.Vse informacije o vpisu dogodkov so na voljo vTIC Medvode, E: info@visitmedvode.si. Javni zavod Sotocje Medvode, Ostrovrharjeva ulica 4, SI – 1215 Medvode. Cetrtek, 11. november 2021, ob 19.30 Dom krajanov Pirnice PREMIERA: POŠTENA DEKLICA KUD Pirnice, blagajna.kud.pirnice@gmail.com, 031 352 772 (Mateja) Petek, 12. november 2021, ob 19.00 Mladinski Center Klub Jedro ODPRTJE RAZSTAVE KUD JAREM:»EX – TEMPORE HRAŠE – ALJAŽEVINA 2021« JAVNI ZAVOD SOTOCJE MEDVODE, mladina@zavodsotocje.si , +386 (0)1 361 43 46 Petek, 12. november 2021, ob 19.30 Dom krajanov Pirnice ABONMA OTH IN IZVEN: PRAH KUD Pirnice, blagajna.kud.pirnice@gmail.com, 031 352 772 (Mateja) Sobota, 13. november 2021 ob 17.00 Dom krajanov Pirnice, ABONMA OTEHAJCEK IN IZVEN:VOLK IN KOZLICKI KUD Pirnice, blagajna.kud.pirnice@gmail.com, 031 352 772 (Mateja) Petek, 19. november 2021, ob 18.00 Medvoška cesta ODPRTJE DRSALIŠCA MEDVODE2021 JAVNI ZAVOD SOTOCJE MEDVODE, info@zavodsotocje.si Sobota, 20. november 2021 ob 20.00 Mladinski Center Klub Jedro, SVARUNOVANOC XXI JAVNI ZAVOD SOTOCJE MEDVODE, mladina@zavodsotocje.si Nedelja, 21. november 2021, ob 10.00 Hraše (start: Jahalni center kmetije Janhar) VLECHRAŠE11-21 TEKMOVANJE VLECNIHPSOV TD Hraše in Društvo športnih psov Slovenije, Jože Janhar Nedelja, 21. november 2021, ob 17.00 Dom krajanov Pirnice KALVARIJA KRVAVE SOCE KUD Pirnice, kud.pirnice@gmail.com Nedelja, 21. november 2021, ob 17.00 Dom krajanov Pirnice KDO PASO TI MLADI FANTJE KUD Pirnice, kud.pirnice@gmail.com Torek, 23. november 2021, ob 19.30 Knjižnica Medvode JOŽEF OSELI – TITOV KUHAR: PREDSTAVITEV AVTOBIOGRAFIJE MOJA ŽIVLJENJSKA IZKUŠNJA Knjižnica Medvode, +386 (0)1 361 30 53 Sreda, 24. november 2021, ob 19.30 Knjižnica Medvode RAZSTAVA FOTOGRAFIJ: HI KEY–LOW KEY(KUD FOFITÉ) Knjižnica Medvode, +386 (0)1 361 30 53 Petek, 26. november 2021, ob 21.00 Mladinski Center Klub Jedro KONCERT DWON: PREDSTAVITEV HIP HOP ALBUMA RONIN JAVNI ZAVOD SOTOCJE MEDVODE, mladina@zavodsotocje.si Sreda, 1. december 2021, ob 19.30 Knjižnica Medvode POTOPIS: KOSTARIKA(MATEJ KOŠIR) Knjižnica Medvode, +386 (0)1 361 30 53 Petek, 3. december 2021, 8.00. do nedelja. 5. december 2021 Športna dvorana Medvode MEDVODE YONEXCUP Badminton klub Medvode, bkmedvode@gmail.com Ponedeljek, 6. december 2021, ob 18.00 Medvoška cesta PRIŽIG PRAZNICNIH LUCIV MEDVODAH2021 JAVNI ZAVOD SOTOCJE MEDVODE, info@zavodsotocje.si , +386 (0)1 361 43 46 Zaradi situacije, vezane na covid-19, lahko pride do odpovedi dogodkov, zato spremljajte portal dogodkov Mojaobcina, sple­ tno stran Visit Medvode ali spletno stran Obcine Medvode. Pripravljajo se na drugi koncert Sorške face, mladinska skupina orglicarjev, se pripravlja na svoj drugi Miklavžev koncert z gosti. Benjamin in Timotej Avsec, Ažbe Perme, Katarina in Staša Pelko osmo leto zapored igrajo na ustno harmoniko pod okriljem Kulturno umetniškega društva Oton Žu­pancic Sora. Igrajo slovenske ljudske pesmi, slovensko zimzeleno glasbo in tudi moderno zabavno pop glasbo. Ponosni so na pohva­le in priznanja, ki so jih prejeli na domacih in mednarodnih festi­valih ustne harmonike. Celotna zasedba igra na orglice, izvedbe pa popestrijo z drugimi glasbili (trobenta, cajon, klavir, kitara). Prvi samostojni koncertso imeli v decembru 2019, drugega pa nacrtu­jejo 4. decembra ob 19. uri v Domu krajanovSora. Ce bodo koncert zaradi razmer, vezanih na ukrepe zaradi covida-19, morali odpove­dati, bo prestavljen na pomlad. M. B., foto: Peter Košenina ZANIMIVOSTI | 37 Staro je boljše Prodaja rabljenih gramofonskih plošc je vzbudila veliko zanimanja. PETER KOŠENINA Gramofonske plošce po zatonu v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja znova pridobivajo veljavo in vse vec ljubiteljev glasbe z veseljem poseže po njih. V Javnem zavodu Sotocje so se zato odlocili, da na medvoški tržnici v nedeljo, 17. oktobra, pripravijo prodajo rabljenih gramofonskih plošc. Gramofonske plošce se nam v digitalni dobi zdijo zastarele in spomin na neke druge case, v resnici pa imajo pri poznavalcih glasbe ves cas zelo pomembno mesto. Glasba, predvajana na gramofonu, je kakovostnejša kot tista, ki jo poslušamo na in-ternetnih, t. i. pretocnih medijih. Pri teh kompresija poskrbi za to, da posnetek ne zasede veliko digitalnega prostora, vendar s tem odstrani tudi detajle v zvoku, ki na vinilni plošci osta­nejo. Gramofonske plošce imajo še druge prednosti. Lahko jih držimo v rokah, jih zbiramo in si jih izmenjujemo. Glasbo na plošcah si lastimo, pretocna pa nikoli ni zares naša. "Tisti, ki imajo radi kakovosten zvok, posegajo po starejših nosilcih zvo­ka. Danes ponujamo predvsem plošce z džezom, rokom, blu- Med rabljenimi gramofonskimi plošcami je vsak lahko našel kaj zase. zom in kantrijem, najdejo pa se tudi take z narodno-zabavno glasbo, elektroniko in hiphopom," pravi Rok Tomšic iz Zavoda Sotocje. Dodaja, da sodobni ustvarjalci svojo glasbo spet vec izdajajo tudi na gramofonskih plošcah, uporaba zgošcenk pa pocasi zamira. Pred leti so prodajo rabljenih plošc že organizi­rali v Klubu Jedro, letos pa so se zaradi koronavirusa odlocili za medvoško tržnico, ki se je izkazala za odlicno lokacijo. "Bolšji sejem" gramofonskih plošc je potekal cel dan in bil ves cas zelo dobro obiskan, zato organizatorji razmišljajo, da bi ga v prihodnje organizirali dvakrat letno. Bi avto takoj? Povpre.na poraba goriva: 1,383 7,816 l/100 m, emisije CO: 31,40 181 g/ m. Emisije onesnaževal zunanjega zra a iz prometa pomembno prispevajo poslabšanju a ovosti zunanjega zra a. Prispevajo zlasti .ezmerno povišanim oncentracijam prizemnega ozona, delcev PM 10 in PM2,5 ter duši ovih o sidov. Sli e so simbolne. A cija velja do razprodaje zalog. Ve. informacij vezanih na a cijs o ponudbo je na voljo pri pooblaš.enih prodajalcih vozil Hyundai. Pogoji garancije in podat i o specifi.ni porabi goriva in emisijah CO” so na voljo na www.hyundai.si. Kupci ste v razis avi QUDAL (QUality meDAL) terens im in mestnim vozilom Hyundai podelili priznanje Najvišja raven a ovosti na slovens em trgu. Vir: http://qudal.com/SLOVENIA-621KD78 in http://qudal.com/SLOVENIA-620XM14. Izdajatelj si pridržuje pravico do tis ars ih napa . Sli e so simbolne. Ve. informacij je na voljo pri pooblaš.enih prodajalcih vozil Hyundai. Pogoji garancije in podat i o specifi.ni porabi goriva in emisijah CO 2 so na voljo na www.hyundai.si. www.gorenjskiglas.si / Foto: Tina Dokl Nagrade: 1. nagrada: darilna kartica OBI v vrednosti 20 EUR, 2. in 3. nagrada: knjiga Vec kot sanje/Jaz, midva, mi Rešitve križanke (geslo, sestavljeno iz crk z oštevilcenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite do petka, 26. novembra 2021, na Gorenjski glas, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj. Rešitve lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Nazorjevi ulici 1. OGLASI| 39 Jesenska akcija Osvežite dom z Gorenjskim glasom 14 dni brezplacnega casopisa Gorenjski glas je izredno priljubljen casopis, ki izhaja vsak torek in petek. Narocniki komaj cakajo, da ga dobijo v nabiralnik in izvedo, kaj je novega v njihovem domacem kraju in v naši regiji. Teh novic ni mogoce najti nikjer drugje! Akcija 14 dni brezplacnega casopisa je namenjena vsem, ki Gorenjskega glasa še ne poznate ali ga kupujete v prosti prodaji. Želimo si, da bi se bralci na lastne oci prepricali, da je Gorenjski glas odlicen casopis, in postali njegovi narocniki. Poleg brezplacne dostave narocnina prinaša tudi številne popuste in darilo. Ce želite Gorenjski glas bolje spoznati, se lahko odlocite za dvotedensko brezplacno prejemanje casopisa brez vseh obveznosti. Pišite na narocnine@g-glas.si ali poklicite na tel. št. 051 682 217 in pustite podatke za dostavo. Po preteku 14-dnevnega obdobja vam ca-sopisa ne bomo vec pošiljali, vas bomo pa poklicali, povprašali za mnenje in vam predstavili prednosti za narocnike. Pridružite se naši veliki družini narocnikov, ne bo vam žal! V akciji ne morejo sodelovati obstojeci narocniki in tisti, ki živijo na istem naslovu kot narocnik. Gorenjski glas je najbolj bran regionalni casopis v Sloveniji. KZ MEDVODE Z.O.O., MEDVODE, CESTA OB SORI 11, MEDVODE