MIROUUBNO SOŽITJE MED NARODIIN DRŽAVAMI — POGOJ ZA BOLJŠE   ŽIVLJENJE ČLOVEŠTVA
Dvajset let neuvrščenosti
Preteklo je dvajset let od prve konference neuvrščenih držav v Beogradu. Dvajset let je pravzaprav kratko obdobje, vendar je prav teh 20 lei za človeštvo ali vsaj za njegovo večino izredno dolgo, predvsem pa akcijsko in vsebinsko polno. V tem času se je gibanje neuvrščenih iz predvsem politične vsebine spremenilo v močnega borca za gospodarsko pravičnejši svet, čeprav je doživ-Ijalo tudi svoje vzpone in padce, uspebe in manjše uspehe.
CeJotno gibanje neuvrščemih držav pa je povezano ne samo z mestom
prve konference, temveč z vso Jugoslavijo. predvsem pa s tovarišem Titom, ki je bil eden pobudnikov, ustanoviteljev in najvidnejših borcev ne samo v gibanju samem, ampak v celotni politrki za popuščanje nape-tosti in miroljubno sožitje med narodi in državami.
V dvajsetletnem obdobju je imelo gibanje neuvrščenosti šest konfe-renc (1961. v Beogradu, 1964. v Kairu, 1970. v Lusaki, 1973. v Alžiru, 1976. v Colombu, 1979. v Havani). V tem času se je svet v mnogočem spremenil, spremenili so se v mnogočem tudi odnosi med državami, če-prav je osnovno, proti čemur se od vsega začetka bori gibanje neuvršče-nih, ostalo: ostala je blokovska razdelilev sveta, ostala je premnoga odvi-snost ene države od druge, ostala je napetost v svetu, ostale so stalne vojne in spopadi. To je kol stalnica bedelo ne samo nad svetom, ampak tudi nad gibanjem neuvrščenih, ki se je ves čas bojevalo za osnovno idejo, izraženo že na beograjski konferenci: za mirobljubno sožitje med narodi
in državami, za pravico narodov do samoodločbe in držav do samostoj-nega, svobodnega določanja oblik in poti gospodarskega, družbenega in kulturnega razvoja. Ta pa so tudi osnova za mednarodne odnose.
Na prvem srečanju v Bcogradu je bilo na konferenci prisotnih 25 držav. 3 države so bile kot opazovalke, delo konference pa so spremljali fudi oredstavniki okoli 40 antikolonialnih in naprednih osvobodilnih gi-banj z vseh delov svela. Konference so se udeležiii predstavniičidežefs štirih celin (razen Avstralije). Ti so manifestirali sodelovanie drzavz ra-zličnimi družbenimi in političnimi sistemi na načelih miroljubnega, aktiv-nega in enakopravnega sodelovanja.
Nadaljevanje na 3. strani
(Nadaljevanje s 1. strani)
Beograjska konferenca je sprcjela dokumeni. katerega osnovna misel je bila izražc-na. da so v razmerah. kot je bil tedaj svet (in je žal še dants) načela miro-Ijubne koeksistence edina aitcrnativa »hladni vojni« in možnosti za spiošno alamsko kataslrofo. Izraiena jc bila tudi zahteva o ncizogibnosti. da zunajblo-kovskc države sodelujejo pn urejanju mednarodnih problemovt ki se tičejo miru in varnosti v svelu. in da morajo biti zastopane ludi na konferencah o razorožitvi. -Dcklaracija pa je jasnozahlcvala ludi, da sc jc ircba prizadevati za odstrapiiev ckononiske necnakosli in prcmostiti čedaljc globlji prepad med majhnim števi-lom razvitih in vcliko vcčino nerazvitih držav. Sprejeta je bila tudi izjava o nevar-nosti \ojne in apel za mir. v katcrcm jc bilo zahtevano od ZDA in Sovjetske zvcze. da ustavila svojc vojne priprave in apelirani). da se šefa obeh supersil se-staneta.
Svel je še vednu razdeljen na bloke in danes se bolj kot kdajkoH v teh dveh de-setletjih kaze razdelitev. proti kateri m- niuvrvcint draave borc od vsega začelka. Vendar je pri tem pomembno. da se napredni. svobodni, neuvrščeni s»el zaveda, da se »\\& ne bo spremeril i razpustitvijo blokov. temveč bodo Moki izginili s spreminjajem sveta,« kol je poudaril Kdvard Kardelj,
ZDENKO ČEPIČ