Slovniške in pravopisne drobtine
DEBICE
Na Laškem ob Savinji in v okolici (moj primer je iz zaselka Mulenca pod Smohorjem) je ljudem znana beseda debiče. Uporabljajo jo tudi v okolici Krškega, ne vem pa, ali je v rabi v sklenjenem pasu med omenjenima krajema. Pleteršnik je v svojem besednjaku ni zapisal.
Debiče pomeni mlado dekle vse tja do let, ko je godna za možitev. Šteti jo moramo v vrsto izpeljank na -e, kot so človeče, hlapce, kuže, otroče ipd. (glej Bajec: Besedotvorje I, § 116), vendar s pripombo, da nima pejora-tivnega prizvoka, marveč ljubkovalen.
Od kod ta beseda? Izvajati jo moramo iz samostalnika devica (virgo), ki je prevzel obrazilo po manjšalnih samostalnikih na -če, izpeljanih iz moških samostalnikov na -beb ali -bkt (glej Bajec, 1. c.): bravče, jelenče,
136
kmetče, kumče, mače ipd. Nova beseda debiče je bila seveda srednjega spola s podaljšano osnovo -et- v odvisnih sklonih.
Device je kasneje prešlo v debiče. Pojav prehajanja v > b razlaga Fran Ramovš v Hist. gram. slov. jezika II, Konzonantizem, 158. Omejen je na nekatera primorska in ziljsko narečje, sicer pa je sporadičen in zelo redek, zato je naš primer še posebej zanimiv.
Beseda je zanimiva tudi zato, ker nima dvojnice v slovanskih jezikih in so slovenske izvedenke na -če iz samostalnikov na -ica zelo redke (n. pr. punče, deklinče, kolikor ne gre za sufiks -i>ca).
V slovanskih jezikih so pomensko podobne izpeljanke na -če iz samostalnika deva: češ. devče, polj. dziewcze, bolg. in srb. (hrv.) pa iz samostalnika devojka > devojče.
Razlagati slov. debiče, češ da je ljudska izposojenka iz hrvaščine ali srbščine, ni mogoče, ker bi bila nerazložljiva prehod v > b pred o in pa glasovna sprememba -oj > i pod poudarkom.
V Mulenci je samostalnik na poti v maskulinizacijo. N. pr.; tot debiče je fejst, toda debiče je rjékl (končni -1 je znak, da je moderna vokalna redukcija zajela obliko srednjega spola), debiče je blu vesel. V množini je maskulinizacija že izvedena: tot debičeti so mlat. Bnmo Hartman
PREVAJALSKI POMENKI
Pravzaprav ni lepo, da naš list tako malo streže prevajalcem, saj so ga tudi ti pomagali priklicati v življenje. IVI orda bi bilo za vse koristno, če bi ena, dve strani v listu veljali prav takim pomenkom. Kakšni naj bi bili? Lahko zelo raznovrstni. Radoveden sem, kaj bi rekli k takile obliki.
V Flaubertu beremo: Et alors, sur la grande route qui étendait son long ruban de poussiere, par les chemins creux ou les arbres se courbaient en berceaux, dans les sentiers dont les blés montaient jusqu'aux genoux, avec le soleil sur ses épaules et l'air du matin a ses narines, le coeur plein des félicités de la nuit, l'esprit tranquille, la chair contente, il s'en allait rumi-nant son bonheur, comme ceux qui machent encore, apres diner, le gout des truffes qu'ils digerent.
Podajamo vam tri prevode tega stavka treh različnih prevajalcev:
1. Tedaj je po veliki cesti, ki se je vlekla brez konca kakor dolg, prašen trak, po soteskah, kjer so se sklanjala drevesa kakor senčnice ..., rame obsijane s soncem, z jutranjim zrakom V nosnicah, s srcem polnim blažene noči, z mirno dušo, z zadovoljnim telesom premišljeval svojo srečo .. .
2. Vso pot po veliki cesti, vlekoči se brez konca kakor dolg, prašen trak, po klancih, kjer so se sklanjala drevesa kakor hladnice, po stezah, kjer mu je kimalo visoko žitno klasje do kolen, z rameni obsijanimi od sonca, z jutranjim zrakom v nosnicah in s srcem polnim blažene noči, z mirno dušo in zadovoljnim telesom, je premišljal svojo srečo, podoben ljudem, ki še po večerji žvečijo okus zaužitih gomoljik.
3. Odhajal je po veliki cesti, ki je brez konca razvijala svoj dolgi trak prahu, skozi globeli, nad katerimi so se sklanjala drevesa kakor nad senčnicami (utami), po stezah, koder mu je segalo žito do kolen; v pleča ga je grelo sonce, nosnice so piale v jutranjem zraku, srce pa je bilo polno nočne blaženosti; tako je vso pot mirne duše in v udobnem telesnem počutju pre-mleval svojo srečo kakor ljudje, ki po obedu še žvečijo okus zaužitih gomolj ik.
Treba bi bilo določiti marsikaj: 1. Kaj je v posameznih prevodih dobro, kaj slabo in zakaj? 2. Ali si prevajalec sme dovoljevati spremembo podobe, kakor jo imata prva dva prevoda pri veliki cesti, ali ne? 3. Ali si prevajalec smo dovoljevati razkosavanje periode in vstavljanje povedkov, kakor jih ima tretji prevod? Ali s takim vstavljanjem greši zoper smisel in bistveno okrni obliko izvirnika? 4. Prevajalci naj poskusijo najti še drugačnih oblik, kako bi pri kar se da natančnem prevodu mogli dobiti kolikor moč domač in nazoren izraz za francoska absolutna prislovna določila (tri krajevna in pet načinovnih).
137
Naloga je na videz preprosta in kratka, toda takole oblikovanje ene same periode nas lahko nauči marsičesa. Prvega prevoda bi bil vesel Fran Levstik, če bi iskal zgled za oddaljenost pomožnika je od ustreznega deležnika premišljeval; samo 41 besed je vmes, če pa dodamo še tisto določilo, ki je tam izpuščeno, pridemo na 50 in čez! Levstik jih je našel samo 30! Prevajalci gotovo tudi sami naletijo pri svojem delu na podobna vprašanja. Naj postavijo še sami naloge in vprašanja, da se bomo tako skupaj učili in iskali za posamezne tuje zveze dobrih domačih načinov izražanja.
V eni prihodnjih številk bomo povzeli rezultat došldh odgovorov. Kdor hoče biti z imenom omenjen, naj to izrecno pove ali sporoči značko. Povedali bomo tudi, od kod imamo podane prevode. s, j.
ŠE ENKRAT PLATI  IN  OBRAVNAVATI
To sta živa ljudska izraza za dvoje različnih opravil, ki ju je knjižna slovenščina sprejela kot strokovna izraza iz kmetijstva in sta razvila oba tudi prenesene pomene.
Izraz plati je iz praslovanske osnove pol-; v nedoločniku se pred -ti (polti) zlog popolnoma pravilno spremeni v plati, kakor golva v glava itd. V podvojeni obliki imamo ta koren v izrazu polpolati, kar je dalo po tem pravilu premeta čisto pravilno plapolati. Kaj pomeni ta izraz? Pomeni premikanje zaradi vetra, sape ali drugačnega teka, ki giblje predmet (zastavo, plamen, dim, vodo itd.) v nekakih valovih, utripih ipd. Zato uporabljajo za isto opravilo drugod véjati žito, kar je v zvezi z veti vejem — veter. Z nečkami so torej žito premetavali tako, da je sapa v valovih odnašala prah, pleve in rese, ki so lahke in jih je ob premetavanju nastali veter odnesel toliko dlje, kolikor lažje so. Ponekod žito z velnico (od veti vejem, vel-nica) mečejo na podu iz kota v kot tako, da se v loku lepo razpusti in se useda najprej najdrobnejši, potem debelejši prah, nato najlažje pleve in rese, potem zmeraj težje, prav v kot pa prileti samo kleno zrnje. Tudi to je nekako planje, podobno kakor če kdo z velnico vodo iz čolna polje.
Cisto drugačno pa je opravilo obravnavanja. Tam že preplano žito na-rešetu suče — ni to lahko in preprosto delo, je treba posebno spretne roke — tako, da se vse žito enakomerno suče v krogu na rešetu, da vsako zrno popolnoma prosto poišče svojo lego, ko roka obrne rešeto. Čemu tako delo? Zato da gre vse, kar je predrobno za povprečno zrno tistega žita — zato imajo za vsako žito posebno rešeto z določeno gosto mrežo — pod rešeto; to je podrešetina (plevel, drobna zrna itd.). Z druge strani pa se vse, kar je težje in zlasti večje od povprečnega zrna, skroži na sredo rešeta in se imenuje skrožki. Te poberejo z rešeta. Vse zrnje pa se lepo uravna' v krožne črte podolgoma, tako da je res obravnano po legi in velikosti, ker sta obe skrajnosti odstranjeni, vse neuravnovešenosti so izločene. Zato ponekod tudi pravijo žito ravnati, poleg obravnavati. Kaj je lepšega za prenos na področja duhovnega zrnja! j. Roi
138
OB ENIH
Zakaj dopušča Slovenski pravopis poleg »ob eni« še obliko »ob enih«? Ali ni to nelogično in zato napačno? Tako me je spraševal prijatelj, ko sva govorila o jezikovnih stvareh.
Res je to nelogično, ker je izraz nastal iz »ob eni uri«, kar da skrajšano »ob eni«. Iz tega pa nikakor ne sledi, da je ob enih napačno. V jeziku je marsikaj nelogičnega, v njem igrajo psihološki momenti pomembno vlogo. Velik izpreminjevalni činitelj v jeziku, večji, kot se splošno zavedamo, je analogija ali nalika, po kateri se spreminjajo oblike po kakem tujem vzorcu.
V našem primeru je delovala analogija nekako takole. Poleg »ob eni« iz »ob eni uri« govorimo: »ob dveh«, »ob treh«, »ob štirih« itd. Po teh množin-skih oblikah je nastala na videz nepravilna oblika »ob enih«. Ta zveza je poleg »ob eni« živa v ljudskem govoru, to pa je vzrok, da jo dopušča tudi Slovenski pravopis. Ima jo tudi Pleteršnik. , ivan Tominec
USPETI
Kljub temu da je že Pleteršnik jasno oznaöil rabo glagola uspeti z nedo-ločnikom za rusko, se je prav v zadnjem času nenavadno razširila po naših časnikih. Tako sem pred kratkim bral: Ko bomo uspeli reformirati pedagoško-psihološko izobrazbo... bomo šele s tem tudi uspeli uresničevati v vsem šolskem, življenju resnično socialistični pedagoški humanizem... Pravih velikostnih mer pa le niso uspeli prikazati. Domača raba je namreč taka, da glagol uspeti stopi v srednji spol pri deležniku, osebek pa v dajalnik, torej: uspelo mi je. Tako sem tudi bral v istem časniku nekaj strani naprej od gornjih neslovenskih primerov: Uspelo jim je pridobiti za knjižničarje učitelje in sploh prosvetne delavce... Obenem je pes ena najstarejših živali, ki jo je človeku
uspelo udomačiti. Fr. JesenoDec
ODMERITI
Slovenci-odmerimo na primer žito, sukno, hlače, kazen, zemljo in še kaj podobnega. Nedavno tega pa sem bral o takile odmeri: Šolska reforma bo morala odmeriti pedagoškemu in psihološkemu izobraževanju že za časa študija in enako tudi kasnejšemu pedagoško-psihološkemu razsvetljevanju šolskih delavcev večji poudarek. Poudarka nikakor ne odmerjamo, marveč ga damo. Očitno je pisec članka pozabil na povedek in njegovo zvezo. Ft. Jesenooec-