21 POROČANJE AMERIŠKIH MEDIJEV O INFLACIJI: CNN VS. FOX Doc. dr. Dejan Romih, Univerza v Mariboru, Slovenija ✉ Red. prof. dr. Silvo Dajčman, Univerza v Mariboru, Slovenija Asist. Nejc Fir, Univerza v Mariboru, Slovenija Izr. prof. dr. Arne Baruca, Texas A&M University-San Antonio, Združene države Amerike Povzetek: V tem članku primerjalno analiziramo poročanje ameriških medijev o inflaciji, pri čemer se omejujemo na medijski hiši CNN in FOX, kar pomeni, da upoštevamo politično dvopolnost ameriškega medijskega prostora. Zanima nas, ali med medijema obstaja razlika v poročanju o inflaciji. Podatki ka- žejo, da je pred izbruhom epidemije covida-19 in po njem konservativna medijska hiša o inflaciji v pov- prečju poročala več kot liberalna. Ključne besede: CNN, FOX, inflacija, Združene države Amerike COBISS: 1.04 22 1 Uvod Inflacija je aktualna tema tudi v Združenih državah Amerike (ZDA) (Ahn & Rudd, 2024; Ajello idr., 2022; Aladangady, Anenber & Garcia, 2022; Crump idr., 2024; Eugster & Uhl, 2024; Höynck & Rossi, 2023; Sara-Zaror, 2024; You, Chen & Li, 2023). Tako ne preseneča, da tudi ameriški mediji (novinarji) veliko poročajo o inflacijskem pritisku na cene, ki je posledica različnih dejavnikov: do- mačih in tujih.1 Izkušnje iz ZDA učijo, da poročanje medijev vpliva na ravnanje gospodarskih enot (proizvajalcev, porabnikov), kar pri oblikovalcih politike povzroča potrebo po spremljanju poroča- nja medijev. Upoštevati moramo, da poročanje medijev vpliva na mnenje (prepričanje) ljudi. Po- ročanje medijev lahko pomembno vpliva na oblikovanje inflacijskih pričakovanj potrošnikov, pri čemer je pomembna tako količina (frekvenca) kot vsebina poročanja (Lamla in Lein, 2008; Bol- liger, 2023). Inflacijska pričakovanja pa so pomemben dejavnik inflacije, zaradi česar jih tudi po- zorno spremljajo oblikovalci denarne politike (Mester 2022). Tako ni vseeno, o čem in kako mediji poročajo. Strokovnjaki se strinjajo, da bi morali mediji poročati nepristransko. Iz prakse pa vemo, da vedno ni tako. V tem članku primerjalno analiziramo poročanje ameriških medijskih hiš CNN in FOX o inflaciji, pri čemer nas zanima, ali med njima obstaja razlika v poročanju o inflaciji, zlasti po letu 2020, tj. po izbruhu epidemije covida-19, ki je (bil) pomemben dejavnik inflacije v ZDA (Adams & Barrett, 2024; Aladangady, Anenber & Garcia, 2022; Cascaldi-Garcia, Orak & Saijid, 2022; de Soyres, Santacreu & Young, 2022; Hall, Tavlas & Wang, 2023; Lebow & Peneva, 2024). Upoštevati moramo, da imata televizijski postaji različne televizijske gledalce, ki se med seboj razlikujejo v gospodarski in politični miselnosti: CNN gledajo navadno (bolj) liberalni, FOX pa navadno (bolj) konservativni Američani. Ta članek je strukturiran tako, da ima še tri poglavja. V poglavju 2 podajamo metode, v poglavju 3 rezultate, v poglavju 4 pa razpravo in sklep. 1 Gl. Adams & Barrett (2024); Aladangady, Anenber & Garcia (2022); Cascaldi-Garcia, Guerrieri, Iacoviello & Modugno (2024); Cascaldi-Garcia, Londono & Wilson (2022); Cascaldi-Garcia, Loria & López-Salido (2022); Cascaldi-Garcia, Orak & Saijid (2022); Harding, Lindé & Trabandt (2023); Kiley (2023); Lebow & Peneva (2024); Liao idr. (2024); Londono Ma & Wilson (2023); Sánchez García, Galdeano Gómez & Cruz Rambaud (2024); Wang & Weng (2024). 23 2 Metode V analizi, katere rezultate podajamo v poglavju 3, smo uporabili mesečne podatke o času zaslona, v katerem so bile v podnaslovu navedene z inflacijo povezane besede in/ali besedne zveze, pri čemer smo se omejili na ameriški medijski hiši CNN in FOX ter časovno obdobje od januarja 2010 do junija 2024. Podatke smo pridobili s pomočjo aplikacije Stanford Cable TV News Analyzer, ki omogoča analiziranje ameriških kabelskih novic. Aplikacijo so razvili na Univerzi Stanford, temelji pa na uporabi umetne inteligence. V našem primeru smo uporabili dva vtipka: text="inflation | consumer price index | CPI | personal consumption expenditures | PCE" AND channel="CNN" in text="inflation | consumer price index | CPI | personal consumption expenditures | PCE" AND channel="FOX". 3 Rezultati V tem poglavju podajamo rezultate analize poročanja kabelskih televizijskih postaj o inflaciji. Slika 1 kaže čas zaslona, v katerem so bile v podnaslovu navedene z inflacijo povezane besede in/ali besedne zveze. Slika 1: Poročanje kabelskih televizijskih postaj o inflaciji Vir podatkov: Hong idr., 2021, https://tvnews.stanford.edu/, lastni izračuni. 0 1000 2000 3000 4000 5000 6000 20 10 -0 1 20 10 -0 6 20 10 -1 1 20 11 -0 4 20 11 -0 9 20 12 -0 2 20 12 -0 7 20 12 -1 2 20 13 -0 5 20 13 -1 0 20 14 -0 3 20 14 -0 8 20 15 -0 1 20 15 -0 6 20 15 -1 1 20 16 -0 4 20 16 -0 9 20 17 -0 2 20 17 -0 7 20 17 -1 2 20 18 -0 5 20 18 -1 0 20 19 -0 3 20 19 -0 8 20 20 -0 1 20 20 -0 6 20 20 -1 1 20 21 -0 4 20 21 -0 9 20 22 -0 2 20 22 -0 7 20 22 -1 2 20 23 -0 5 20 23 -1 0 20 24 -0 3 Č as z as lo na v s ek un da h Leto in mesec CNN FOX 24 Podatki Univerze Stanford kažejo, da je po letu 2020 povprečni mesečni čas zaslona, v katerem je bila v podnaslovu navedena z inflacijo povezana beseda ali besedna zveza, pri medijski hiši FOX znašal 1673,7 sekunde, kar je za 954,2 sekunde več kot pri medijski hiši CNN. Iz teh podatkov lahko sklepamo, da je konservativni medij o inflaciji poročal več kot liberalni. To velja tudi za ob- dobje pred izbruhom epidemije covida-19, ko je povprečni mesečni čas zaslona, v katerem je bila v podnaslovu navedena z inflacijo povezana beseda ali besedna zveza, pri medijski hiši CNN zna- šal 41,1 sekunde, pri medijski hiši FOX pa 62,3 sekunde, tj. za 21,2 sekunde več kot pri medijski hiši CNN. Izkazalo se je, da sta obe medijski hiši o inflaciji največ poročali junija 2022, ko je čas zaslona, v katerem je bila v podnaslovu navedena z inflacijo povezana beseda ali besedna zveza, pri medijski hiši CNN znašal 2400,2 sekunde, pri medijski hiši FOX pa skoraj enkrat več, in sicer 4787,3 se- kunde. Poročanje obeh medijskih hiš o inflaciji v ZDA junija 2022 je sovpadalo s podatkom o naj- višji mesečni stopnji inflacije (1,37 %) merjeni s CPI (FRED, 2024). 4 Razprava in sklep Namen te raziskave je bil zapolniti vrzel v literaturi, ki je nastala po letu 2020, ko se je tudi v ZDA povečal inflacijski pritisk na cene (življenjskih potrebščin). Izkazalo se je, da so v tem času tudi ameriški mediji veliko poročali o inflaciji, kar nas ne preseneča glede na gibanje cen v ZDA. Ugo- tovili smo, da sta medijski hiši CNN in FOX o inflaciji največ poročali sredi leta 2022, pri čemer je po času zaslona prednjačila konservativna medijska hiša. To po vsej verjetnosti ni bilo naključje, zlasti glede na kritičen odnos tega medija do (ukrepov) Bidnove administracije. To je prav tako v skladu z ugotovitvami Binettija idr. (2024), ki ugotavljajo, da pristaši republikanske stranke v večji meri kot pristaši demokratske stranke inflaciji pripisujejo širše negativne vplive. Raziskave kažejo, da ni vseeno, ali so novice o kakem aktualnem dogodku dobre ali slabe (Nguyen & Claus, 2013), zato bi bilo za raziskovalce in oblikovalce politike koristno, če bi lahko (s pomočjo aplikacije Stanford Cable TV News Analyzer) novice o inflaciji ločili na dobre in slabe. To bi bilo koristno zlasti za ameriško centralno banko, saj bi lahko ta prilagodila svoje komuniciranje z jav- nostjo z namenom uresničevanja ciljev svoje denarne politike. Podobno velja tudi za vodilno poli- tično administracijo, saj lahko politični odločevalci izkoristijo informacije ob komunikaciji z jav- nostjo tudi za spremembo njihovih ukrepov, ki bi lahko spremenili percepcijo javnosti. 25 Kljub temu je prednost aplikacije ta, da raziskovalcem in oblikovalcem politike omogoča opazo- vanje in spremljanje novic o kakem aktualnem dogodku, kar pomeni, da jim ponuja dodatno orodje. Zahvala Raziskavo je financirala Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Repu- blike Slovenije (BI-US/24–26–006). Viri Adams, J. J., & Barrett, P. (2024). Shocks to inflation expectations. Review of Economic Dynamics, 54, 101234. https://doi.org/10.1016/J.RED.2024.101234 Ahn, H. J., & Rudd, J. B. (2024). (Re-)Connecting inflation and the labor market: A tale of two curves (Finance and Eco- nomics Discussion Series No. 2024-050). Board of Governors of the Federal Reserve System. https://doi.org/10.17016/FEDS.2024.050 Ajello, A., Benzoni, L., Schwinn, M., Timmer, Y., & Vazquez-Grande, F. (2022). Monetary policy, inflation outlook, and recession probabilities. FEDS Notes. Washington: Board of Governors of the Federal Reserve System. https://doi.org/10.17016/2380-7172.3175 Aladangady, A., Anenberg, E., & Garcia, D. (2022). House price growth and inflation during COVID-19. FEDS Notes. Washington: Board of Governors of the Federal Reserve System. https://doi.org/10.17016/2380-7172.3228 Binetti, A., Nuzzi F., & Stantcheva, S. (2024). People's understanding of inflation (NBER Working Paper 32497). National Bureau of Economic Research. http://dx.doi.org/10.3386/W32497 Bolliger, E. (2023). Inflation expectations, perceptions and news media: regional differences in Switzerland. http://dx.doi.org/10.2139/SSRN.4612255 Cascaldi-Garcia, D., Guerrieri, L., Iacoviello, M., & Modugno, M. (2024). Lessons from the co-movement of inflation aro- und the world. FEDS Notes. Washington: Board of Governors of the Federal Reserve System. https://doi.org/10.17016/2380-7172.3543 Cascaldi-Garcia, D., Londono, J. M., & Wilson, B. A. (2022). The SNB-FRB-BIS high-level conference on inflation risk and uncertainty. FEDS Notes. Washington: Board of Governors of the Federal Reserve System. https://doi.org/10.17016/2380-7172.3242 Cascaldi-Garcia, D., Loria, F., & López-Salido, D. (2022). Is trend inflation at risk of becoming unanchored? The role of inflation expectations. FEDS Notes. Washington: Board of Governors of the Federal Reserve System. https://doi.org/10.17016/2380-7172.3043 26 Cascaldi-Garcia, D., Orak, M., & Saijid, Z. (2022). Drivers of post-pandemic inflation in selected advanced economies and implications for the outlook. FEDS Notes. Washington: Board of Governors of the Federal Reserve System. https://doi.org/10.17016/2380-7172.3232 Crump, R. K., Eusepi, S., Giannoni, M., & Şahin, A. (2024). The unemployment–inflation trade-off revisited: The Phillips curve in COVID times. Journal of Monetary Economics. https://doi.org/10.1016/J.JMONECO.2024.103580 de Soyres, F., Santacreu, A. M., & Young, H. (2022). Fiscal policy and excess inflation during COVID-19: A cross-country view. FEDS Notes. Washington: Board of Governors of the Federal Reserve System. https://doi.org/10.17016/2380- 7172.3083 FRED. (2024). Consumer Price Index: All Items: Total for United States. https://fred.stlouisfed.org/se- ries/CPALTT01USM657N Eugster, P., & Uhl, M. W. (2024). Forecasting inflation using sentiment. Economics Letters, 236, 111575. https://doi.org/10.1016/J.ECONLET.2024.111575 Hall, S. G., Tavlas, G. S., & Wang, Y. (2023). Drivers and spillover effects of inflation: The United States, the euro area, and the United Kingdom. Journal of International Money and Finance, 131, 102776. https://doi.org/10.1016/J.JIMON- FIN.2022.102776 Harding, M., Lindé, J., & Trabandt, M. (2023). Understanding post-COVID inflation dynamics. Journal of Monetary Eco- nomics, 140(Supplement), S101-S118. https://doi.org/10.1016/J.JMONECO.2023.05.012 Hong, J., Crichton, W., Zhang, H., Fu, D. Y., Ritchie, J., Barenholtz, J., ... & Fatahalian, K. (2021). Analysis of faces in a decade of us cable tv news. V KDD'21: Proceedings of the 27th ACM SIGKDD Conference on Knowledge Discovery & Data Mining (str. 3011–3021). https://doi.org/10.1145/3447548.3467134 Höynck, C., & Rossi, L. (2023). The drivers of market-based inflation expectations in the euro area and in the US. Eco- nomics Letters, 232, 111323. https://doi.org/10.1016/j.econlet.2023.111323 Kiley, M. T. (2023). A (Bayesian) update on inflation and inflation persistence. FEDS Notes. Washington: Board of Gover- nors of the Federal Reserve System. https://doi.org/10.17016/2380-7172.3349 Lebow, D., & Peneva, E. (2024). Inflation perceptions during the COVID pandemic and recovery. FEDS Notes. Washington: Board of Governors of the Federal Reserve System. https://doi.org/10.17016/2380-7172.3439 Lamla, J. M., & Lein, M. S. (2008). The role of media for consumer's inflation expectation formation (KOF Working Papers No. 201). ETH Zurich, KOF Swiss Economic Institute. http://dx.doi.org/10.3929/ETHZ-A-005640674 Liao, W., Sheng, X., Gupta, R., & Karmakar, S. (2024). Extreme weather shocks and state-level inflation of the United States. Economics Letters, 238, 111714. https://doi.org/10.1016/J.ECONLET.2024.111714 27 Londono, J. M., Ma, S., & Wilson, B. A. (2023). Global inflation uncertainty and its economic effects. FEDS Notes. Washington: Board of Governors of the Federal Reserve System. https://doi.org/10.17016/2380-7172.3391 Mester, J. L. (2022). The role of inflaiton expectations in monetary policymaking: A practitioner's perspective. European Central Bank Forum on Central Banking: Challenges for Monetary Policy in a Rapidly Changing World. https://www.ecb.europa.eu/press/conferences/ecbforum/shared/pdf/2022/Mester_speech.pdf Nguyen, V. H., & Claus, E. (2013). Good news, bad news, consumer sentiment and consumption behavior. Journal of Economic Psychology, 39, 426-438. https://doi.org/10.1016/J.JOEP.2013.10.001 Sánchez García, J., Galdeano Gómez, E., & Cruz Rambaud, S. (2024). Drivers of inflationary shocks and spillovers between Europe and the United States. Socio-Economic Planning Sciences, 95, 101977. https://doi.org/10.1016/J.SEPS.2024.101977 Sara-Zaror, F. (2024). Inflation, price dispersion, and welfare: The role of consumer search (Finance and Economics Discussion Series No. 2024-047). Board of Governors of the Federal Reserve System. https://doi.org/10.17016/FEDS.2024.04 Wang, Q., & Weng, C. (2024). Two-way risk: Trade policy uncertainty and inflation in the United States and China. Fi- nance Research Letters, 62(Part A), 105154. https://doi.org/10.1016/J.FRL.2024.105154 Yu, D., Chen, L., & Li, L. (2023). Nonparametric modeling for the time-varying persistence of inflation. Economics Let- ters, 225, 111040. https://doi.org/10.1016/J.ECONLET.2023.111040