Novice iz domačih krajev JNovi opat samostana trapistov v Bajhenburgu. Dosedanji rajhenburški opat o. Placid Epalle se je odpovedal mestu predstojnika samostana trapistov v Rajhenburgu in je ostal v Franciji, kamor se je napotil lani avgusta, da prisostvuje kakor vsako leto generalnemu kapitlju v Citeaux. Ker je kmalu za tem izbruhnila vojna, je bil tudi kapitelj odložen na nedoločen čas. Dne 20. marca je prejel samostan v Rajjienburgu od opata Epalla pismo, da se odpoveduje opatovanju in bo ostal v Franciji. O. Epalle se je rodil v Franciji leta 1876. Kot 13 leten deček je stopil v samostan trapistov v Rajhenburgu, kjer je bil pozneje 30 let predstojnik. — Dne 6. aprila so izvolili rajhenburški trapisti za predstojnika in opata g. o. Pija Novak. Novi opat se je rodil v trgu Kozje 2. oktobra 1899. Duhovniške vesti. Umeščen je bil za župnika v Bučah g. Jurij Pribožič, provizor istotam. — Postavljeni so bili: za provizorja v Črnečah g. Alojzij Drvodel, vikar-pomočnik istotam; za soprovizorja na Pernicah g. Fr. Šmon, provizor na Ojstrici. — Nastavljeni so bili gg.: Jurčak Martin, salezijanski duhovnik na Radni, za II. kaplana v Sevnici ob Dravi; Drevenšek Franc, semeniški duhovnik, za kaplana v Starem trgu; Erjavec Franc, semeniški duhovnik, za kaplana v Rušah; p. Marko Fišer, kapucin, za I. kaplana v Studencih pri Mariboru. — Prestavljeni so bili sledeči gg. kaplani: Videčnik Viljem iz Trbovelj v Artiče z delokrogom III. kaplana v Rajhenburgu; Volasko Adolf iz Rajhenburga v Trbovlje; Zver Štefan iz Konjic v Črensovce; Škraban Janez iz Murske Sobote na Ljubno; Rous Matija iz Črensovcev v Mursko Soboto. •— Upokojen je bil g. Rozman Jožef, župnik v Črnečah. — Dopust se je dovolil g. Slana Francu, provizorju na Pernicah. Delavec hudo ponesrečil. Pri novi stavbi v Krekovi ulici v Mariboru se je zgodila v minulem tednu huda nesreča. Pri kopanju temeljev je bil zaposlen med drugimi tudi 41 letni pomožni delavec Peter Lešnik. Nenadoma se je utrgala zemlja in ga podsula. Reveža so prepeljali v bolnišnico z zlomljeno desno roko in poškodovano hrbtenico. Gonilno jermenje povzročilo delavcu bude poškodbe. V železarni na Muti je zadela zelo huda nesreča 26 letnega delavca Jožefa Bevca od Sv. Križa pri Litiji. Med delom ga je zagrabilo gonilno jermenje in ga pognalo na tla. Pri padcu si je zlomil obe nogi in hudo poškodoval na glavi. Bevca so prepeljali v slovenjgraško bolnišnico. Mura zahtevala smrtno žrtev. Občina Gor. Radgona je poslala voznika Franca Veberiča iz črešnjevcev v Soboto po občinsko revo 66 letno viničarko Terezijo Klobasa, da jo pripelje iz tamošnje bolnišnice v pristojno občino. Ko je prispel z revo do broda v Petanjcih, ki obratuje, ker novi most še ni dograjen, se je konj splašil in potisnil voz po mostičku, da je padel v Muro. Konja in voz je deroča Mura zanesla na drugi breg, stara ženica pa je utonila. Dva hndo ponesrečena se zatekla v celjsko bolnišnico. Antona Podbregarja, 38 letnega posestnikovega sina iz Ojstriške vasi pri Sv. Juriju ob Taboru, je brcnil konj in mu zlomil desno nogo v kolenu. — 39 letni posestnik Miha Oblak iz Harja pri Laškem je nakladal steljo. Voz se je prevrnil nanj in mu zlomil desno nogo v gležnju. Poškodovanca sta se zatekla po zdravniško pomoč v celjsko bolnišnico. Družinski oče utonil na povratku iz vinske kleti. Posestnik Jožef Šenica iz Meniške vasi pri Toplicah na Dolenjskem je šel v svoj vinograd v Straži. Na povratku je radi gumijastih čevljev na opolzki cesti spodrsnil, padel v Krko in utonil. Ker je nosil v košu na hrbtu več steklenic vina, ga je teža potegnila na dno vode. Rajni je zapustil sedem otrok, od katerih so štirje nepreskrbljeni. Vendar enkrat! Kakor znano, je mariborska bolnišnica veliko premajhna in se bori že leta in leta zaradi pomanjkanja bolniških postelj. Že dve leti stoji v surovem stanju trinadstropni novi paviljon, ki bi naj vsaj nekoliko zboljšal stanje bolnišnice, Ko so paviljon pred dvema letoma pokrili, je delo zaspalo ter počivalo, ker ni bilo denarja. Banska uprava je pravočasno izdelala program za izpopolnitev bolnišnic v Sloveniji in najela večmilijonsko posojilo, katerega najetje pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu finančno ministrstvo iz neznanih vzrokov ni potrdilo. Mariborska mestna občina je neprestano zahtevala dokončanje prepotrebnega paviljona in je tozadevno naš ban večkrat posredoval v Beogradu pri finančnem ministru, ki je sedaj vendar dovolil najetje zgoraj omenjenega posojila, od katerega dobi Maribor za dogotovitev paviljona 12 milijonov dinarjev. Z deli bodo kmalu pričeli. Omejitev obratovanja v mariborsld tekstilni industriji. V Mariboru so se posvetovali adnje dni predstavniki obsežne mariborske tekstilne industrije. V mariborskih tekstilnih tovarnah je začelo delo zavirati veliko pomanjkanje surovin radi vojne, davčne spremembe in nove obremenitve. Krizo povzroča tudi neprodana zaloga blaga, s katerim so naši trgovci že založeni, ljudje pa ne kupujejo veliko. Radi naštetih vzrokov je bilo sklenjeno, da se obratovanje po mariborskih tekstilnih tovarnah omeji. V primeru obustavitve dela bi ostalo brez dela in zaslužka 9000 Ijudi. Veljavnost starib kovaucev. Stari dinarski novci stopijo iz veljave 20. aprila, stari srebrni kovanci po 20 din prenehajo biti plačilno sredstvo 30. aprila; stari kovanci po 2 din in 50 par pa 16. avgusta. Stari 50 dinarski kovanci, ki so že vzeti iz prometa, se zamenjajo brez odbitka do 16. avgusta pri blagajni Narodne banke in pri državnih finančnih ustanovah. Vojaške konje v Mariboru pokupili Zagrebčani. Te dni je bila na mariborskem sejmišču dražba vojaških konj. Prodali so 28 konj in 12 mul za 112.860 din. Največ konj so pokupili Zagrebčani. Še sedaj vidni dokazi letošnje hude in izredno dolge zime. Pri Sv. Lovrencu nad falskim jezom so začeli hoditi preko zaledenele Drave 23. decembra 1939 in so hodili ter vozili po ledu cele tri mesece. Ob straneh Drave je dosegel led debelost 7m. Še sedaj je ob bregovih Drave od Fale navzgor na večih mestih ledu za dobre 4 m na debelo. Ogromno škodo je povzročil zajec v občini Grajena. Občina Grajena pri Ptuju je ugotovila, da so oglodali zajci v letošnji hudi zimi na njenem področju 5252 sadnih drevesc, med katerimi so tudi do 10 let stara. Škoda znaša samo v tej občini 300.000 din. Pošte v Slovenski krajini. Pri nas je bila prej navada, da so imeli naše pogodbene pošte gostilničarji ali drugi posestniki. Po prevratu se je to sicer začelo malo spreminjati, vendar bi nekateri to še vedno radi obdržali, pa čeprav niso prav nič potrebni tega denarja in ko imamo toliko brezposelnih oseb za pogodbene pošte, ki imajo predpisano izobrazbo, dočim so bili naši prejšnji poštarji brez vsake višje šole. Kake razmere so pri nas, naj navedemo samo en primer. Nek naš gostilničar je bil več let poštar, ki je obenem dober posestnik-kmet. Naša oblast je videla to krivico in mu je pošto odvzela. Seveda je nastal velik halo. Pa nobena prošnja ni nič pomagala. Pošta je pa imela svoj lokal še vedno v poslopju tega gostilničarja, kjer je na žalost še danes. Prišle so zopet parlamentarne volitve in ta gostilničar je podpiral enega kandidata. Ne vemo sicer, ali radi tega ali radi drugega, je bila pošta zopet njemu obljubljena, saj ena višja oseba iz Prekmurja se je na merodajnem mestu za- vzemala za to, da bi pošto dobila žena od tega gostilničarja. Hvala Bogu, je tisto merodajno mesto veliko bolj socialno čuteče, kakor naš višji gospod in do danes pošte še ni dobila gostilničarka, ki gotovo sama ne bi delala na pošti, temveč bi si najela kako brezposelno poštarico za par sto dinarjev, ona bi le jurje spravljala. Sedanja poštarica bi rada šla iz tega lokala, ker je pač tudi neprimerno, da je pošta v istem poslopju kot gostilna, kjer večkrat pijanci razgrajajo in je mirno delo nemogoče. Obenem je pa lokal premajhen in mora imeti poštarica stanovanje drugod. Lokal pa baje tudi ni primeren. Poštarica si je najela lokal drugod, in to popolnoma primeren, kar je priznala tudi občina, ki mora izdajati take izjave. Prošnja je že bila poslana na ravnateljstvo pošte v Ljubljano, pa ni bilo rešitve. Zvedeli smo, da je občina svojo izjavo preklicala in izjavila, da najeti lokal ni primeren za pošto. Prišlo je celo do tožbe, ker poštarica ni hotela plačati starega lokala in le prosila, naj jo pustijo drugam, saj je izjavil tudi zdravstveni referent, da je novi lokal dober. Poštarica je zgubila pravdo in morala plačati tudi 1200 dinarjev odvetniških stroškov. Zdi se nam vse to sumljivo in nepravilno. Zakaj je občina preklicala prvotno izjavo? Ali je še vedno upanje, da se pošta vzame sedanji poštarici? Prosimo višjo oblast, da tu vse preišče in napravi red! Drugače bomo prisiljeni iti na dan z imeni! Požari V Slovenski vaai na Kočevakem je vpepelil ogenj hišo, hlev in sikedenj družini TrampoS. Zgoiela je tudi krava, le svinje ao oteli. Gasilci so ogenj omejili in prepreCili, da 3e ni razširil na sosedne hiše. Gozdni požar so doživeli 11. aprila opoldne za Rakovnikom pri Ljubljani. Ogenj je zajel 10.000 kvadr. metrov listnatega in igličastega gozda. Združenim gasilcem se je posrečilo, da so požarno nesrečo udušili. Dva vloma v eni noči. V noči na 12. april sta bila izvršena v Mariboru dva vloma. Neznanec se je pustil zapreti v frančiškanski samostan. V noči je prebnskal zakristijo, pisarno in izmaknil v kuhinji razne jestvine. Zginilo je tudi eno kolo in fotografični aparat. — Isto noč je neodkrit storilec vlomil v pisarno geometra Bogomirja Ranca v Vetrinjski ulici in je odnesel ročno blagajno z 850 din. Podlegel zabodljajem napadalcev. V mariborski bolnišnici je podlegel sredi minulega tedna poškoclbam 26 letni posestnikov sin Kristl Mrak iz Poljčan. Mraka in njegovega atrica je napadlo brez vzroka več fantov. Mrak je dobil sedem zabodljajev in mu je napadalec tudi prerezal tre'ouh. Za 11.800 din pokradenili gonilnih jermenov. V noči v prvi polovloi minulega tedna je bila okradena lenarška elektrarna na žagi Maksa šumana iz Radehove. Vlomilci ao ae pripeljali na tovornem avtomobilu In so aneli a atrojev štlri velike gonilne jermene v vrednosti 11.800 din. Tatovl so onemogočili trgu št. Lenart v Slovenskih goricah za nekaj časa dobavo električnega toka. Plen ao odpeljali neznano kam. Grad Turniš pri Ptuju oplenjen. Grad Turnia pri Ptuju je bil v odsotnosti lastnika graščaka Ralfa Lipit obiskan od vlomilca, kl je zaman stikal za denarjem. Storilec je pokradel zlatnine, arebrnine, orožja in razne dragocene starine v skupnl vrednoati 30.000 din. Orožniki so odkrili vlomilca v osebi dvajsetJetnega zasebnika V. Franca iz Ravnega polja pri Sv. Kungoti na Dravskem polju, ki je rodom iz Ceške. Ukradene predmete so našli deloma prl njem, deloma pa jih je že bil vnovčll po raznih krajih. Nad krojaške mojstre se je spravil. 32 letni Ferdinand Kocuvan iz celjske okolice se izdaja že dalje časa za trgovskega potnika tekstilne tvornice v Zagrebu. Obiakuje podeželske krojače In jim ponuja po nizki ceni blago, za katerega sprejema predplačila, a pošiljk seve potem ni od nikoder. Prod nedavnim je osleparil več krojaških mojstrov v Mariboru. Nato se je pojavil v Kamniku. Tam je ogoljufal krojača za 1000 din. Iz Kamnika je izginil v Ljubljano in prekanil dva krojača. Orožniki iščejo goljufa po Dolenjskem. Huda poškodba. V prepiru je bil napaden in nevarno v prsa zaboden 30 letni posestnik Frano Zdolšek Iz Dobja pri Dramljah. Hudo poškodovanega ao oddali v celjsko bolnisnico. Orožnlk v žeiiski preobleki prijel tata koles. Dalje časa se je akrival na Turjanskem vrhu pri Radencih vojaški begunec in drzen tat kolea Janez Orgolič. Zasledovan od orožnikov ae je znal prav apretno izmakniti aretaciji, ker je že od daleč videl žandarje. Zadnje dni pa je preaenetU Org-oliča na njegovem domu orožnik v ženski preobleki, ga premagal, vklenil, nato pa ga odgnal po najbolj prometni cesti do Radencev na postajo. Laatniki koles ao si globoko oddahnili, ko so zvedeli, da je Orgolič pod ključem. Nevaren vloinllec in tat pobegnll iz kaznilnioe. Pred nedavnim je pobegnil iz mariborske kaznilnice 38 letni delavec Ivan Rožman iz ljutomerske okolice. Po pobegu si je zbral za zatočišče Dolenjsko, kjer uganja sleparije po župniščih in je oplenil župno cerkev v št. Jerneju. Rožman je bil radi cerkvenih tatvin že vedkrat kaznovan. Velika vlonaa na Gorenjskem. V Kranju eo odnesli nočnl vlomilcl iz trgovine PerCič za 50.000 din dragocene kožuhovine. — V Senčurju pri Kranju je bilo vlomljeno v občinsko pisarno. Storilci so odnesli več tisoč dinarjev gotovlne in vložne knjižice, na katerih Je vloženlh 60.000 din.