Poštnina plačana t gotovim* Leto XVm., št. 235 avuisi vo, ujuoijtuta. t^aalljeva ulica & — Teleton 6L 8122, 8123, 3124, 3125, 3126. Inseratnt oddelea: Ljubljana, Selen-Durgova m. S - TeL 1392, 3492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon S t. 2455. Podruzruca Celje, tiocenova aL St. V Teleton St. 190. Računi pri pošt. Cek. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wler> *t 105 241. Ljubljana, petek 8. oktobra 1937 Cena 2 Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina maša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 8122. 3123. 3124, 3125. 3126 Maribor, Grajski trg 7, telefon štev. 24-55. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Rooseveltov govor Rooseveltov govor v Čikagu je napravil ogromen vtis po vsem svetu. Malo je državnih enunciacij, ki bi sprožile tako velik odmev in dale povoda za tolika razglabljanja, dasi moramo reči, da državniki dandanes ne posegajo redko po besedi. Roosevelt je govoril miroljubnim narodom do srca in jim je govoril o onem, kar leži danes kakor mora nad svetom, o onem, kar vzbuja grozo in strah vsak dan znova, ko se čitajo poročila o nezaslišanih barbarstvih v vojnih področjih. Roosevelt je govoril o strahotni nevarnosti, ki izhaja za neštete milijone iz sodobnih metod, s katerimi se prenašajo taktike ustrahovanja nasprotnika iz notranje politike na odnošaje med narodi in ki pomenijo mednarodna nasil-stva. Ves kulturni svet se danes zgraža nad metodami modernega barbarizma tn je hkrati razočaran nad pasivnostjo, ki se zdi brez moči, še bolj pa brez volje, da bi se uprl temu razvoju ter izsilil spoštovanje moralnih in kulturnih zakonov tudi v občevanju med narodi. Roosevelt je v svojem velikem govoru z iskreno prepričevalnostjo govoril o vsem tem in izrazil v njem domala vse ono, kar je danes ljudstvom širom sveta pri srcu. Toda ni samo to. Saj je že marsikdo izrekel podobno presojo razmer in obsodbo »nasilnih« metod v mednarodni politiki. Da je ta govor dosegel tako ogromen, naravnost senzacionalen odmev, zato je pač poglavitni vzrok v dejstvu, da je Franklin Rogsevelt predsednik Združenih držav, torej one demokratične velesile, ki je edina odsotna iz Ženeve, katere sodelovanje pa se tamkaj silno pogreša. Kajti njena odsotnost v veliki meri zmanjšuje moč, pomen m učinkovitost Društva narodov in njegovih sklepov. In tako ni čuda, da je zvenel odmev na Rooseveltov govor kakor veselo presenečenje upanja, da stopi Amerika iz rezerve ter se priključi Ženevi, ki je danes pravi tabor demokratičnih in miroljubnih držav. Kakor vzklik zadoščenja je šlo skozi svetovno politično javnost, ko se je zaznalo, da bi bilo mogoče računati z aktivnim sodelovanjem Amerike v interesu miru, ker bi to sodelovanje bilo najtrdnejša garancija za svetlejšo bodočnost. Dejansko vsebuje Rooseveltov govor nekaj zelo določnih napovedi. Ako je postavil tezo, da se morajo miroljubne države združiti, da se postavijo po robu mednarodnim nasilstvom, je to poziv, ki ga nikakor ni mogoče tolmačiti drugače, kakor kot napoved aktivnejše ameriške politike skupno z državami, ki so se strnile okrog Ženeve. Toda kako daleč naj bi segalo to sodelovanje, o tem se predsednik Roosevelt ni izrazil prav nič konkretno. In tu prične ono področje, kjer je svet navezan na ugibanje in kjer ni drugače, kakor da počaka, da bližnja bodočnost pokaže, kaj tiči za velikim čikaškim ekspozejem, pa v koliko je samo moralni obračun in v koliko napoved prav konkretne aktivne politike v obrambo mednarodne morale. Interesantna je že okolnost, da je Roosevelt izbral za svoj ekspoze Cikago. Poznavalci Amerike trdijo, da po svojem mišljenju in razpoloženju vzhod z Newyorkom ne predstavlja prave Unije, ne njenega pravega tipa, marveč da vse to mnogo bolj predstavlja kontinentalno osredje s Čikagom. Tu je šele prava Amerika, kdor ima to za seboj, more računati s splošnim narodnim soglasjem. Ako je nemara Roosevelt od-bral za svojo zunanjepolitično uverturo prav Cikago, prestolnico ameriškega osredja, bi moglo to pomeniti, da je želel prav posebno podčrtati, kako je za novo politiko vsa Amerika. To bi dalo njegovemu ekspozeju še večjo tehtnost in še večji poudarek. Rooseveltovo spoznanje, da je obramba mednarodnega reda mogoča samo v strnitvi miroljubnih sil, samo po sebi pač ni senzacionalno, saj je Evropa to že davno uvidela sama. Zato se nujno težišče postavlja na drugi del problema, to je na vprašanje, kaka sredstva je Amerika pripravljena postaviti na tehtnico, da se v Čikagu postavljenim lepim tezam pripomore do zmage. To je težišče zadeve. Velika Britanija je uvidela v polpreteklem času, kako napak je bilo, ko je zanemarila svojo oboroženo silo. pa je sedaj, da ubrani mir, bila primorana opremiti se z orožjem. Podobno je v drugih demokratičnih državah in oni krogi, ki so se od nekdaj odlikovali po svoji miroljubnosti in načelnem nasprostvu do kakršnekoli oborožitve, morajo danes na drugačna pota. priznavajoč, da tisti, ki se danes ne briga za orožje, lastni in svetovni mir najbolj ograža. Še vedno je tragična resnica, da se mora mir braniti — z orožjem. Roosevelt se je nedvomno obračal v prvi vrsti zoper Japonsko in njeno invazijo na Kitajskem. Vendar ni imel samo nje v mislih. Nemara ni slučaj, da je svoj ekspoze podal v dneh ko stopa vprašanje nevmešavanja v Španiji v odločilni, morebiti kritični stadij. Seveda je res, da so v Ameriki za kitajske težave še prav posebno občutljivi, saj so barbarska nasilstva tamkaj zares Sporazum z dr. Mačkom definitiven Beograjski delegati so že včeraj zopet prispeli v Zagreb in defi-nitivno sklenili sporazum z dr. Mačkom — Sporazum so že podpisali Zagreb, 7. oktobra, o. Kakor se je včeraj napovedovalo, so res že danes zopet prispeli iz Beograda v Zagreb delegati beograjskih opozicijskih skupin dr. Laza Mar-kovič, dr. Milan Gavrilovič in Boka Vla-jič, da službeno sporočijo dr. Mačku, da so šefi beograjske združene opozicije v celoti pristali na vse njegove pripombe in protipredloge, kakor so bili pretekli teden stilizirani na zadnjem sestanku v Zagrebu. Po precej pesimističnem komunikeju o poslednjem sestanku v zagrebških opozicijskih krogih niso pričakovali, da bodo šefi beograjske združene opozicije, zlasti pa vodja staroradikalov Aca Stanoje-vič brez pridržkov pristali na vse pripombe dr. Mačka. Očividno pa šefi beograjske združene opozicije niso v ničemer ugovarjali Mačkovim zadnjim zahtevam in predlogom. Zadnji sestanek Davi so se zbrali na Prilazu pri dr. Mačku poleg njegovega namestnika inž Ko-šutiča in političnega tajnika prof. Jelašiča vodja bosanskih radičevcev dr. šutej, kot zastopnika SDS pa Večeslav Vilder m Sava Kosanovič. Ti so najprej med seboj razpravljali o položaju, ob 9. pa so prišli v pisarno še 'beograjski delegati. Njihova skupna konferenca je trajala do pol 12., ko so beograjski delegati v spremstvu zastopnikov SDS dobro razpoloženi zapustili pisarno, dočim so delegati HSS še nadalje ostali pri dr. Mačku. Zbranim novinarjem ie Sava Kosanovič prečital nasledn:i komunike: »Pod predsedstvom predsednika dr. Mačka ie bil danes ob 9. sestanek delegatov združene opozicije iz Beograda gg. dr. Gavriloviča, dr. Laz* Markoviča in Boke Vlaiiča z zastopniki K.DF inž. KnSn+ičem, prof. .Telašičem, dr. šuteiem, Večeslnvom Vilderiem in Savo Kosanovičem. Na sestanku je bilo ugotovljeno, da ie dosežen popoln sporazum. Besedilo sporazuma bo v najkrajšem času objavljeno.« Dr. Gavrilovič je še pripomnil, da so on, dr. Markovič in Vlajič kot delegati uspešno izvršili svojo nalogo, nadaljni ukrepi pa so sedaj v rokah šefov združenih strank. Novinarji so spremili beograjske delegate najprvo v hotel »Esplanade«, nato pa na kolodvor. Čeprav so delegati ves čas živahno razpravljali z novinarji, vendar niso hoteli povedati ničesar o vsebini sporazuma. Izjavljali so samo, da so sedaj vse skupine združene opozicije sprejele zadnjo zagrebško stilizacijo sporazuma Izjave delegatov Beograjski in zagrebški opozicijski prvaki so izražali novinarjem svoje prepričanje, da bo sklenitev sporazuma imela dalekosežne posledice za razvoj notran.e političnih dogodkov. Po njihovih izjavah smatra dr. Maček, da je samo na osnovi tega sporazuma mogoča pravilna in dokončna rešitev hrvatskega vprašanja in ne priznava nobene druge poti razen one, ki je predvidena glede procedure v tem sporazumu. Odklonitev sporazuma bi po njegovem mnenju pomenila ob enem odklonitev končne rešitve hrvatskega vprašanja kot glavnega notranje političnega problema Jugoslavije. O sami vsebini sporazuma delegati, kakor že omenjeno, niso hoteli povedati novinarjem niti besedice. Izgovarjali so se, da bo javnost itak o vsem potrebnem v najkrajšem času avtentično obveščena. Povratek v Beograd V kolodvorski restavraciji je dr. Laza Markovič priredil delegatom in novinarjem zakusko, ob 13. pa so se beograjski delegati z brzovlakom zopet vrnili v Beograd. Jutri dopoldne ob 10. bo v Beogradu konferenca šefov beograjske združene opozi- cije, na kateri bodo delegati poročali o dosegi končnega sporazuma, nakar bodo določene vse podrobnosti nadaljnega postopka za praktično izvajanje sporazuma. Prvi odmevi v zagrebških Ustih Vsi nocojšnji zagrebški listi objavljajo obširna poročila o dosegi sporazuma in jim dodajejo zanimive in značilne komentarje. »Seljački dom«, službeno glasilo HSS, objavlja nekatere zanimive podrobnosti o razvoju pogajanj. Med drugim naglaša, da sta bili osnova vseh pogajanj demokracija in suverenost hrvatskega in srbskega naroda. Na osnovi teh načel se ima organizirati državna zajednica Srbov, Hrvatov in Slovencev tako, da doseže hrvatski narod popolno svobodo. Da pa se to lahko izvede, je potrebno da se sprejme nova ustava po sporazumu zastopnikov hrvatskega, srbskega in slovenskega naroda, ki se morajo izvoliti pri svobodnih volitvah. >Hrvatski dnevnike objavlja poročilo pod naslovom >Popoln sporazum«. V uvodu pravi med drugim: S tem sporazumom seveda še ni rešeno hrvatsko vprašanje. Z njim so samo določene pot in smernice, ki so za o! e strani obvezne. S sporazumom se pričenja nova organizacija države na osnovi popolne enakosti in enakopravnosti hrvatskega naroda. Izključeno je vsako majorizira-nje. Sporazum tudi določa pot, po kateri je treba ili, da se reši hrvatsko vprašanje, čeprav je pot do rešitve hrvatskega vprašanja še dolga, predstavlja sklenitev tega sporazuma, ki ,e nopoln glede vseh vprašanj, o katerih so s*- vodila pogajanja, važen datum v našem političnem življenju. »Obzor« posveča sklenitvi sporazuma dolg uvodnik, v katervm piše med drugim: Sporazum, M je bil danes dosežen, nima samo značaja politične deklaracije, kakor se je v začetku mislilo, nego predstavlja dogovor za nadaljnje skupno politično akcijo. Sporazum je zgrajen na načetnetm stališču treh narodnih Individualnosti v Jugoslaviji. Vrača se torej na ver-sajako mirovno pogodbo in na načelno kraljevino Srbov, Hrvatov tn Slovencev. Na podlagi tega načelnega stališča se logično zahteva ukinitev novega stanja po 6. januarju in likvidacija nedainokratskih režimov. Dosledno s tem zahteva združena opozicija sklicanje ustavotvome skupščine, ki bo v duhu teh načel uredila odnošaje med Srbi, Hrvati in Slovenci na temelju popolne ravnopravnosti. Do sestanka ustavotvome skupščine predvideva sporazum prehodno stanje, da ne bi nastala praznina v državno-pravnih odnoša-jih. S tem je kardinalne zahteve KDK, skoraj v celoti sprejela tudi beograjska združena opozicija Kar se tiče novega državnega življenja, ni v sporazumu nobenega programa, niti kake zahteve, ker se ni hotelo prejudicirati ustavo tvorni skupščini. Napačno pa je mišljenje, da je s tem sporazumom cilj že dosežen in da bo v najkrajšem času rešeno hrvatsko vprašanje. Sporazum že tudi podpisan Zagreb, 7. oktobra, o. Kakor se z zanesljivostjo zatrjuje, so beograjski delegati danes predložili dr. Mačku od Ace Stanojeviča, Ljube Davidoviča, Joče Jovanoviča in Adama Pribičeviča že podpisani sporazum. Danes ga je podpisal tudi dr. Maček. Sporazum je postal s tem z današnjim dnem obvezen za vse skupine združene opozicije. Šefi strank pa se bodo v najkrajšem času le še enkrat sestali ter svečano podpisali deklaracijo, s katero bo vsebina sporazuma sporočena javnosti. Beograd, 7. oktobra, p. Nocoj so se vrnili v Beograd delegati dr. Gavrilovič, Vlajič in dr. Markovič. Dr. Markovič je novinarjem izjavil, da so sporazum podpisali Aca Stanojevič predvčerajšnjim v Knjaževcu. Davidovič in Jo-vanovič ter Adam Pribičevič včeraj v Beogradu, dr. Maček danes v Zagrebu. ' Sporazum bo v kratkem objavljen, o tem pa se bodo šefi združene opozicije še posebej sporazumeli. FINANČNI MINISTER O MOTORIZACIJI IN URADNIŠKIH PLAČAH Izjave o sklepih sredine seje vlade - Ugoden odkup vžigaličnega posojila — Ukrepi za pospeševanje avtomobilizma — Podrobnosti o novih uradniških plačah Beograd, 7. oktobra. AA. Danes popoldne je finančni minister Dušan Letica sprejel v svojem kabinetu poročevalce listov in jim dal o sinočnih sklepih ministrskega sveta daljšo izjavo, v kateri je med drugim izvajal: Pospeševanje motorizacije Do leta 1929. je znašala trošarina na bencin 4 din na kg; tega leta je bila znižana na 3 din. Toda 1. 1933. se je zopet zvišala in sicer trošarina za mešanico bencina in špirita na 3.50 din, za bencin pa na 5 din To povečanje se je takrat uvedlo zato, da se dobe sredstva za fond za javna dela. Kolikor se je v tem pogledu na eni strani storilo, prav toliko, če ne več, se je ! p3 po drugi strani napravilo škode. Pri j uvedbi visokega davka na promet z lu- j ksuznim blagom je prišel v seznam tega blaga tudi avtomobil Tako je bila ustvarjena še nova velika zapreka za motorizi-ranje države. V državno blagajno je sicer res prišlo nekaj, toda po drugi strani smo z luksuzno pristojbino onemogočili nakup avtomobilov tistim, ki te pristojbine niso prenesli. Država je ostala b^ez ustrezaio-čega večjega števila motornih vozil. Letne državne takse za avtomobile je ukinil dr. Stojadinovič kot finančni minister v vladi Bogoljuba Jevtiča, prepričan, kako zelo škodljiva je ta pristojbina za motorizira-nje države. Da se pospeši motorizacija, je izdanih sedaj več odlokov. Zniža se uvozna carina na avtomobile in njihove rezervne dele s 30% na 15% vrednosti, odnosno iz pogodbenih držav Avstrije, Italije in Francije z 20 na 15% vrednosti Popolnoma se ukine visoki luksuzni davek za avtomobile. Ukrepi za pocenitev motornega pogonskega sredstva so kombinirani v več smereh. Rredvsem so tu na prvem mestu fiskalne žrtve: te zadenejo ne samo interese države, temveč tudi koristi banovinskih, občinskih in mestnih proračunov. Državna trošarina na mešanico bencina s špiritom se zniža z 1 din "a pa. ?a s8 Oočinska za javna dela gre pa od tega petina. Ba-novinska trošarina na mešanico bencina najbolj v nebo vpijoča. In prav tu je sila prikipela do vrhunca. V vseh pogledih je tedaj trenutek za nastop Amerike izbran kar najbolj primerno. Toda kljub vsemu: težišče je sedaj na vprašanju, kaj bo Amerika storila dejanskega. Ako so točne najnovejše vesti in ako je zares uradno označila Japonce I za napadalce, pa zahtevala intervencijo ; držav, podpisnic vvashingtonskega pakta iz leta 1922., potem bi bilo to znamenje. da se je začela nova politika Rooseveltove vlade. Ali celo v tem primeru bo odločilo, kaj je Amerika pripravljena položiti na tehtnico mednarodnih odnošajev, kjer samo moralne uteži še vedno niso odločilne. se zniža za 1 din na 35 par za kg. Občinska (mestna) trošarina na mešanico pa ne sme biti višja od 15 par za kg. Tako bo celotna trošarina na mešanico znašala za državo, banovine in občine največ tri din, doslej je pa že sama državna trošarina znašala 3.50 din, z banovinsko je pa poskočila na 4.5 in ?. občinsko je oonekod prekoračila j celo 5 din za 1 kg mešanice. Da se ne prepusti trgovini s pogonskimi sredstvi da bi sama določala čas in višino cene mešanice, bo z uredbo določen 29. dan po objavi kot dan, ko ima znižanje cen dobiti veljavo Popust v ceni bo znašal pri mešanici 1 din 75 par in se bo kmalu povečal na 2 din za kg. Obvezna uvedba mešanega hepdflia Z gospodarskega in valutnega vidika je velepomembna določba, s katero se me- j sanica bencina in alkohola uvede kot ob- j vezno motorno pogonsko sredstvo. Danes I je uporaba mešanice samo fakultativna, j Vsi naši gospodarski, narodno obrambni in j valutni interesi pa govore za to, da se j naša država čim bolj osamosvoji in da se ' navadi na uporabo pogonskega sredstva, J pri čigar pridobivanju sodelujejo naše su- l rovine in naši izdelki. Z uvedbo obvezne : rabe mešanice bomo produkcijo naših špi-ritnih tovarn povečali za 500 do 600 vagonov dehidriranega špirita za ustrezajočo količino bencina s čimer bomo prihranili mnogo deviz. Kar je pa še posebno važno, predelali bomo v to večjo količino špirita znatne količine naše koruze in našega krompirja. Upravičeno bomo zahtevali tudi od tovarnarjev špirita, da z nižjo ceno dehidriranega špirita takisto sodelujejo, nakar se bo določilo nadaljnje znižanje cen mešanice. Ministrski svet je obenem sklenil znižati tudi carino na naftove destilate. Za mešanico samo pooblašča tri resorne ministre, da smejo po potrebi sporazumno določati njene cene. kar se bo vselej zgodilo, če bi se pojavilo neupravičeno zvišanje cen vzlic zn-^niii T-inekih postavk. Da se državni blagajni vsaj delno olajša izguba dohodkov te trošarine, se poviša postavka za plinsko olje z 20 na 40 par. Ta postavka je znašala do leta 1935 cel dinar za kilo olja. Zadn.ie čase se plinsko olje vse bolj in bolj porablja zaradi večje rabe Dieslovih motorjev Na Francoskem je še pred kratkim znašala postavka za plinsko olje 63 centimov, pred kratkim so jo pa povišali na 1.50 franka za kg. Odkup Kreu^erjevega posojila Med ukrepi za ozdravitev in okrepitev gospodarskih in finančnih razmer, je v ' zadnjih mes cih eden najpomembnejših | odkup 6.25 odstotnega monopolskega posojila iz leta 1928. To posojilo smo najeli pri švedskem koncernu Kreuger in Toll v nominalem znesku 22 milijonov ameriških dolarjev. Pogoji posojila so bili zelo neugod ni, ker je bila država prisiljena odstopiti upniku za ves čas trajanj^, odplačil, to je vse do leta 1958, pravico do eksploatacije vžigališkega monopola in je tako del svojih rednih monopolskih dohodkov oddala za daljšo vrsto let v korist tujega kapitala. Kanadska družba, M so nanjo prešle vse aktive in pasive nekdanjega Kreuger-jevega koncema, je po dolgem pritiskanju z naše strani sedaj končno pristala na to, da odstopi naši državi ves paket obveznic tega posojila v nominalni vrednosti 22 milijonov dolarjev, skupaj z že dospelimi, a še ne plačanimi obresti pa v vrednosti 28.875.000 dolar jev. Za vse to smo plačali le 4.4 milijona dolarjev ah ca 215 milijonov din. Odkupno ceno smo položili upniku v dogovorjenem roku, obveznice posojila z vsemi kuponi pa je dobila državna blagajna, da jih uniči. Država je s tem nakupom prihranila 1200 milijonov dinarjev. Zvišanje plač državnim nameščencem Slabo stanje, ki so vanj zašle naše državne finance v gospodarski krizi, je prisililo kraljevsko vlado, da je septembra 1935 posegla po znižanju prejemkov javnih uslužbencev. Bila je to težka žrtev, ki so jo morali naši nameščenci prenesti. Toda samo s to žrtvijo je bilo moči priti do ozdravljenja državnih financ. Tudi sedaj stanje državne blagajne še ni tako krepko, da bi moglo prenesti breme popolnega in vsestranskega regresa tistega, kar se je državnim uslužbencem in upokojencem vzelo pred dvema letoma. Sicer bi stanje blagajniških prihrankov samo po sebi moglo dati tudi to možnost, če ne bi bili ti večji dohodki angažirani za druge potrebe državne skupnosti, ki se jim mora zmerom dati prednost. Zato obstoji za zdaj možnost zboljšanja prejemkov samo za aktivne državne nameščence. Pa tudi pri njih se ni moglo doseči zboljšanje vs:h tistih vrst nrejemkov, ki jih je zadelo znižanje osebnih doklad septembra 1935. Predvsem se je kraljevska vlada odločila zvišati osebne dcklade na višino, na katero so bile pred. znižaniem septembra 1935. Toda zvišanje osebnih doklad se nanaša samo na državne uslužbenoe, ki zavzemajo na lestvici prejemkov s*-ednje, nižje in najn'žje mesto. Na uslužbence 1. stopnje 4. skupine in višjih skupin se ne nanaša. Glede rodh?n«kih doklad je kraljevska vlada sklenila dati vsem državnim rs'už-ber.cem in upokojencem ne glede na čin ln položaj za vzdrževanje niihovih otrok tisto pomeč. ki so jo imeli pred znižanjem septembra 1935. Ro-^binsVe doklade ženo to pot 7aradi ^ržavnoM^pajniš^ih razlogov še n^smo obnovili. Zvišani prejemki se bodo izplačevali počenši z mesecem novembrom. Ministrski svet je z istim odlokom pooblastil tutU samoupravna telesa, da smeio v mejah svojih finančnih možnosti izvršiti ustrezajoče povečanje prejemkov pri svojih aktivnih uslužbencih. Nedvomno bodo ti, čeprav delni, ukrepi za zboljšanje prejemkov povečali kupno moč državnih uslužbencev. Zadnji dve leti so morali mnogi diržavni uslužbenci zaradi znižanja prejemkov kriti svoje potrebe s posojili, kate:a bodo sedaj z zvišaniani prejemki lahko hitreje vračali Septembra 1935 izvršena redukcija prejemkov je prinesla državni blagajni prihranek prt izdatkih za 380 milijonov dinarjev. Celotni učinek sedanjega zvišanja da okoli 240 milijonov dinarjev. Ugodnosti za stare dolžnike Drž. hipotekarne banke Ministrski svet je na svoji včerajšnji seja dalje sklenil, da sme Državna hipotekama banka za vsa hipotekama posojila, dovoljena od konca vojne pa do vštetega 1. aprila 1931, posojila, pri katerih je prejšnja obresna meita. znašala 10, 9, 8 ali 7bl ugodne konjukture. Kolonijska kampanja v nemških listih Berlin, 7. oktobra. AA. Nemški ldsti so že začeli kampanjo za vrnitev nemških kolonij, kar se smatra za začetek velike propagande. »Deutsche Allgemeine Zeitung« pravi, da misli nemška vlada v prvi vrsti pripraviti nemško javnost na to, da je vrnitev bivših kolonij Nemčiji tako rekoč pred vrati in da se ji morajo vrniti. Listi opozarjajo na zadnje nemške govore o tem vprašanju in poudarjajo, da so bile kolonije Nemčiji kratko in malo ukradene. Vrnitev nemških kolonij je zato ne samo zadeva nemške narodne časti, temveč tudi življenjska potreba Nemčije. G&erliigov obisk na Dunaju Dunaj, 7. oktobra. w. V političnih krogih govore, da bo pruski ministrski predsednik ^enrrPi ftoring v kratkem odpotoval na Dunaj, da vrne svoječasni ob:sk avstrijskega dTžnvnesra tajnika za zunanje zadeve dir. Schmidta. Občinske vcžifve v ČSR Praga. 7. oktobra, b. Po'itični kolegij, sestavljen iz ministrov, je včeiaj odločil, da bodo volitve v prvi skupini Češkoslovaških občin 7. novembra, obenem pa je znižal prvotno deločeno število občin, v katerih bodo volitve, od okoli 600 na okoli 500. Badoglio odpotoval, Funk pride Budimpešta, 7. oktobra, b. Italijarski maršal Badoglio ;e po petdnevnem bivr.nju zapusti} mad?arfiko prestolnico. V ^ ek obišče Budimpešto še državni tai- i v nemSkem propagandnem ministrstvu t. ae Beležke Ameriška obsodba japonskega napada Senzacionalna Izjava ameriškega zunanjega ministra o japonsko-kitajskem sporu Washington, 7. oktobra. Čim je ameriško zunanje ministrstvo prejelo uradno poročilo o resoluciji Društva narodov glede kitaj-sko-japonskega spora, je takoj objavilo izjavo, s katero obsoja japonsko prodiranje na Kitajsko ter poudarja, da je japonska akcija nasprotna določbam washingtonskega dogovora devetih držav in Briand-Kelloggovega pakta. Izjava zunanjega ministrstva se glasi: Poslanik Zedinjenih držav Severne Amerike ▼ Švici je obvestil zunanje ministrstvo o vsebini resolucije, ki jo je sprejel dalj-novzhodni odbor in potrdila skupščina DN skupno z utemeljitvami, ki jih je ta odbor napravil na osnovi pretresa položaja na Kitajskem ter upoštevanja obvez, ki jih ima Japonska na podlagi raznih mednarodnih dogovorov. Odkar je nastal spor aa Daljnem vzhodu, se je ameriška vlada z vsemi sredstvi trudila, da bi Japonsko in Kitajsko odvrnila od sovražnosti. Zedinjene države so ponudile svoje posredovanje, da bi se našla zadovoljiva rešitev za obe stranki, da bi se tako na miren način uredil njun medsebojni spor. V svojih izjavah z dne 16. julija in 23. avgusta je ameriško zuuanje ministrstvo jasno razložilo svoje stališče glede posameznih peTeeih mednarodnih problemov in se je tedaj dotaknilo tudi sedanjega spora med Japonsko in Kitajsko. Načela, po katerih bi se po mnenju ameriške vlade morali urediti mednarodni odnošaji, ako se zares želi ohranitev miru, bi morala obsegati predvsem: vzdržan je držav od uporabe sile ter vmešavanja v notranje zadeve drugih, ureditev vseh perečih mednarodnih problemov samo s pogajanji in sporazumi, dočim naj bi vsi narodi spoštovali pravice drugih in strogo iz/polnjevali sw>je mednarodne obveznosti. Zaradi, razvoja dogodkov na Daljnem vzhodu je vlada Zedinjenih držav prisiljena ugotoviti, da japonska akcija na Kitajskem ni v soglasju z načeli, ki naj vladajo y razmerju med narodi, in da je ta akcija v navzkrižju z določili pakta devetih držav t dne 6. februarja 1922 ter i določbami Briand-Kelloggovega pakta z dne 27. avgusta 1928. Sklepi ameriške vlade so zato v soglasju s sklepi skupščine DN. Senator Pittman za gospodarske ukrepe proti Japonski Washington, 7. oktobra, o. Predsednik se-natskega odbora za zunanje zadeve senator Pittman je novinarjem izjavil, da je sedaj treba pričakovati jasen in nedvoumen odgovor vseh velesil, ki eo podpisale pacifiško pogodbo, na Rooseveltov poziv. Potrebno bi bilo izdati gospodarske ukrape proti Japonski. Pittman je poudaril, da ne bo treba prav nobenega strela, da bi se Japonska prisilila k miru. »New York Times« objavlja pi9mo bivšega državnega tajnika Stimsona, ki se zavzema za skupno angleško-ameriško gospodarsko akcijo proti Japonski. KonSerenca podpisnic washingtonske pogodbe London, 7. oktobra, g. V angleških uradnih krogih izjavljajo, da so že v teku diplomatski razgovori signatarnih držav va-shingtonske pogodbe, nanašajoče se na čuvanje nedotakljivosti Kitajske, da se dogovorno določi kraj sestanka nameravane konference. Mesta, ki bi prišla v poštev, so London, Pariz in Washington. Danes se je tudi izvedelo, da bo Japonska, če pride do sklicanja konference, odklonila vabilo na udeležbo. Japonci za premirje ? V Tokiju so se ustrašili ameriških groženj in složnega nastopa velesil Obupen klic iz Korotana Koroško pismo ob 17. obletnici nesrečnega plebiscita V nedeljo je obletnica koroSkega plebiscita. Ob tej priliki smo prejeli,, pretežno od koroških rojakov, več dopisov, par celo iz Koroške same. Od teh priobčujemo enega, ki pretresljivo razodeva, kako je pri srcu našim rojakom na Koroškem, ko kljub ponovnim obljubam z najmerodajnejših strani in kljub svoji več ko zadostno izpričani lojalnost« ^ Avstrije in sedanjega režima ne dobe osnovnih pogojev aajakrorrmejse narodno življenje. London, 7. oktobra, o. »Dally Mail« poroča, da se v Tokiju očitno pod vtisom Rooseveltovega govera in objave ameriškega zunanjega ministrstva širijo vesti, da je japonska vlada sedaj pripravljena pogajati Se za premirje in sporazum s Kitajci. Poročila s kitajskih bojišč Šangnaj, 7. oktobra, o. Nad vsem področjem šanghaja je v pretekli noči divjala strašna nevihta. Jangcekj^ng, Huanpu, Su-čov in druge reke so se tnofnc dvignile in ponekod prestopile bregove. A*cija janon skih letal je bila doceia paralizi rana. Kljub temu pa so Japonci davi pričeli z novo ofenzivo na sektorju Lotien-Liuhang. Glavni napai je bil usmerjen proti Lucianu, v središču tega sektorja. Kakor zatrjujejo Kitajci, so njihovi oddelki napad odbili. h severne Kitajske prihajajo dokaj protislovne vesti. Japonci zatrjujejo, da prodirajo sedaj v pokrajini Šantung naglo pio-ti jugu. kitajske informacije pa pravijo, da so bili Japonci v skrajnem severnem delu Šantunga ustavljeni. Japonska !e>tala so danes ponovno napadla Nanking. Japonske bombe so povzročile Rim, 7. oktobra, d. Francija in Anglija sta izvršili danes novo demaršo v Rimu ter zahtevali, da italijanska vlada še ta teden odgovori na poslednjo francosko-angleško noto glede skupnih pogajanj o umiku tujih prostovoljcev iz Španije. Oba diplomata sta v svojih izjavah italijanskemu zunanjemu ministru sporočila, da London in Pariz nista voljna še dolgo čakati na odgovor, ker vidita v tem namerno zavlačevanje, kar bi utegnilo izzvati nove napetosti. Zvečer se je zvedelo, da bo italijanska vlada ustregla tej želji Francije in Anglije in da bo odgovor izročen še ta teden ter takoj tudi objavljen, da bi se tako popravile razne tendenciozne in neresnične vesti o stališču italijanske vlade. Po zatrjevanju | uradnih rimskih krogov bo odgovor jasen in nedvoumen, a baš zato zelo obsežen. • Italijanska vlada se bo sklicevala na neke svoje prejšnje izjave in bo končno poudarila potrebo širših pogajanj, vabilo francoske in angleške vlade na trojno konferenco pa bo odklonjeno. Pač pa bo Italija predlagala direktna diplomatska pogajanja. Na- Berlin, 7. oktobra, b. Znani kulturno-bojni nacistični organ »Der Angriff« prinaša članek pod naslovom: »Zakaj Vatikan molči o Mussolinijevem obisku v Berlinu?«, v katerem opozarja na značilen molk Vatikana o velikih manifestacijah solidarnosti med italijanskim fašizmom in nemškim nacizmom. List meni, da je Mus-solinijeva pot v Berlin prekrižala Vatikanu račune, ker je očividno, da mu os Rim-Berlin ni posebno pogodu, saj je znano, da se Vatikan zavzema za vpostavo streške fronte. Ta molk jemljemo na znanje, nadaljuje list, kot dokaz političnega sovraštva Vatikana proti nacistični Nemčiji. List primerja nato povsem drugačno pisanje vatikanskega organa »Osservatore Romano« ob priliki Lavalovega obiska v Rimu v januarju 1935. To potovanje je Vatikanu seveda šlo v račune, ker naj bi služilo protektoratu velesil nad katoliško Avstrijo »proti nevarnosti vsesanja s severa«. Papež je tedaj uporabil vso svojo osebno avtoriteto, da bi avstrijskega kan-celarja dr. Schuschnigga pripravil do te- ogromno materialno škodo v industrijskem okraju mesta. Ubitih je bilo tudi večje število neborcev. Zvedelo se je, da je japonsko vrhovno poveljstvo odredilo poveljstvu japonskega letalstva, naj nikar ne opusti svojega prvotnega načrta, da eiste matično uniči vse piouetiie in strateško važne kitajske točke ,-n kraje. V smislu te odredbe se sedaj japonski letalci pripravljajo na nove napade na Nanking, Kanton in šanghaj. Pri teh napadih bo sodelovalo h krat u po 100 letal. Šangbajski župan je davi izdal komunike, v katerem pravi, da je bilo v avgustu v Šanghaju in neposredni okolici ubitih 1956, ranjenih pa 2.456 civilistov. Japonska smodnišnica zletela v zrak London, 7. oktobra, o. Davi je v Tokiu nastala strašna eksploznja v smodnišnici družbe Po\vder Industrial Company. Število smrtnih žrtev presega več sto. Smodnišnica je delala s polno paro. in je bilo v njej zaposlenih okrog 2.000 ljudi. Mislijo, da je eksplozija posledica sabotaže. Uvedena je stroga preiskava. dalje se je zvedelo, da se bo italijanska vlada v svoji noti sklicevala tudi na izjavo, ki jo je podal delegat valencijske vlade v Ženevi, po kateri predstavlja mednarodna brigada na strani valencijske vlade del redne španske vojske in se zaradi tega v primeru sporazuma o umiku tujih prostovoljcev ne bo umaknila iz Španije. Predvsem bo italijanska vlada v svoji noti poudarila, da pogajanj o umiku tujih prostovoljcev iz Španije sploh ne bo mogoče pričeti, preden se o tem problemu ne zedi-nita obe vojskujoči se stranki. Prav zaradi tega bo treba generalu Francu vsaj dejansko priznati pravico vojskujoče se stranke. Seja fašističnega sveta odgodena Rim, 7. oktobra, b. Za včeraj napovedana seja velikega fašističnega sveta je bila odgodena na kasnejši temnin, toda za nedoločen čas. V inozemstvu razširjene vesti, da je odgoditev treba pripisati Musso-linijevi obolelosti, na pristojnih rimskih mestih odločno demantirajo. ga, da bi sprejel italijansko-francoski pro-tektorat, da bi se s tem zavaroval »tako sigurni obrambni zid krščanstva v srednji Evropi«. Iz tega obiska se je porodila znana streška fronta. Papežev blagoslov je potemtakem mogoč samo nad izrazito pro-tinemško zvezo, ne pa nad zvezo Italije s tretjim rajhorn, dasi je namen te zveze rešitev Evrope pred boljševiško nevarnostjo. Poslednji poskus nemškega episkopata London, 7. oktobra- b. Berlinski dopisnik »Daily Telegrapha« doznava, da bo v kratkem napravljen v Nemčiji poslednji poskus za spravo med državo in cerkvijo, ki ga bodo baje podvzeli nemški škofje sami brez posredovanja Vatikana. Za pripravo te spravne akcije bo monakovski nadškof kardinal Faulhaber odpotoval te dni v Rim, da se porazgovori o mejah sprave z vatikanskim državnim tajnikom, kardinalom Pacellijem. Dr. Krekov narodni in politični program Ob 201etnici smrti dr. Kreka Je zanimivo zabeležiti narodni in politični program, ki se je v. njem izkristaliziral na jesen 1917. leta in o katerem je rad govoril svojim intimnim prijateljem. Zagrebški publicist dr. Rogulja je pozneje v posebni brošuri objavil svoje zapiske o razgovorih z dr. Krekom, ki bi zaslužili, da bi jih mnogi od onih, ki se danes proglašajo za njegove naslednike vedno in vedno na novo čitali ter nauke iz njih izvajali tudi v praksi. »Slovenec, Srb in Hrvat«, pomni, je dejal dr. Krek, »da si sin enega slovanskega naroda na jugu Evrope in da ti zavesti tega edinstva ne more nikdo vzeti, ako si je sam ne daš vzeti. Zapomni si: majhen si, a v separatizmu postajaš še manjši in ta separatizem je zapreka tvojemu kulturnemu in gospodarskemu razmahu v veliki beli svet.« Krekov državno-politični načrt je predvideval demokratsko državo z narodnim predstavništvom, ki naj sestoji iz dveh domov. Država naj bo razdeljena na 10 do 12 pokrajin. Kulturno življenje naj se decentralizira, cerkvam da svobodni razvoj. Vladajo naj oni, ki bodo v tej državi najsposobnejši. »Tri načela nas morajo voditi v bodočnosti, je poudarjal: en narod, en vladar, ena država od Beljaka do Soluna ter mnogo, mnogo svobode.« Značilno je tudi to, kako je dr. Krek revidiral svoje poglede na Sokolstvo. »Bodimo vsi Sokoli. Pravila in kroj in vse sokolsko. Cemu konkurenca? Sokolsko idejo, kakršna je vzrastla med Slovenci (torej Tyrševo Sokolstvo!) sprejemamo celo, kakršna je.« Delna vrnitev uradniških odtegljajev S 1. oktobrom 1935. je vlada izvršila gla-boko segajočo redukcijo uradniških prejemkov.. Znižane so bile osebne in rodbinske doklade državnih nameščencev, pogodbenih uslužbencev, uradniških pripravnikov in dnevnicarjev. Celokupna vsota redukcij je znašala 400 milijonov. Redukcije so obsegale vse državno nameščenstvo, bile so pa procentualno v raznih kategorijah in položajih različne. Poiebno hudo so bili prizadeti oženjeni uradniki, odnosno uradniške rodbine. Vlada je takrat utemeljevala znižanje uradniških plač s pocenitvijo življenjskih potrebščin in s potrebo saniranja državnih financ. Sedaj se uradništvu vrača nekaj čez polovico njegovih prejemkov, ki so mu bili odvzeti pred dvema letoma. Oficiel-no službeno sporočilo pravi, da znaša ia vsota 240 milijonov. Podrobnosti še niso znane. Reparacija pa ne bo obsegala celokupnega državnega na-meščenstva, temveč bo šla le do uradništva 1. stopnje 4. skupine. Kako norce brijejo Mariborsko glasilo JRZ »Slovenski gospodar« razpravlja tudi o ljubljanskem železniškem projektu. Pod zafrkljivim naslovom »Poglobljena Ljubljana« objavlja o poglobitvenem načrtu sledeči komentar: »Po vsej Sloveniji visijo plakati, ki kažejo na siroto Ljubljano. Na verigi je! Pravijo, da je ta veriga kriva, da se Ljubljana ne more razvijati. Rešitev je le v tem, da se vsa železnica poglobi pod Ljubljano. Meni se pa stvar je malo čudna zdi. Jaz bi le svetoval, da bi se malo počakalo. »Jutro« piše, da se Ljubljana pogreza v klerikalne vode. Počakajmo. da se v redu in dovolj globoko pogrezne, potem bo itak šla železnica preko Ljubljane in ne bo več napoti razvoju. Tisti denar pa porabimo raje za zvezo s Štajersko po lepi beli cesti, pa se bo Ljubljana razvijala pod ali pa nad železnico!« Pripombe spoštovanega znanega mariborskega državnika zopet enkrat dokazujejo, s koliko resnostjo v teh krogih razmišljajo o važnih slovenskih gospodarskih vprašanjih in koliko je dati na besede, ki jih čitamo in čujemo — ob drugih prilikah. »Jugoslovenske novine" Zagrebške »Jugoslovenske novinec, ki jih izdaja bivši minister Juraj Demetrovič, ob hajajo prvo obletnico izhajanja. »Jugoslovenske novinec stoje kot glasilo JNS za savsko banovino verno na braniku načel narodnega in državnega edinstva ter so se dobro zasidrale med jugoslovenski mi nacionalisti v hrvatskih krajih. Ob obletnici je napisal predsednik JNS Peter Zivkovič uredništvu »Jugoslovenskih novin« daljše pismo, v katerem izraža svoje priznanje listu in njegovemu borbenemu stališču. Pozno ogorčenje »Samouprava« je bila do najnovejšega časa nadvse naklonjena dr. Mačku in vsem pojavom njegovega hrvatskega narodnega fo-kreta. Odkar pa se dr. Maček sporazumeva z združeno opozicijo, so se te simpatije močno ohladile. Tako se >Samouprava« razburja v poslednji številki zaradi poteka hrvatskega dne v Torontu v Kanadi, kjer je bil glavni govornik predsednik hrvatskih emigrantskih organizacij Butkovič. Po informacijah »Samouprave« je govoril Butkovič skrajno lažnjivo in pokvarjeno o prilikah v Jugoslaviji ter strašno hujskal navzoče Hrvate. Dalje trdi glavni organ JRZ, da eo bili navzoči pri proslavi hrvatskega dne tudi komunisti s svojimi organizacijami. Proslava hrvatskega dne v Torontu je bila pod pokroviteljstvom dr. Jurija Krnjeviča, ki ga je, kakor nam je znano, pred meseci nadvse ljubeznivo vabil v Jugoslavijo neki zelo visoki in odlični funkcionar »Samouprave«, ko se je mudil v Ženevi. Težki časi za prosveto v Bolgariji V Bolgariji so morali poslednja leta znatno reducirati med drugimi tudi proračun ministrstva prosvete. Tako je padel izdatek za šolstvo samo v zadnjem proračunskem letu kljub naraščajočemu prebivalstvu za 6 odstotkov. Dočim je prišlo 1. 1923 na eno ljudsko šolo 634 prebivalcev, se je dvignilo to število v L 1933 na 738. Povprečno število učencev v bolgarskem razredu osnovne šole presega 60. Zaradi neugodnih razmer, s katerimi 60 mora boriti ljudskošolski pouk v Bolgariji mora skoro četrtina učencev sleherno leto ponavljati rnzred. Izredno veliko je število obolelih učencev in učiteljev, ki dosega letno do 50 odstotkov. Mesečna plača bolgarskega učitelja znaša povprečno 1500 levov (525 din), plača gimnazijskega profesorja pa 2700 levov (945 Potuješ po Koroškem od vasi do vasi, kjer govori prebivalstvo slovensko. V mnogih vaseh naletiš na hiše na katerih jena primitivnih tablah iz cementa čitati napis: »M disem Hause wurdte eim 10. Okt. 1920 iiber die Fredheit Karntens abgestimmt »(V tej hiši so dne 10. oktobra 1920 glasovali o svobodni Koroški). Fieiheit — svoboda, krasna beseda! Vse prej ko svoboda pa je »Freiheit«, ki jo uživajo koroški Slovenci, ponižani in razžaljeni, polnih sedemnajst let. V 51 občinah je glasovalo 37.304 moških in žensk in odločevalo, kam naj pripade ta lep ikos božje zemlje. Stoletni pritisk močnega in brezobzirnega soseda, raenarodovalno delo Nemcev je rodilo svoj žalostni sad: 22.025 glasov je bilo oddanih za Avstrijo, 15.279 za Jugoslavijo. Tako je nastopila po 10. oktobru 1920 za koroške Slovence usoda premaganih. Gorje premaganim! Kdor pozna in more pravilno soditi pojem narodnega odpadnika »nemškubarja«, bo razumel, komu so bili narodno zavedni koroški Slovenci izročeni na milost in nemilost. Zdaj razumemo znani izrek, da so bili janičarji hujši od Turkov, razumemo, da je narodni odpadnik zlobnejši od rojenega Nemca. Naravno je, saj mu podzavestni čut krivde, greha nad lastno kivjo stiska pest, da se znaša nad rodnimi brati. Človek zatisne oči, ko se spomni on'h prvih let groze po glasovanju. Takrat je smela nahujskana druhal preizkusiti tudi svojo fizično moč nad našim, od vsega sveta zapuščenim človekom. Nikjer nisi bil varen, kamorkoli si se poikazal, na cesti ali železnici; povsod si moral biti pripravljen, da so te napadli in temeljito premikastili. Takih slučajev je bilo nešteto. Prišli so ponoči, te vrgli iz postelje in pretepli, časih je zažarel ktes v polnočni mrak; zagorela je hiša, zažgana od sovražne zločinske roke. Razbijali so naše prireditve. Ljudje, ki so se zvečer vračali domov, so čakali v zasedi in jih napadali. Človek sploh nisi bil, bil si »pro- kleti 6uš«, »winidisch.er Kund«. Oblasti sat vse to mirno in celo z dopadanjem gledale. In danes ni dosti boljše. Slovenski človek, ki se noče izneveriti srvojemu narodu, ne dobi iz javnih sredstev plačane službe. On naj gara in služi, a gospod sta Nemec in nemškutar. V zahvalo za to so vsi ti ljudje, od najnižjega do najvišjega, na delu, da število naših ljudi čim bolj in čim prej znižajo. Za to d?lo imajo naravnost sijajne naprave. Tu moramo zopet in zopet poudariti, da užiiva tu najuglednejše mesto šola s svojim sistemom in uči-teljstvom. Otroka slovenskih staršev poučujejo, to se pravi vzgajajo, učitelji, M sovražijo slovenstvo, ki imajo o ljudeh slove nske narodnosti čudno zmedene pojme, kakor so se pač naučili. Slovenski otrok ne sme poznati slovenskih črk, ker obstoja vendar nevarnost, da bo segel po slovenski knjigi, kjer bo morda ta ali oni začudeno gledal' ko bi se mu odpiral skriti zaklad svete materine besede, bajni svet slovenske duše. Našel bi samega sebe, biLo bi tako prijetno in toplo. Ne, tega užitka naš slovenski otrok ne sme biti de-ležsn. Pa se zdijo gotovim krogom te šole še premalo nemške. Rastejo nove trdnjave, kakor siidmarkine šole v Zarvrhu pod Stolom in na Obirskem. Toda, kar šola premalo stori., nadomešča Heimatbuind. HeLmatbund ima velik vpliv v deželi. Je država v državi. Za ozemlje, kjer prebivajo Slovenci, ie meiodajno njegovo mnenje. V vseh vaseh ustanavljajo podružnice, »Heirnatkreise«. Način dela v teh krožkih je plehek: muzaka, ples in alkohod. InHei-matbumd razpolaga z velikimi gmotnimi sredstvi. Obupno, a žal resnično Je to poročilo. Toda še je volja do življenja v koroških Slovencih, silna in močna, utrjena v trpljenju, ukoreninjena v globini naše domače rodne grude. Je nekoliko resnice v tem, da je »za domovino trpeti sladko«, in morda je vendar v ali med Pesarom in Catolioo. Cesta ob ot' a-li je porušena. Mnogo avtomobilov je obtičalo. Zemeljski plaz je zasul tudi železniško progo. Pri tem se je iztirila lokomotiva brzovlaka. Smrt filmske igralke Renate Mtsller Berlin, 7. oktobra. w. Znana filmska igralka Renate Miiller je danes umrla v Berlinu. Renoviranje nemških mest Berlin, 7. oktobra, b. Hitler je že pred časom napovedal poseben zakon o regulaciji nekaterih veči?h nemških mest. Sedaj je tak zakon izšel za Berlin, Hamburg, Monakovo in Niirnberg. Zakon določa med drugim prednostne pravice države pri nakupih zemljišč in razlastitve v državne namene, za katere država ne bo dolžna izplačati odškodnine v denarju, temveč v drugačnem svetu ali v državnih napravah. Borba za šahovsko prvenstvo Sovjetske unije Moskva. 7. oktobra. AA. Na šahovskem turnirju za prvenstvo Sovjetske unije sta bili včeraj odigrani med Levenfišem in Botvinikom dve igri. Prvo je dobil Botvi-nik, druga je bila remis. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Evropa: Depresija nad severno Italijo se je poglobila in razširila še na zahodno Evropo, zato dežuje na Francoskem. Zmerno hladni val postopno popušča, drži se pa še nad severno, srednjo in južnovzhodno Evropo, kjer prevladuje oblačno vreme. Jugoslavija: Oblačno z dežjem tu pa tam v vsej kraljevini. Toplota je povsod padla. Najnižja toplota Mrzle Vodice 2, najvišja Mostar 20 stopdnj. Zemunska vremenska napoved: Oblačno z dežjem od časa do časa, posebno, v zahodnih predelih in na Primorju. Nekaj ma-. lega jasnega utegne biti prehodno v sever-, novzhodnem delu. Temperatura se bo ne-! koliko dvignila. Zagrebška: Oblačno in hladno vreme Dunajska: Po večini oblačno, temperatura se ne bo mnogo izpremenila, padavine !M jugu in na jugovzhodu. Nova demarša v Rimu Francija in Anglija zahtevata odgovor še ta teden Ako Vatikan molči... Solidarnost med nemškim nacizmom in italijanskim fašizmom Vatikanu ni po volji Naši kraji in Ijudfe Dvajset let po smrti dr. Janeza Evangelista Kreka Drevi bo poteklo dvajset let, odkar je sredi boja za osvobojenje in uedinjenje umrl dr. Janez Ev. Krek, najodličnejši predstavnik tk. zv. katoliškega tabora, najsposobnejši njegov organizator in zadružni delavec, politik in poslanec. Bil je mož vsestranske delavnosti, ki je bila ovenčana z mnogimi uspehi, zapisal pa je svoje ime za vedno v našo narodno zgodovino, ko je v odločilnem trenutku odločno in temeljito prelomil ono protijugoslovensko in tesno-grudno strankarsko tradicijo, ki je bila osnova bivše SLS. Vstal je iz srede svoje stranke kot človek nadpovprečne nadarjenosti. širokega obzorja in često močno liberalnih pogledov na svet ter zlasti na probleme slovenstva. V tem je njegova visoka odlika in v tem je daleko prekašal vso svojo reakcionarno okolico. Nekdanja SLS, ki nikoli ni imela smisla ja velika narodna vprašanja, ako je bilo to obremenilno za stranko in ki se je ob začetku vojne naravnost blazno vrgla v svoje avstrijakantstvo, je bila preozko in pretesno torišče, kjer bi se bil lahko razmahnil ta veliki duh. Razbil je spone njene reakcionarne tradicije, ko je na Slovenskem zavel vse oživljajoči dih bližajočih se zarij Vidovih. Ni bilo prvič, da je moral dr. Krek energično poseči v proti-narodni pravec usodne politike svoje stranke. Ze 1. 1912., ob izbruhu prve balkanske vojne, je moral spraviti k pameti oficialno vodstvo stranke, ki je v nasprot-stvu z vsesplošnimi simpatijami našega ljudstva za balkanske Slovane zavzelo turkofilsko stališče, kakor ga je diktirala uradna avstrijska zunanja politika. Ob početku svetovne vojne je dr. Krek umolknil in stopil v ozadje ter nedvomno .ima niti najmanjšega deleža na oni ostudni gonji, ki jo je uradno vodstvo stranke naperilo proti naprednemu življu, nosilcu ugoslovenske miselnosti na Slovenskem. Ko pa so sredi vojne dogodki dozorevali in se je odločno kazalo, da je pogin Avstrije neminoven in da bo poraz Dunaja potegnil v prepad tudi bivšo SLS, se je zmanjšal ugled uradnega vodstva stranke, s katerim je bil dr. Krek v večnih sporih. V enaki meri je narastla veljava dr. Kreka, ki je prisluhnil razpoloženju med našim ljudstvom in se postavil na čelo opozicijskemu krilu v bivši SLS. S svojo prepričevalno besedo in z veliko delavnostjo je za svoj načrt pridobil ožji krog veljakov iz tega krila ter započel boj z avstri-jakantsko reakcijo na Slovenskem. Svo-bodoumni živelj je z vso silo podprl nje-novo gibanje in celoten boj proti Avstriji je zadobival vse jasnejše in razločnejše obrise jugoslovenstva. Razvoj je z nemalo pomočjo dr. Kreka z elementarno silo krenil v pravec revolucionarne jugoslovenske politike. Notranje diference glede končnega cilja osvobodilnega pokreta so ostale še dolgo — toda zasluga onih, ki so vodili narodni pokret in med njimi tudi dr. Kreka je, da te diference niso oslabile narodne sile. Sredi boja je dr. Kreka prehitela nenadna smrt, toda razvoj je bil že toliko napredoval, da se kolo dogodkov ni dalo obrniti nazaj. »Slovenec« je ob njegovi smrti napisal zanosne in resnične besede: »On je umrl, a jugoslovenske ideje ne uniči nihče več.« Dvajset let je poteklo od onih dni slavne borbe za osvobojenje in danes se moramo le čuditi, kako zelo se nekaterniki, ki se nazivajo Krekove naslednike in iz- Ignac Koprivec: Mariborski obrazi j Deževalo bo«, so se pogovarjali zvečer, »zakaj ta jesen je deževna; menda se ne bo izlilo do pomladi«. Ali jutro je bilo jasno, sprva sicer nekoliko megleno kakor bi ga bilo sram pokazati se ljudem v vsej jasnini, potem pa so se megle nekam razkadile in sonce je zasijalo, da so zažareli vrhovi hribov in zatrepetali v toplem sončnem objemu. Po ulicah je vstalo življenje. Semtertja so hodili ljudje, se prerivali, prehitevali drug drugega, tu in tam pa so se celo pozdravljali; — menda so bili znanci. — Služkinje so odpirale okna, stare gospe, zaspane, zlovešče in zgubanih obrazov so pogledovale skozi okna, potrepavale soncu ter se čehljale pod bradami, — gospodinje so krmile kokoši, gladile pse, ki so rožljali z verigami, otroci so se režah mačkam, ki so se podile po dvoriščih plezale po lesenih sohah in se grabile za repove, Pavel Žari ravec pa je šel svojo pot kako bi ne videl tistega življenja krog sebe, le gori na Pohorje je gledal, pa tja na Kalvarijo in Ko-zjak, kjer so se sončni žarki prelivali med drevesnimi vejami, jih osvetljevali in poplesavali po njih kakor bi znoreli. Stolpi mariborskih cerkva in strehe višjih hiš so se zlatili v sončnih poljubih in čedalje više se je dvigalo sonce iznad Me-Ija, tem svetlejši je postajal Maribor, kakor bi kdo zlival nanj polovnjake razbeljenega zlata, ki bi se razlezlo po vseh . ulicah, jih oškropilo s svojo lepoto ter od- | vrševalce njegove oporoke, trudijo, da bi prevrednotili vse tisto, kar so nekoč smatrali za največje pokojnikovo delo. Ako prelistavamo glasilo bivše SLS iz onih dni, nahajamo na vsaki strani, v vsaki notici ali beležki potrdilo jugoslovenstva kot velike misli, ki edino jamči rešitev našega naroda. Dr. Krek je tu označen kot glasnik jugoslovenske misli, ki je, prežet z zavestjo narodnega edinstva, razbil mejnike ob Sotli. V Kopitarjevi ulici so takrat govorili samo še o jugoslovenski domovini, o našem jugoslovenskem narodu, o Kreku kot največjem sinu jugoslovenske domovine, povzpeli so se do preroške besede, da jugoslovenske ideje ne uniči nihče več. V nagrobnem govoru za dr. Krekom se je dr. Anton Korošec poslavljal od velikega pokojnika v imenu našega jugoslovenske-ga naroda. In nekaj dni potem je glavno glasilo tedanje SLS, poveličujoč dr. Krekove zasluge za narodno stvar, še posebej slavilo pokojnika kot inspiratorja majni- ške deklaracije, ki ugotavlja, »da se čutijo Slovenci, Hrvati in Srbi kot en narod in nerazdružljiva celota«, ki »pod nobenim pogojem noče več prenašati zastarelega provincijalizma«. Znano je, da so bili dr. Krekovi pogledi na bodočo ureditev medsebojnih posameznih delov našega naroda strogo unitaristični. Mnogo se je od tedaj zopet spremenilo. Glavni govor na proslavi, ki bo nocoj v Ljubljani, ima naslov »Dr. Krek in njegova skrb za ljudsko izobrazbo« ... Nekdanje jugoslovensko vzhičenje vzbuja pri svoje vrste ljudeh le še neprijeten občutek enodnevne zablode. Sotla je zopet posvečena voda, Krekova beseda o narodnem edin-stvu je danes zločin proti slovenstvu, jugoslovenska ideja je dobila porogljivo ime jugoslovenarstva, Krekov unitarizem je postal narodno izdajstvo. Prisege pred dvajsetimi leti so prenagljenosti, ki jih je treba čim preje pozabiti... Toda Janez Ev. Krek je bil velik človek in njegov duh je ostal močan tudi po njegovi smrti in slabotni epigoni ne bodo mogli trajno zatemniti jasnosti njegovega spoznanja, da je v jugoslovenski ideji življenjska sila našega slovenskega rodu. Slava spominu velikega Jugoslovena drja Janeza Ev. Kreka! Sava se je široko razlila Polagoma spet upada — Jezera prt Litiji Litija, 7. oktobra Zadnja dva dneva in dve noči je deževalo kakor za stavo. Preiisnočnjim je bilo, kakor da ee je nad našo dolino utrgal oblak. Divja godba med bliskom in treskom se je ponavljala veSkrat, ko je vmes za kake četrt prejenjal naliv in vihar Včeraj zjutraj je bilo litijsko polje spremenjeno na več krajih v jezerca. Sava pa je začela naraščati šele čez dan. Umazana. rjava tekočina ee je precej naglo dvigala. Proti večera je bila že veg ko dva metra nad nor-malo. ipa eo se še valili novi tisoči hektolitrov in vodomer&ka postaja pri litijskem mostu je beležila pred polnočjo že 3 in četrt metra nad normalo. S seboj je valila Sava vejevje, drva in les. ki eo ga pripravili eplavarji za prevoz po reki. Na produ pod predilnico, ki jo zadnje čase dozidava jo. eo pripravili delavci kakih 50 kubičnih metrov presejanega peska. Niso ga utegnili spraviti 7. ogroženega prostora in razpenjena Sava ga je odnfsla s seboj. Na Savi pri Litiji zadnie čase prav pridno plavijo leg v Trbovlje. Lesna trgovca g. Ber-daje in g. Drnovšek sta imela tik Save precejšnjo zalogo jamskega lesa. Vedno naraščajoča reka ga jima je v pT-vih večernih urah že precejšen kup spod-nesla in odplavila. Sredi noči so sklicali delavce in so s konji vlekli hlode v višje ležeče kraje in jih rešili pred Savo. Obupen jc pogled na kalno valovje v stisnjeni savski strugi pri Renkah in pri Belem slapu blizu Trbovelj. Potniki, ki potujejo z vlakom, vise pri oknih kakor grozdi in etime v divjo Savo. Pogled iz vlaka proti Ljubljani nudi ne- običajno sliko jesenskih ooplav. V Jevnici je reka prestopila bregove in «p je razlila daleč po travnikih Železniška proga se zdi kakor speljana prav tik prostranega rjavega jezera. Banovinska cesta, ki je speljana po desnem savskem bregu, je med Zalogom in Lazami delno povl vodo Ljudje, ki hočejo s tega konca po opravkih proti Ljubljani, morajo v velikem loku pieko njiv. Najbolj sta prizadeta cestna predela pri Podgradu in v bližini Pecljeve gost lne. Sredi Save pa ugledaš otočje dreves, tam je bila v suhih, poletnih mesecih struga, neprestano deževje pa je potisnilo hren za več slo metrov vstran. V teku dneva je dež ponehal. Sava pa le polagoma vpada. Velika škoda v Halozah Ptuj, 7. oktobra. Kakor lansko jesen. je tudi letos povzročilo deževje v Halozah kakor v Slovenskih goricah precejšnjo škodo. Lani je 6. oktobra padel prvi sneg in je grozdje zmrzovalo in začelo naglo gniti. Letos bo to opravil dež, grozdie bo v veliki meri popokalo. Vinogradniki so ta teden hoteli končati s trgatvijo, a vsega ne morejo naenkrat opraviti, škoda s? podrobneje ne da oceniti, ker ne bo toliko prizadeta koiičina k.-kor kakovost vinskega mošta. Deževno vreme je ponovno povzročilo poplave v Pesniški dolini. Pesmica se je razlila čez travnik,? in ceste. Imamo le še dobro upanje, da so letošnje poplave poslednje, ker se bo prihodnjo pomlad po tolikih brid.kih izkušnjah vendarle pričela regulacija. Kakor rečeno, upanje imamo, drug siga nič. Starodavno naše mesto — brez občine Po 460 letih je sedež mestne občine Loža na Notranjskem prešel v bližnji Stari trg Kakor poročajo listi, je ponovna preko-masacija številnih slovenskih občin prizadejala tudi staro mesto Lož na Notranjskem, ki izgubi svojo samostojno občino in se spoji s Starim trgom, kjer bo poslej sedež povečane občine. Občina Lož je obsegala doslej kraje Bločica, Bloška polica, Lipsenjt mesto Lož in Podfož ter štela po štetju L 1931 v 227 hišah 1112 prebivalcev. Mestece Lož samo je imelo v 100 hišah 450 prebivalcev, torej komaj toliko kakor stareslavni ljubljanski Kolizej! Ima pa svojo zanimivo zgodovino, ki ga je povzdignila že 8. marca 1477. v mesto. Leži na starih pr edzgodovinskih tleh, kjer je še polno sledov o staroselcih, še več pa iz rimske dobe, ko je tod vodila znamenita vojaška cesta iz Oglejta na Sisak. Srednjeveška naselbina se prvič omenja L 1237. 1 flmdmiilfo ja, da je Mk> prvotno trfflšfte tudi v bližnjem Starem trgu, ko pa je pod starim loškim gradom vovbrake gosposke rastla nova naselbina, so tudi tržne pravice prešle nanjo. V dotol turških napadov je Lož na izpostavljeni, važni prometni točki mnogo trpel, zato ga je cesar Friderik m. iz obrambnih ozirov povzdignil v mesto s pravico svobodne volitve mestnega sodnika in sveta, aziteko pravico do carinarnice tn mitnice. Mesto je smelo ribariti v Cerkniškem jezeru in sosednjih vodah, dotaDo je pravico do lastnega semnja na dan sv. Mihaela in svoj grb s pečatom (sv. Jurij na konja, poleg njega na zelenem polju devica v zlati ohleki). Mesto so bodi obzidali in so ostanki zidu Se danes ohranjeni. S cesarskimi listinami iz L 1493, 1526, 1548, 1503, 1660, in 1832 so bile mestne pravice Loža še posebej potrjene. Gospodarji Loža so bili posestniki loškega* gradu, po 1.1456 pa je postal deželnoknežje mesto. Meščani so bili po večini trgovci im obrtniki, v 15. stoletju sta posebno Slovela loški usnjarski in čevljarska ceh. Od morja so tovorih sol in jo zamenjavali z žitom, ki ga po posebnem privilegiju ni smel nihče odnesti iz mesta do prihodnjega tržnega dneva. Loško platno, sitai, žimo in konje so prodajali trgovci daleč po Italiji in Nemčiji. Grad nad mestom je razpadel že vVal-vazorjevi doba. Loška gospoščina je segala preko Bloške planote do Velikih Lašč in mejila na posest stiškegta samostana ter pri Sodražici na svet grofov Auer-spergov. Ko so kmetje blizu Soteske na Dolenjskem ubiOi zadnjega Loških gospo- dov, Je grad postaf kat ugMJASh pafrtar-bov, kasneje pa grofov Orteobtažanov. Ko so ti L1418 izumrli, ao postali Loški gospodje Celjski grofje. V bo$h Celjanov 0 Habsburžani so cesarske čete zavzele mesto in grad ter ga zažgale. Gospodarji so se potem menjavali v zakupu gospošči-ne, dofldernl stari grad prevzela v last mestna občtoa. Mestece, ki se nikoli ni moglo posebno razviti, je dalo Slovencem znis (menite može kakor so bili pokojni večkratni minister dr. Gregor žerjav, hu-moristični ie mladinski pisatelj Fran Mil-činslki in pesnik Turšič. Vse drugačne pogoje za razvoj je imel sosednji Stari trg, velika občina, ki je že doslej štela 20 vasi s 781 hišami in 4295 prebivalci. Trg je mnogo starejše naselje od Loža in leži na važnem prometnem križišču. V bliižini je na hribu Ulaki mogočna kamenita grobdja, ki jo smatrajo za staro predZgodovinsko gradišče japod-skega mesteca Terpa. Stari trg se omenja v listinah že 1237. kot trg. Prvotna vas se je po premestitvi tržišča, v Lož preimenovala v Stari trg. Kraj je že okrog 1165. imel svojo župnijo s staro cerkvijo, ki so jo v sedanjo gotsko stavbo prezidali L1761. Važno trgovsko središče Loškega polja izvaža mnogo lesa in drv v Italijo, goveje živine in svinj« v Ljubljano. L. 1866 je morila po trgu kuga, 1872. ga je delno uničil požar. Ugodno letovišče bo s sedežem nove občine štelo nad 1000 hiš s preko 5500 prebivalci. Loški meščan je bodo tedaj zahajali po opravkih na občino v vas. ki pa bo morda počeši zrasla v trg tudi po velikosti. Pa mestece? ... Pohod nacionalistov v Domžale V ne de* jo bo odkrita spominska plošča Viteškemu kralju Domžale, 7. oktobra. Z3 pretekli teden je »Jutro« poročalo, da se v Domžalah skrbno pripravljajo na velik narodni praznik. V nedeljo bomo odkrili spominsko ploščo blagopokojnemu Viteškemu kralju na pročelju narodne šole v Domž-alah. Težki dnevi, ki eo prišli s smrtjo našega Velikega kralja nad našo domovino, nas silijo, da čimbolj budimo spomin na njega, da e>e čim bolj okrepimo za t?žki boj za popolno zmago Njegovih idej. Zato bo ta dan posvečen spominu blago-pokojnega kralja 6 pozivom mladini, naj !x> zvesta bo;iieliica za Aleksandrove ideje, za zmago čistega jugoslovenskega duha. V to smo vložili ves naš trud. da mladini pokažemo, kako velika ie moč naših idej in kod mora noditi, da se 00 lahko s ponosom imenovala nada jugoslovenskega naroda. Zato bodo pri tej svečanosti sodelovale vse one organizacije, ki imajo na svojih praporih in v svojih srcih zapisano Aleksandrovo idejo. Na čelu vs?h to najbolj številno zastopano naše Sokolstvo. Krona vsemu bo naša neustrašna jugoslovenska voj- ska. ki bo sodelovala s celo četo vojakov, s polkovno zastavo in svojo god!>o ter z oficirskim zborom iz Ljubljane. Zato pozivamo vso nacionalno javnost, da pohiti v nedeljo v Domžale, da skupno z vojsko in Sokol-stvom mirno manifestira za Aleksandrove ideja, za vdanost kralju Petru II. in za enotno, nedeljivo Jugoslavijo. Spored prireditve je naslednji: v soboto zvečer bo komemoracija ob 20. v Sokolskem domu. priredi jo Sokol Domžale. V nedeljo ob 8.30 prihod vojske. Sokolstva. Narodna odbrane in drugih organizacij iz Ljubljane. Na kolodvoru bo svečan sprejem, katerega naj se udeleži naša javnost v čim večjem Me-vilu. Nato odhod v Sokolski doni. Ob 9.30 do 10.15 bo promenadni koncert vojaške goribu pred pošto. Ob 10.30 to zbor vseh organizacij na telovadišču Sokola Domžale. Ob 10.45 bo odhod k šoli. kjer se izvrši odkritje spominske plošče, nato pa se razvije sprevod po trgu in se konča z defilejem pred spomenikom Viteškega kralja Aleksandra I. Usdinitelja. — Čas kliče nas, na plan, za kralja, dom in rod! Kako je bil umorjen Martin Borovmk Izpoved morilca, ki ga je zabodel, v sodni preiskavi Poročali smo. da so orožniki v Vojnem križu in tam okrog polovili visto razbojnikov. ki so nekaj let strahova!! okolico Bje-lovara in ki imajo na vesti tudi umor koroškega rojaka Martina Borovnika., trgovca iz Zagreba. Med tem ko orožniške patrulje še vse križem iščejo nekatere pobegle člane te nevarne razbojniške tolpe, se pri sodišču v Bjelovaru že vrši preiskava proti glavnim članom tolpe. Po teh zaslišanjih 60 zlaj znane vse podrobnosti zavratnega umora Martina Borovnika. »Novosti« prinašajo o tem naslednje poročilo iz Bjelovara: Lani 16. maja so maskirani razbojniki v Okolem, srez Kutina, umorili znanega zagrebškega trgovca in solastnika puškarske delavnice Martina Borovnika. Ob tej priliki sta bila ranjena še šumeki svetnik inž. Nik-ša Ilič in gozdar Anton Petras. Zločin se je zgodil v Petrasovi gozdarski hiši. Orožniški podporočnik Vlastimir Pavlo-vič ter narednika Damijan Vučetič iz Popo-vače in Andrej Veljača iz Vojnega križa so dolgo iskali sledove za morilci. Naposled jim je 1© uspelo izslediti zločince ter jim zapleniti orožje, ki eo ga bili vporabljali ne samo pri tem umora, marveč tudi pri nekaterih drugih razbojništvih. Ivan Kosak mlajša, ki je bil Martinu Borovniku zadal 6mrtne rane z nožem, je pri sodišču v Bjelovaru v celoti priznal zJočin ter je izdal udeležene« tega umora in še nekaterih drugih razbojništev, ki eo bila storjena pod vodstvom Josipa Blažaka iz Novoeelca. Ivan Kosak je izpovedal takole: Lani 16. maja je bila sobota, ko je prišel v ntojo hišo Tomo Koeak in mi rekel, naj pridem v mraku s svojo lovsko puško na njegovo dvorišče, ker da ee bomo v Okolem polastili orožja. Sel eem in sem na dvorišča našel Tomaža Ko6aka, Josipa Blažaka, Ivana Grnkoviča, Stevana Grdeniča, Josipa Sišaka, Blaža in Štefana Mezaka, Antona Dovraniča in Miho Pofcupea. Vsi skupaj smo potem krenili v Okole proti hišici • logarja Antona Petrasa. Namazali smo se s sajami. &i n;is logar ne bi spoznal. Ko smo prišli prel Petra^ovo hišico, je rekel Tomo Kosak. da ^n ne sme v hišo. ker bi ga gozdar gotovo spoznal po • brkih, zato da bo rajši ostal pri oknu in bo od tam streljal v sobo.V hišico sta prva stopila Anton Dovranič in Blaž Mezak, nato jaz, Šiška. Stevo Mezak in Crnkovič. potem še drugi. Zunaj sta ostala samo Tomaž Kosak in Josip Blažek. Čim je Dovranič stopil v hišo je že zavpil z Mczakom: »Rokp kvišku!« Tisti čas je Tomaž Kosak ustrelil skozi okno. Videl sem. kako je Martin Borovnik planil izza mize pokonc.u in se takoj pričel boriti 7. Dovr&ničem. V tem pa je Dovranič sprožil v Borovnika strel iz pištole »Stever«. Ni ga- zadel, a BoTcvn:k se je med tem že pričel boriti z Blažem Mczakom. Tedaj je tudi Blaž ustrelil vanj in Borovnik je omahnil. Ko je Dovranič po-padel gozdarja Petrasa. je Borovnik skočil, da bi Petrasa branil. V tem mi je Tomaž Kosak k.riknil skozi okno. naj Borovnika zakoljem. Potegnil sem nož in z njim nekajkrat udaril Borovnika v hrbet. Tedaj se je Martin Borovnik zgrudi] in jaz sem mu še enkrat zarinil nož nekam v ledja, nakar je Borovnik obležal mrtev. Potem so vstopili še vsi ostali in smo začeli po vsej hiši iskati orožja. Eno karabin-ko je vzel Dovnanič. drugo pa Blaž Mezak, ki si je izbral tudi troc-evko. Sišak je vzel pištolo, katero je pozneje meni dal. Kara-binka inž. Iliča je bila shranjena pri Dovra-niču, Borovnifcova karabinka pri Blažaku, dočim mora biti trocevka pri Blažu Mezaku. To so glavni podatki iz izpovedi morilca Ivana Kosaka. ki pač drastično osvetljujejo, s kakimi junaki je imel opravka Martin Borovnik Ln kako zavra t no so ga spravili v smrt. teklo ▼ Dravo, ki je vsa žarela, da je ni bilo mogoče pogledati tako je ščemeto v očeh. Ulice so se razširile; ceste so postale trše, tlakovane s kamenjem, da so vazmd od-skakovali od njih, hiše pa so se dvigale vedno višje in višje, da jim je Pavel Za-dravec komaj dogledal do streh. Velike in pisano opremljene izložbe so mu zazijale nasproti, v njih je videl, kar si je poželela duša od kranjske klobase pa gori do najnovejšega rdečila za ustnice, ki pri poljubih ne pušča madežev; — od trde hlače-vine do zibajoče se lutke, ženskih steznikov in čipkastih podvez do molitvenih knjig, ki so ležale med podobami K ris ta in Matere božje. Pogledal je po imenih lastnikov teh razkošnih prodajaln in čital je: »Semlitseh, Dolinschek, Poljanetz«, pa se je čudiL »Zemlja, dolina, poljana«, mu je prišlo na misel. Nasmehnil se je ko se je spomnil, da so v njegovi vasi tudi ljudje s takimi priimki, ali brez tseh, setin tz. »Morda so celo njihovi sorodniki«, si je dejal, toda nehal je razmišljati o tem, ker je pred seboj zagledal znanca. Na pragu trgovine je stal, si vihal brke, pomežikoval v sonce in se pretegal. Pavel Zadravec se je odločil, da ga povpraša po tem, zaradi česar je prav za prav prišel v Maribor. Po Slovenskih goricah in še dalje na okrog je namreč šel glas, da je mariborsko življenje nekam čudno, da med Mariborčani gineva narodna zavest, da pozabljajo slovensko govorico in se ponemčujejo. Da, čuti je bilo celo, da je Maribor postal nemško mesto in da se je v njem razpasla huje kakor kjerkoli drugod ponemčevalna hitlerjansfea propaganda, Id zanika slovensko samobitnost in trdi, da tod biva neko wendsko hlapčevsko pleme, ki je ubogljivo in se rado upogibi je Nemcem. Pavla Za-dravca so take vesti bolele m hotel se je prepričati, na čem temeljijo, že vnaprej pa je vedel, da so zlagane, podtaknjene, in so delo onih kratkohlačnikov, ki se vlačijo kakor gliste po obmejnih krajih. Tolikokrat je videl te nacistične apostole tam v Slovenskih goricah; iz gozdov rastejo, — bajte jih sipljejo iz sebe, da jih je zemlja polna kakor gob strupenjač po dežju, ali nihče jih noče videti. Očesa postave love sestradance, tuje hujskače pa obzirno spregledajo in jih celo pozdravljajo, plaho, kakor se Slovencu spodobi. Krčmarju trdijo, da moremo biti hvaležni raznarodovalcem za njihovo pozornost in imerujejo svojo trditev razumevanje za tu j skop rometna vprašanja. Ali to so kr-čmarji, ki jih ne briga, komu prodajo vino, samo da jim gre v denar. Pavlu Zadravcu se je zdelo, da oblasti poslušajo krčmarje, zakaj tu in tam je čital okrožnico, ki je rotila, naj se s »tujci« lepo ravna, in je rekel, da bi s takimi »tujci« bilo res treba ravnati kakor se spodobi, prav po zaslu-ženju". Trdil je, da je življenje eno, okrožnice pa drugo. V okrožnicah je vse tako lepo, sladko in nedolžno, življenje pa je grdo, sebično in brezobzirno kakor vrag v »Zgodbah«, kakršnega okrožnica ne pozna. Veselega obraza je stopil proti znancu, ga pozdravil ter mu hotel stisniti roko, oni pa ga je gledal in ga vprašal: »Was vvollen Sie?« »Za božjo voljo, Tone! — Me ne poznaš I več? — Saj je komaj par let od takrat... Prijatelja sva bila. . . Se ne spominjaš paše, krav. . .? Pozneje sva se tudi še videla, pred leti pa si......< »Ich verstehe nichtc, je dejal, se nasmehnili in Sel v trgovino. »Ne pozna me!« je menfl Pavel Zadravec, »pa je bil naš sosed. V siromaščtnl je bil doma, da sem mu večkrat dajal kruha, ker ga je stradal. Pozneje je postal trgovec, se oženil z Nemko, zdaj pa ne vč več materinega jezika, ne pozna znancev. — Ampak to je eden, — eden se zgubi v morju drugih kakor kaplja«. Zmajal je z glavo ln šel dalje. Od daleč se mu je pri-zibal nasproti znani človek, da se ga je razveselil kakor svojega brata. »Tomaž, prijatelj! — Bog te mi je prinesel nasproti! Vprašati te hočem kaj.....« ».....s Gott« je dejal ne da bi se ustavil, le za krajce klobuka je prijel in jih potegnil nekoliko na oči, kakor da se sramuje. »Tomaž, tudi ti! — Pred desetimi leti je bilo, — še veš? Takrat sva hodila dekletom pod okna. . . Tistikrat še nemško nisi znal, ti nesrečni pek, ker si živel na vasi, daleč stran od nemškutarenja, zdaj pa si mi tuj, v tujem jeziku mi odzdrav-Ijaš in me gledaš, kakor da me vidiš prvič.....O, doktor Janko, pozdravljen! — Čakaj, prijatelj! — To in ono te vprašam, tebi je gotovo mano vse.....€ »Habe keine Zeit« in je šel, ne da bi mu odzdravil. »Bog s teboj, petelin naduti! O tebi sem imel že nekoč svojo sodbo. Dobičkar sL 1 Ce ti dado nekoliko boljšo skorjo kruha, 1 bi prodal lastne otroke pa ne bi svoje- narodnosti in jezika! — Ampak ta, Franc, mi bo povedal, kdo je kriv te narodne mlačnosti, kje je leglo tolikih odpadništev! Čevljar je. V naši vasi se je rodil — vini-čar — moji sorodniki so ga redili, ga dali izučiti obrti, zdaj pa je tu v Mariboru in dobro mu gre. Saj zasluži, ko pa je baje pošten in značajen človek. O, on j3 naš, on ne bo nikoli odpadnik! Spominjam se, kaj vse sva se pogovarjala pred desetimi leti. . . Pozdravljen, Franc; Dolgo te že nisem videl. — Leta gredo kakor blisk, ne? — Spremenil pa se nisi niti za be-tvico.....« »Ge- -ge- -ge- -!« je zamomljal. »Du____ He—he—he. . .« in pokazal je s prstom na čelo ter ga drgnil po njem. »Kaj nisi ti« — Me je ukan H vid? — Si, ti si! — Naši so ti dajali kruh, zdaj pa me ne poznaš. . . .« »Oba jo!« je dejal, se š'roko nasmehnil in šel dalje. Tedaj pa je Pavla Zariravca pretreslo, da se mu je trgalo srce, toda ni še mogel verjeti, da so se ponemčili vsi, ki jih je poznal. Postavil se je ob izložbo, se naslonil s hrbtom na njen ekvir ter opazoval mimoidoče. Videl je, kako so hiteli mimo nekdanji znanci, sošolci prijatelji. Pozdravljal jih je, se jim nasmihal in dvigal k njim roke, kaker da jih roti. a so šli mimo, le tu in tam mu je kdo odzdravil z nemško besedo. Mimo so šli vsi stanovi, ljudje vseh poklicev, na obrazih jim je bral narodno pripadnost, ali slovensko ni govoril nihče. »Izdaiplci!« je siknil ln zavil v kavarno. . .« O Ivan! — Hvnia bogu! kakor rešilni apostol se mi zdiš. Sa- ■JUTRO"« šf 235 4 *vTfisrZT~ PefeE f. X. T93T Domače vesti Tretja obletnica smrti Viteškega kralja Ljubljana, 7. oktobra. Kr. banska uprava objavlja: Dne 9. t. m. se obhaja tretja obletnica smrti blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Po odredbi predsedništva ministrskega sveta se vr-še ta dan po vseh cerkvah v državi cerkvene komemoracije za blagopokojnega kralja, ki jim morajo prisostvovati vsi državni in samoupravni uradniki. Državni in samoupravni uradi tega dne ne uradujejo in na vseh državnih in samoupravnih poslopjih se izobesijo državne zastave na pol droga. Trgovinski in obrtni obrati morajo biti 9. i. m. dopoldne v času žalnega bogoslužja zaprti. V Ljubljani bo ta dan žalno bogoslužje v stolnici sv. Nikolaja ob 10. uri, v pravoslavni cerkvi ob 11. uri, v evan-geljski župni cerkvi ob 10. uri in v staro-katoliški kapeli ob pol 9. uri. G0SPQDJt t ta iV** A po so * So!e na obletnico smrti Viteškega kralja. V soljoto 9. oktobra bodo komemoracije s šolskimi mašami kakor v6ako leto. Can je fouka prost. Zastave naj sc izobesijo na pol droga. Bodoče matere morajo skrbeti, da se izognejo vsaki lenivosti prebavil, posebno zapeki, z uporabo naravne »Franz-Jose-fove« grenčice. — »Franz-Josefova« voda se lahko pije in deluje v kratkem času brez neprijetnih pojavov. Ogl. reg. S br 1B. 4HV3R. * Odkritje spomenika Petru Tesliču v Ostrvici. V rojstnem kraju pokojnega senatorja in industrijca Petra Tesliča v vasi Ostrvici nedaleč od Gospiča bodo v nedeljo odkrili 6poinenik možu, ki se je iz preprostega kmetskega fanta povzpel do enega najpomembnejših pionirjev jugoslovenske industrije. Doprsni kip senatorja Tesliča je izdelal Aleksander Kulič. Spomenik stoji poleg Prosvetnega doma v Ostrvici, ki ga je bil zgradil Peter Teslič v spomin svoji blagopokojni materi Jani. Spomenik sam pa so postavili hvaležni prebivalci Ostrvice, da se oddolžijo svojemu nepozabnemu dobrotniku. Odkritja se udeleži tudi večje število odposlanstev iz Siska, med njimi moški zbor Jadrana, Sokoli in ostala nacionalna društva. Narodnoobrambna dneva, 9. in 10. oktobra naj bosta izraz naše solidarnosti z zame jnimi brati; Bra-ni-bor, Ljubljana. * Poljski poslanik na dopustu. Poslaništvo poljske republike v Beogradu nas je zaprosilo za tole objavo: Poljski poslanik g. Roman Dembicki je odšel na krajši dopust. Za njegove odsotnosti bo opravljal njegove funkcije kot odpravnik poslov po-slaniški svetnik Pavle Ceritinski. * Nov ravnatelj pomorskega prometa. Na mesto nedavno umrlega Budislava Stipano-viča v Splitu je zdaj imenovan za ravnatelja pomorskega prometa g. Rihard Višin, ki je že doslej vršil to dolžnost. Po rodu je iz Prčnja v Boki Kotorski, iz stare pomorske rodbine kaplanov, iz katere je bil tudi Ivan Višin, ki je prvi izmed pomorcev V hladnih dneh Vas kozarček BEBMET-vina obvaruje hripe. — Gostilničarji ga lahko naroče že majhen sodček. — Zahtevajte povsod le Bermet B. Marinkova iz Sremskih Karlovcev, Fruška gora. me odpadnike srečujem.... Vsi se iz-neverjajo, ti pa si gotovo ostal, kar si bil takrat.... Prosim te, čuj!« Bil je zamaknjen v nemški časnik, da ga še pogledati ni utegnil, le v žep je segel, izvlekel kovanec ter mu ga molil pred oči. »Zaboga, pa ne misliš, da sem berač! — Prijatelj sem. — Pojasni mi, kaj se je zgodilo.......« »Schon gut, schon gut«, je mrmral in ga Odkrival z gibom desnice. Pavlu Zadravcu so se orosile oči, plaho se je ozrl po kavarni in prisedel k človeku, ki je menda pomotoma zašel tja, zakaj bil je slabo oblečen in suh in oči je imel globoke, žalostne, vročične. »Vbogaime ml je dal, pa sva prijatelja«, mu je potožil. Oni pa je rekel: »Ker si govoril slovenski. — To je mesto, kjer je slovenščina jezik beračev, stra-dačev, hlapcev in trpinov. Vse se potvarja, veš, pohrstuje po nemško in nosi h'tler-jansko obleko, da bi ne spoznali od kod so prišli. — Drug pred drugim zatajujejo mater, rodni kraj in vse, kar je slovenskega. Zakaj biti Slovenec, je tu sramota. Ne bi se čudil, če bi v kratkem slovensko govorico tod celo prepovedali«. — Vstal je in šel; upognjen kakor je bil, se je na ulici še huje sključil, podrsaval je s podplati po tlaku ter se plaho vlekel dalje, zakaj tudi on je bil Slovenec. Pavel Zadravec je pobegnil iz mesta, trudno je odhajal proti domu, v srcu pa ga je peklo, da se še ozrl ni nazaj,kakor da ga je strah tega, kar se vidi in čuje v Mariboru. — Na obzorju so se pokazali oblaki, od juga pa je začel vleči močan veter, menda bo zopet dež, v tej jeseni ga je itak obilo. bivše avstrljsko-ogrske monarhije objadral ves svet s svojo jadrnico »Splendid« in to v letih 1852 do 1859, za kar je dobil častno belo zastavo. Novi direktor pomorskega prometa Rihard Višin je študiral pravo v Zagrebu, na Dunaju in v Pragi, in je bil izpočetka v upravni službi v Zagrebu, po prevratu pa je bil postavljen za referenta pomorstva pri prometnem ministrstvu v Beogradu. Januarja 1925 je prišel za načelnika in ravnaleljevega namestnika pri pomorski upravi v Splitu, kjer je ostal vse do sedanjega imenovanja na važno in odgovorno mesto. * Smrt vzorne žene in matere. Iz Dobove nam pišejo: Te dni smo spremili k večnemu počitku dobro ženo in mamico gospo Marijo Jelnikarjevo, soprogo železniškega čuvaja v pokoju, ki je zaradi starostne oslabelosti umrla nagle smrti. Šla je na vrt po solato in se ni več vrnila živa. Pokoj-nica je bila iz znane Moharjeve obitelji iz Kresnic; službovala sta z možem po raznih krajih in v času, ko so morale tudi žene vršiti del naporne čuvajniške službe. Med drugim sta bila prva službovala več let na novo otvorjenem postajališču v Dobovi. Skrbna mati je vzgojila pet otrok, od katerih sta dva sinova tudi v železniški službi. Številni vnuki pa rastejo in pričajo o žilavosti slovenske matere, ki je domovinski in materinski čut tudi v naporni službi in ob pomanjkanju ni spravljal v obup. Kakor je bila svoji družini dobra mamica, tako je bila tudi vrla podpornica sirot in narodnih društev. Pridno je prebirala »Jutro«, »Domovino« in rada obiskovala narodne družabne prireditve. Blasi pokoi-nici lahek počitek, preostalim naše toplo sožalje! — Ob svoji upokojitvi je bil te dni odlikovan s srebrno medaljo za vestno službovanje tuk. železniški kretnik gosp. Martin Molan. * Zagrebčani zgradijo svojo vas na Vele-bitu. Na visoki planoti na hrbtu Velebita, nedaleč od vasi Oštarije, od koder je prekrasen razgled po Hrvatskem Primorju, so sklenili Zagrebčani zgraditi na pomlad novo vasico, kjer bodo preživljali dneve oddiha od pomladi do jeseni. Osnovalo se je posebno društvo z imenom »Velebno«, v katerem so razni ugledni zagrebški možje, zdravniki in profesorji, trgovci, kakor zasebniki in uradniki. Vasica bo imela lastno upravno poslopje, pošto in telefon, zdravnika, čitalnico, kavarno in restavracijo. Vsaka hišica bo veljala okrog 20.000 din. Vas bo električno razsvetljena, ker bodo napravili tudi lastno centralo. Od tod so omogočeni najrazličnejši izleti po Velebitu. Velebno, ki je ravno tisoč metrov nad morjem, je dosegljivo z avtobusom. Morsko podnebje se druži s planinskim, gozdovje s skalovjem. Tako ozračje je pač najugodnješe za zdravljenje in za oddih. Samoprodaja: za Ljubljano: FRANC GOLOB, za Maribor: PINTER in LENARD. * Vsako pomlad in jesen je zagrebško obsavsko ozemlje ogroženo od povodnji. Tudi tokrat Sava naglo narašča in prebivalci zagrebške periferije blizu Save s strahom čakajo, kdaj bo dosegla kritično višino 3 in pol metra nad normalo, ko se razlije in povzroči veliko škodo. Venomer se tako javlja potreba končne regulacije Save pri Zagrebu. Toda regulacija naj se ne bi vršila, kakor doslej, s samimi nasipi zemlje, marveč z dokončno ureditvijo obale z betonsko škarpo, kakor to že dolgo zahtevajo interesi Zagreba in kakor to terja škoda, ki jo Sava povzroča vsako pomlad in jesen. Utrjevanje nasipov iz zemlje je zameta vanje denarja v Savo. * Pri Zagrebu se je udri hrib in porušil hišo. Že nekaj časa se prebivalci v zagrebškem predmestju Kustošiji opažali, da se hrib Grmoščica po malem pomika v dolino. Sedanje deževje je povzročilo plazovje in že je preteklo sredo nastala katastrofa, v ondotnem majhnem naselju Graberju. Plazovje je podrlo hišico Avgusta Motačiča. Zemlja jo je popolnoma pregazila. Izpod plazovja pa so izvlekli ponesrečenega Milana Praha, ki ima tam poleg gostilno in se je v času katastrofe slučajno mudil na dvorišču pri stranišču, koder je potegnil plaz. Plazovje je nato še venomer pritiskalo, da so ogrožene še nekatere sosednje hišice. Plaz je zasul tudi več živali. Milana Praha, ki je hudo poškodovan, so prepeljali v bolnišnico. * Ukinjena dostava pošte v Poljčanah. Prejeli smo: Dajte nam dovolj plsmonoš, ki bodo svoje delo zmogli in ne dopustite, da bi v njem omagali! Taka je prošnja in zahteva poljčanskih občanov, davkoplačevalcev, ki imajo pravico, da prejemajo dnevno pošto v redu. V Poljčanah, enem najpromet-nejsih krajev, se to 7.adnji čas ne dogaja. Uprava pošte v Poljeannh je namreč ukinila dostavo pošte za Poljčane in za n selja, k| spadajo pod selško ipošto. Seveda iz upravičenih razlogov. Na pošti, kjer je dfla za najmanj 4, sta zdaj le 2 pismonoši. Eden ^ hidiVinwhaie&voj&-mu&hcu pUzanmaJLČemu tkofeinom diazUiin* Jem mvtili nakma/hv delo čbca? Imamo kavo Hag, kiJeČMet kofeina in Se, ke& do6ha/ pkava zhnala kava. od njiju se vozi dnevno s pošto v Slov. Konjice in pride doma v poštev le eden. Pošta se dostavlja sedaj edino le v Pekln. torej par hišam ob kolodvoru, medtem ko ostanejo Poljčane in vsa »dežela« brez pošte. Kdor ne utegne dvigniti pošto direktno na pošti, je tako ves teden brez časnikov in drugih važnih sporočil. In to v kraju ob glavni železniški progi! Ob tem neznosnem stanju je bila vložena na poštno ravnateljstvo pritožba. Ne samo prepotrebna ureditev redne dostave pošte, temveč tudi razbremenitev dela dosedanjih pismonoš. ki se mučita dnevno od 4. zjutraj do 8. zvečer, nujno zahteva namestitev §e dveh pismonoš. Pripominjamo, da je po premestitvi in odhodu upravnika tudi 6'alež uradništva nepopoln. * Rejcem angorskih kuncev ee obetajo pri nas lepi časi. Tako vsaj sklepamo po naslednji beležki v oktobrski številki >Rejca malih živalih«. Angorsko volno bo v najkrajšem času pričela kupovati naša prva domača predilnica za angorsko prejo. Cena je določena na 300 din za kg prvovrstne volne. Predilnica bo potrebovala za svoj obrat letno okoli 3.000 kg volne. Zdaj je pridobimo v Sloveniji komaj okrog 150 kg letno. Današnje število reje angorskih kuncev moramo torej dvigniti najmanj dvaj-setkratno, pa še ne bomo zadostili potrebam domačega trga. * Poroka v zaporu. V Sibeniku so imeli pretekli torek zanimivo poroko v zaporu okrožnega 6odišča. 30-letni Črnogorec Gjoko Kovačevič iz okolice Danilovgrada je bil nedavno prije' zaradi nasilja nad Jurko Ba-čičevo, zalo mladenko iz Galovca v severni Dalmaciji. V zaporu pa 6e je premislil in je devojki sporočil, da je pripravljen k poroki. Dekle je sprejelo ponudbo in tako je v torek prišlo do poroke, ki jo je v zaporu opravil pravoslavni kaznilniški kurat Prostran, za priči pa sta bila dva kaznilniška paznika. Poroka pa seveda ni mogla preprečiti razprave, ki je bila dan nato, v sredo. Državni tožilec je navajal, da je Gjoko Kovačevič tamle v juniju kot graničar poklical Jurko Bačičevo iz hiše. S seboj je imel dva tovariša. Dekle je ugrabil in spravil v Benkovac, kjer jo je zlorabil, nato pa pobegnil pioti Splitu. Prej jo je večkrat nagovarjal k poroki, a ker ga je odbijala, 63 ji je tako maščeval. Dan prej ji je tudi iz postelje pobral 440 din. Pri razpravi je bil oproščen. Nevestini starši so se jokali in po oprostilni obsodbi ja tast pokimal z glavo: >Naj ti Bog oprosti, toda vsega tega ni bilo treba!0 dobrem tovarišu« z lavorovimi venci. Zaključek prireditve so tvorili civilni jezdeci, uporabnostni konji in četverovprege. Četvor-ko so jezdili policijski oddelki. Nazadnje so se pojavili izdelovalci nekdanjih dvornih voz; v vozove so bili vpreženi lipicanci. Sledilo je 24 vozil iz raznih dob. Težke vprege, dvorni vozovi, star poštni voz in vprega požarne hrambe iz 1. 1800 in voziček 6 konji dunajskega društva za varstvo živali. Tudi pri nas bi bila taka prireditev zaželena in zanimiva! — Foian Drenik. Eno srce — ena RADENSKA. Iz Uublfane Bratje, sestre! Kakor je bilo že objavljeno, bo po sklepu na meddruštveni seji za ljubljanska sokolska društva spominska žalna svečanost za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem na obletnico tragične smrti, v soboto dne 9. oktobra 1937 ob po 21. uri v telovadnici Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu. Na žalno svečanost opozarjamo ln vabimo svoje članstvo in naraščaj ter zastopstva drugih nacionalnih društev. Udeležba v meščanski obleki z znakom. Ljubljanska sokolska društva. n— Someščani! Ob tretji obletnici smrti blagopokojnega Viteškega kralja bodo državni in samoupravni uradi na 6vojih zgradbah razobesili državne zastave na pol droga. Vabim ljubljansko prebivalstvo, da počasti 6pomin blagopokojnega kralja in izobesi na svojih hišah žalne zastave. — Predsednik mestne občine: dr. Adlešič Juro l. r- u— Bratje četniki« Udeležimo se v čim-večjem številu žalne svečanosti za blagopokojnim Viteškim kraljem, ki bo 9. t. m. ob 20.30 v. Narodnem domu, da pokažemo, da nam je ostal svetel in nepozaben spomin na našega blagopokojnega Viteškega kralja. Istotako se udeležimo odkritja spominske plošče Viteškemu kralju, ki bo v sredo ob 11. odkrila Narodna odbrana na naiodni šoli v Domžalah. Uprava Ootniškega udruženja. u— Iz pravoslavne cerkvene občine. U subotu 9. o. m. na godišnjicu smrti blaže-nopočivšeg Viteškog kralja Aleksandra I. Ujedlnitelja odužače se u ovdašnjoj pra-voslavnoj parohijskoj crkvi sv. brače Cirila i Metoda ja zaupekojena sv. liturgija 10 a paraš tos u 11. časova pre podne. u— Vojni dobrovoljci v Ljubljani se vabijo na žalni sestanek ob tretji obletnici mučeniške smrti Viteškega kralja Aleksandra Zedinibe&ja v društveni sobi dne 9. t. m. ob 20. Po našem žeiLnem sestanku se udeležimo žalne svečanosti ljubljanskih sokolsitoh društev v Narodnem domu ob 20.30. Odbor. n— Akademiki! V soboto ob 11. dopoldne se bomo zbrali v avli univerze, da počastimo opomin Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Vabimo v§e akademike, da se ud°leže svečanosti ter se tako na skromen način oddolži spominu moža, čigar ime nosi n^ša uuiverza. — Nacionalni akademiki. Za preproge trajna Smyrna volna TONI JAGER, Kongresni trg L Ljubljana u— Jesenski nalivi in povodnji. Nepretrgano deževje je spet, povzročilo močno naraščanje rek in pritokov. Ponekod so že nastalo precejšnje povodnji. Kakor običajno, je tudi zdaj 6pet del Barja, zlasti Haupt-manca in Lipe, pod vodo, prav tako tudi proslula cesta prj Zftlogu, ki jo vsaka večja voda preplavi. Ljubljanica je b;la včeraj pri Spici poldrug meter, pri Fužinah pa celo 2.20 m nai normalo. Popoldne m nam poročali e Fužin, da je nevarnost večje povodnji minila, ker je začela Sava, ki je bila dopoldne že 2.70 m nad normalo. polagoma palati in se Ljubljanica lahko spet izteka v njeno strugo. Neprestano deževje b-> uničilo zadnje pridelke na polju in po vrtovih, ki so že zaradi obile vlage let°s itak močno trpeli. u— Obleke in idobuke kemično čisti barva. plislra ln lika tovarna Jos. Reich, S K I N ( 1 1 ™ MATICA Danes poslednjlč I Sijaj in nižine Pariza v velefilmu genijalnega režiserja ZLOČINEC IZ EDEN BARA Hany Baur Inkišino* »HCI SAMURAJA« Prvi veliki nemško-japonski film v režiji znanega tvorca alpinističnih filmov dr. Arnolda Fancka. Setsuko Hara Isamu Kosugi finn Danes poslednjič ! Največji zgodovinski film MARIJA STUART ▼ glavnih vlogah Katarina Hepburn in Fredrich March Eden Izmed obiskovalcev tega filma, ki ga bo določil žreb| bo dobil modern damskt klobuk po vzorcu Marije Stuart, modeL Salona Truda. — Klobuk je razstavljen v Unionu. Predstave danes ob 16., 19.15 ln 21.15 uri u— Železniški prehod v Černetovi ulici je sedaj, ko imamo za Bežigradom novo osnovno, meščansko in srednjo šolo, gotovo eden najbolj obiskanih prehodov ▼ Ljubljani. O tem se vsakdo lahko prepriča, če postoji par minut pred zapornicami. Vozov, kolesarjev, avtomobilov in pešcev se nabere toliko, da se ulije, ko se zapornice zopet odpro, na obe strani cela reka prometa. Pred osmo zjutraj in ob pol ent popoldne je najbolj živahno. Šolarji hite v šolo, delavci v tovarne, vozovi v gramoznice in paziti moraš, da se varno ogibljeS temu ali onemu. In ravno ob tem najbolj frekver.tnem času so zapornice najdalje zaprte. Zgodi se, da gre premikat tovorni vlak z najslabšo premikalno lokomotivo in z 20 do 25 vagoni in premika tudi po celih 10 minut z veliko legnatjo in ne meneč, se za ljudi, ki čakajo obastran zapornic in kolnejo, ker bodo zamudili delo, šolo, urad. Prav tako je popoldne. Prepričani smo, da bi železnica ne utrpela prav nobene škode, če bi odredila premikanje in ranžiranje vlakov po osmi in po trinajsti uri, ko se ljudje in šolarji že odšli po svojih poslih. Prosimo železniško upravo, naj pošlje na železniški prelaz svojega uradnika, da bo par dni opazoval nejevoljo ljudi,' ki morajo včasih po četrt ure in več čakati, predno morejo nadaljevati svojo pot in gotovo se bodo odredbe drugače glasile. Seveda bi bila najboljša rešitev za pešce, če napravi železniška uprava železen most, kakršen je na Tyrševi cesti Eden, ki mora vsak dan dvakrat čakati. Vašemu okusu in Vašemu žepu bo ustreženo, ako kupite blago odlične kvalitete tn modernih vzorcev v manufakturni trgovini BRATA VLAJ, Wolfova ulica št. 5. u — Tihotapstvo na mestni meji. V sredo zvečer je mitničar Miha Muršek na kolesu patruljiral ob železniški progi na Viča Blizu opekarne na Brdu je naletel na moškega, oprtanega s precejšnjim tovorom sumljivega blaga, Muršek mu je ukazal, naj počaka, a neznanec se je postavil po robu in je povedal mitničarju v brk, »da je glih na pravega naletel in da bosta kar hitro obračunala«. Med njima se je razvila huda borba in ko je Muršek videl, da tihotapcu ne bo kos, je dvakrat ustrelil v zrak, da na ta način prikliče pomoč. Ker je hotel tihotapec pobegniti, ga je mitničar prijel, a tihotapec ga je udaril tako močno po roki, da mu je omahnila in se mu je tudi sprožil samokres. Krogla je Murška oplazila po desnem stegnu, kljub temu pa ni izpustil tihotapca. Ko je tihotapec videl, da prihaja pomoč, se je z vso silo iztrgal in izginil v temno noč. Muršek je moral v bolnišnico, kjer so ga obvezali in jo je lahko že zapustil. Tihotapec je mitničarjem znan in je upati, da ga bodo kmalu izsledili. KINO IDEAL Richard Arlen — Vlrglnla Brnoe v napetem filmu »KAJNOV ŽIG« Borba ameriške policije proti gangsterjem. Danes ob 16., 19. in 21.15 mi u— Neprevozna cesta. Mestno poglavarstvo v Ljubljani sporoča, da je Cesta dveh cesarjev v dolžini med Hrastarjem in opekarno Stavbne družbe do nadaljnjega neprevozna, ker jo je preplavila narasla voda Malega grabna in v omenjeni dolžini razdrla cestišče. u— Poseben esperantskl tečaj za akademike, učitelje, uradnike itd. priredi klub esperantistov. Tečaj se začne drevi ob 20. v klubovih prostorih na Cankarjevem nabrežju 7. Prijave so mogoče tudi še ob tej priliki. Vremenska poročila Dozdevno vreme v oktobru po stoletnem koledarju. Dan je dolg od 11 ur 43 minut do 10 ur in se do konca meseca skrči za 1 uro 43 minut. C. 7. Marija R. v. močni dolgotrajni nalivi P. 8. Brlgita S. 9. DioniziJ N. 10. Franč. B. P. 11. Nikazij T. 12. Maksimil. P. kraj. ob 16.47 S. 13. Slavoljub Edvard C. 14. Kalist P. 15. Terezija oblačno, le tu pa tam del hladneje, ponekod slana sončno, topleje oblačno u— Vodstvo T Narodni galeriji. V nedeljo ob 11. bo predaval o gotskem slikarstvu in plastiki msgr. V. Steska. u— Pouk v glasbenem otroškem vrtcu, oddelku šole Glasbene Matice, bo v letošnjem šolskem letu vsak dan od 9. do 11. na izrecno željo staršev, ki so v precejšnjem številu prijavili mladino v ta vrtec. Opozarjamo, da je vstop v glasbeni otroški vrtec mogoč še vsak dan. Podrobnosti v pisarni Glasbene Matice. u— Predavanje o starostnem lavarovanju za gospodinjske pomočnice bo v nedeljo 10. t. m. ob 17. uri v Čopovi ul, 3. K predavanju so vabljene vse hišne uslužbenke. Predava g. dr. Alujevič. u— Cernigojeva razstava v Jakopičevem paviljonu je odprla vsak dan od 9. zjutraj do večera samo do nedelje. Obiščite jo pravočasno! a— Ne pozabite, da bo danes v frančiškanski cerkvi spominski koncert za blago-pokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom. u— Društvo »Tabor«. Pevski zbor bo pričel drevi ob 20.15 z rednimi pevskimi vajami. Vabljeni vsi pevci, da se vaje prav gotovo in polnoštevilno udeleže. Vabljeni in dobrodošli novi pevci. Iz Celja e— Člane Vodnikove družbe opozarjamo, da je zadnji rok za naročilo knjig samo do 20. t. m. Naročila sprejema podružnica »Jutra« v Celju, Kocenova ulica 2. e— Podpore za revne akademike in srednješolce. Starešinska organizacija »Sloga« v Celju razpisuje več podpor za revne akademike in srednješolce. Lastnoročno napisane prošnje z opisom gmotnih razmer je treba vložiti do 15. t. m. na naslov: Milan Videnšek, Celje, davčna uprava. e— Ljubljanska drama bo uprizorila ob 20. v Mestnem gledališču znano Fodorjevo dramo »Matura« v režiji g. Cirila Debevca. Predstava je predsezonska in izven abonmaja. Vstopnice so v prodaji v knjigarni Slomškove tiskovne zadruge. e— Žalno spominsko svečanost za blago-pokojnim Viteškim kraljem ho priredil celjski Šokol jutri, v sobotcj ob 19.30 v veliki dvorani Narodnega doma. Članstvo in naraščaj naj se udeležita svečanosti v civilu z znaki. Vabljena je tudi vsa ostala narodna javnost. Celjska »Soča« vabi svoje članstvo, da se udeleži svečanosti v čim večjem številu. ©_ Sjefke za novo kolo drž. razredne loterije dobite v podružnici »Jutra< v Celju. Nabavite si jih čimprej, ker bo žrebanje že v kratkem! Iz Maribora a— Maribor ob tretji obletnici kralja TJedinitelja. Jutri v soboto, dne 9. oktobra 1937 na dan tretje obletnice smrti blago-pokojnega kralja Aleksandra Uedinitelja se bo opravilo v stolnici in mestni župni cerkvi žalno spominsko sveto opravilo. Ob 11. bo parastos za pravoslavne vernike v artilerijski vojašnici Vojvode Putnika. Državni in samoupravni uradi ta dan ne bodo uradovali. Obrtne obratovalnice morajo biti dopoldne zaprte. a— Ob 17 ohletnici koroškega plebiscita bodo v Mariboru naša dekleta delila v soboto in nedeljo male znake proti prostovoljnim prispevkom. Prispevki gredo v narod noobrambne namene. Ob pol li. uri t>o v Narolnem domu veliko manifestac-ijeko zborovanje. a— Sokolska razstava. Ob 30 letnici matičnega sokolskega društva priredi društvo posebno razstavo predmetov in materiala, ki se nanaša na delovanje matičnega sokolskega dnuštva v Mariboru. Vsi, ki razpolagajo s takšnim materialom, naj ga izročijo v Bureševi trgovini v Vetrinjski ulici, oziroma naj javijo to pismeno matičnemu sokolskemu društvu. Primarij dr. LUTMAN zopet ordinira a— Odsek brezposelnih učiteljskih abi-turientov pri JUU Marilor-mesto vabi tovariše in tovarišice na članski sestanek, ki bo 9. oktobra ob 15. v Pedagoški centrali. a— S prerezanimi žilami na desnici je bil prepeljan od mariborskih reševalcev v bolnišnico 181etni Ivan Reisman, gojenec vinarske in sadjarske šole, ki je zaposlen v pekrski banovinski trsnici. Reisman se je igral z več tovariši in po nesreči ga je nekdo sunil z nožem v desnico. V bolnišnici so mu s takojšnjo operacijo rešili življenje, vendar je njegovo stanje še vedno resno. Izgubil je mnogo krvi. a— V Ljudski unherzi bo predaval dre-vi, dne 8. oktobra, znani zrgrebški akademski slikar prof. L ju'o Babič o slavnem španskem slikarju Francesu Goyu. a— Speča starka se je zadušila v dimu. Pri pa-esiniku Jakobu Žalarju v Brebrov-niku pri Središču so se v kleti vnele stružnice. Ogenj je zajel slarunjačo, kjer je ležala 68 letna Ana Lesničarjeva, ki je stanovala pri Žalarievih. Domači so sicer kmalu pogasili ogenj, Lesničarjeva pa se je med tem že zadušila v dimu. Oženj je nastal na ta način, da je sveča zanetila stružnice v bližini slamnjače, ki je tudi tlela, ki se pa zaradi vlažne slame ni %me!a. a— Smrt vrlega moža. Na Pesnici je umrl ugledni .posestnik in sadni trgovec Franc Švarc. Blagega pokojnika pokopljejo danes v petek ob 14.30 izpred hiše žalosti na Pesnici k Spainji Kungoti. Trajen mu spomin, žalujočim na.še toplo eožalje! a— Usodepolne posledice »črne vožnje«. Na kolodvoru v Spilju se je pripetila usodna nesreča, katere žrtev je postal 251etni brezposelni pomočnik Anton Ljubeč iz Maribora. Vtihotapil se je namreč v vagon osebnega vlaka, ki odhaja iz Maribora ob 20.50 ter se tako na osi vagona prepeljal do Spilja, kjer je skušal zapustiti svoje skrivališče, še predno je vlak obstal. Nesrečno naključje je hotelo, da se je zapletel v stopnice, ki so ga potegnile več metrov za seboj, dokler ni s strtimi rokami in nogami obležal v mlaki krvi na progi. Hudo ponesrečenega in vsega zmrcvarje-nega so prenesli na postajo, kjer so mu nudili prvo pomoč, nato pa je bil prepeljan v bolnišnic- v Lipnico. a— Vračajo se... V Maribor je prispel včeraj dopoldne 48-letni Adam Bianežak rodom iz Slavonske Požege g svojo ženo in 6 otroci. Brane-žak je bil leta 1916 ujet na ruski fronti ter je 21 let živel v Rusiji kot ujetnik. Leta 1920 se je v Rus1 ji poročil ter se mu je komaj sedaj posrečilo, da je dobil dovoljenje za vrnitev v domovino. V Maribor je prispe] preko Dunaja in Varšave brez vsakih sredstev. Potem, ko so ugotovili resničnost njegovih izpovedb. so ga odpremili z družino v Slavonsko Požego. a— Zdravnik dr. Rudolf Lovrenc, zopet ordinira, Strossmajerjeva ul. 8. Gospodarstva Boljši Izgledi za izvoz lesa v Nemčijo Lani v jeseni se je pričel naglo razvijati naš izvoz gradbenega lesa v Nemčijo, ki je pri nas pokupila znatne količine. Ko pa je letos spomladi zaradi naraslega salda klirinških terjatev nastopila potreba redukcije izvoza v Nemčijo, je Nemčija v prvi vrsti pričela omejevati uvoz našega lesa. Tako je prišlo pri izvozu lesa v Nemčijo do nestalnosti, ki so jo naši izvozniki težko občutili. Njihovo prizadevanje je šlo za tem, da se pri eventualnih omejitvah izvoza v Nemčijo redukcija enakomerno razdeli na vse izvozne predmete in da ne pade samo na en izvozni predmet. Zato je o priliki pogajanj v okviru jugoslovensko-nemškega gospodarskega odbora v Dubrovniku naša delegacija izrazila željo, da bi se v bodoče izognili enostranskemu razvoju jugoslovenskega izvoza, zlasti pa povečanju izvoza enega izvoznega predmeta na škodo drugih. V tem pogledu je bil dosežen sporazum, po katerem bo Nemčija pri uvozu iz naše države v bodoče držala med glavnimi skupinami naših izvoznih proizvodov, kakor so žito, živina in živinski proizvodi, les in surovine, nekako stalno razmerje. To vprašanje je urejeno tako, da so upoštevani interesi obeh držav. Za. izvoz našega lesa v Nemčijo so vsekakor zajamčeni povoljnejši pogoji, zlasti pa je zasigurana večja stabilnost pri izvozu, ki je doslej kazal precejšnje fluk-tuacije. To je za nas tem važnejše, ker je postala Nemčija poleg Anglije in Italije največji kupec našega lesa. Medtem ko je po starem dogovoru spadal les skupaj s surovinami v splošno kvoto izvoza v višini 35%, je po novem sporazumu določeno, da bo znašal v bodoče delež Izvoza lesa v Nemčijo 11% skunnega izvoza. Ker se bo tudi v naprej naš izvoz v Nemčijo ravnal po višini našega uvoza nemškega blaga in bo Nemčija Izdajala uvoasna dovoljenja za Jugoslovansko blago na podlagi skupnih vplačil na klirinški račun v Berlinu, se bo ta delež 11% določal na podlagi skupnih nemških vplačil na klirinški račun. Predviden je tudi kontingent za izvoz lesa, ki pa je elastičen ln se mora gibati v mejah gornjega odstotka. Da se izvoz gradbenega lesa v Nemčijo spravi v sklad z interesi naših izvoznikov in z interesi nemških uvoznikov, je v du-brovniškem sporazumu določeno, da se ustanovi poseben mešani jugoslovensko-nemšld odbor za les, ki bo reševal vprašanja v zvezi z našim izvozom lesa v Nemčijo. Ta odbor se bo sestajal od časa do časa po izkazani potrebi, člani odbora pa bodo predstavniki našega in nemškega ministrstva za gozdove, predstavniki gozdnih posestnikov, lesne industrije in lesne trgovine. Novi režim velja že od 1. t m. Kontingenti za jajca, perutnino, svinje ln mast Nemčija nam je v dubrovnlškem sporazumu vrhu tega odobrila tudi nekatere redne in specialne kontingente. Za perutnino je določen letni kontingent 300 vagonov, za jajca pa letni kontingent 400 vagonov. Ža mast nam je Nemčija po'eg dosedanjega kontingenta 400 vagonov priznala še specialni kontingent 100 vagonov; ta specialni kontingent pa bo veljal še'e ob 1. januarja prihodnjega leta. Za izvoz svinj imamo stari kontingent 80.000 komadov za letošnje leto. od tega pa smo dos'ej izkoristili le 20.000 komadov. Pričakovati je, da bomo v bodoče ta kontingent lahko v večji meri izkoriščali. Tudi smo že poročali, da določen poseben kontineent za izvoz hmelja, ki znaša 4000 metrskih stotov. Cene so se v treh letih dvignile za 23% Povečanje železniškega tovornega prometa za 20% v primeri z letom 1984 Statistične številke za mesec avgust nam kažejo ponovno znatno povečanje železniškega blagovnega prometa, kar je predvsem posledica naraslega izvoza. V avgustu je bilo na naših železnicah natovorje-nih 163.000 vagonov nasproti 145.000 vagonov v lanskem avgustu 1934. Nasproti lanskemu avgustu se je tovorni promet dvignil za 12.2%, nasproti avgustu 19J4. pa za 29.5%. številke za prvih osem mesecev 1.1. pa nam kažejo, da je bilo v tem razdobju na naših železnicah natovorjenih 1,046.000 vagonov. V primeri d podatki za isto razdobje prejšnjih let vidimo naslednje naraščanje našega železniškega tovornega prometa: jan.—avg. 1934, 867.000 natov. vagonov » » 1935, 877.000 » » » » 1936, 909.000 » » » » 1937, 1,046.000 » » V primeri z lanskim letom se je naš železniški tovorni promet letos povečal za 15%, v primeri z letom 1934. pa za 20.5%. Znatno dviganje opažamo tudi pri rečnem prometu. Na naših rekah je bilo letos v avgustu prevoženih 87 milijonov kilometrskih ton (lani 72, predi. 33). V prvih osmih mesecih ti. pa je bilo na rekah prevoženih 599 milijonov kilometrskih ton (lani 383, predi. 309) in znaša povečanje nasproti lanskemu letu 56%, nasproti predlanskemu letu pa 94%. To občutno povečanje rečnega prometa je v zvezi z znatnim izvozom žita od lanske obilne letine (žito izvažamo največ po rekah). Omeniti je še naraščanje pomorskega prometa, glede katerega pa so nam na razpolago le podatki o tonaži v luke do-šlih ladij. Ta je znašala v avgustu 2.29 milijona ton (lani 1.95, predi. 1.90), v sedmih mesecih letošnjega leta pa 12.00 milijona ton (lani 11.06, predi. 10.59). V trgovini na debelo so se cene dvignile v treh letih za 28% Indeks cen v trgovini na debelb se je od julija do avgusta dvignil za 1.6 točke na 75.3% točke (1936 enako 100). V primeri z lanskim letom, ko je znašal indeks v avgustu 66.0 točke, vidimo povečanje za 14%, v primeri z letom 1934., ko je znašal indeks v avgustu le 61.1 točke, pa vidimo povečanje za 23%. Tako se je naš nivo cen v trgovini na debelo v zadnjih treh letih dvignil za skoro eno četrtino. Pri posameznih delnih indeksih opažamo v zadnjih treh letih naslednje gibanje: proizvodi rasti, živalski mineralni industr. avg. 1924 56 5 51.9 78.4 65.3 avg. 1935 67.6 53.1 80.0 66.4 avg. 1936 60.8 62.6 80.8 67.6 avg. 1937 74.5 63.1 88.1 78.0 Najbolj zaostaja pri tem naraščanju indeks cen živine in živinskih proizvodov, kajti cene so v tej skupini dosegle šele 66% viš:ne iz leta 1926, ki je Indeksu za bazo. V tej skupini pa je bil v letih krize tuJi padec najobCutnejši. Znatno nad povprečjem pa se giblje indeks cen mineralnih proizvodov, ki je dosegel že 8S% višine iz leta 1926. Skupščina državne zveze gostinskih podjetij V Splitu se je včeraj pričela izredna glavna skupščina Zveze gostinskih podjetij. Na skupščino so prišli poleg članov centralne uprave delegati vseh banovinskih zvez. Skupščino je danes vodil predsednik Vlada Bogdanovič, hotelir iz Skoplja. Glavni tajnik Sepurovič je podal obširno poročilo o položaju. V svojem poročilu se je dotaknil predvsem avtorskih honorarjev in vobče borbe gostinskih podjetnikov proti Zvezi glasbenih avtorjev. Omenil je nadalje uredbo o gostinskih podjetjih, ki bo bržkone že v kratkem izdana. Ta uredba naj prinese rešitev vseh perečih gostinskih vprašanj. V svojem referatu je razpravljal tudi o občinskih in banovinskih taksah ter policijskih pristojbinah v savski in primorski banovini, še prav posebej pa o pritožbah zaradi visokih cen na Jadranu. Omenil je, da je upravni odbor že na svoji enočnji konferenci razpravljal o tem vprašanju in dognal, da so se cene v primerjavi s cenami v sosednjih držav pri nas povsem primerne. Draginje pa vsekakor niso povzročili gostinski podjetniki, nego so jo povzročile občinske in državne pristojbine. Po njegovem referatu se je razvila živahna razprava, v katero je poseglo mnogo delegatov. Predsednik splitskega združenja Ivo Petkovič je v svojem govoru med drugim omenil, da znašajo danes takse 20 do 50 odstotkov gostinskih cen. Vlada doslej hotelirske industrije še ni podprla, med tem ko prejemajo v tujini gostinska podjetja in njihove organizacije prav velike subvencije. Stanje Narodne banke Poslednji izkaz Narodne banke od 30. septembra zaznamuje povečanje zlatega zaklada za 10.0 na 1704.2 milijona Din (lani 1552.8), obenem pa nazadovanje deviz izven podlage za 13.9 na 712.3 milijona Din (lani 573.5). Zaloga kovanega denarja v niklju in srebru se je zaradi ulti-ma zmanjšala za 25.8 na 349.5 milijona Din, tako da je bilo v prometu za nekaj nad 850 milijonov Dm kovancev (lani za 22 milijonov več). Menična in lombardna posojila so se v zadnji četrtini septembra povečala za 16.2 na 1589.5 milijona Din (lani 1670.6), zato pa so ponovno precej narasla razna aktiva, in sicer za35.7 na 1784.1 (lani 671.1). Ponovno smo že opozorili, da vsebuje v zadnjem času ta postavka tudi razna posojila, ki niso čista menična in lombardna posojila. V kako znatnem obsegu so narasla v zadnjem času ravno posojila, skrita v tej postavki; nam priča okolnost, da se je postavka raznih aktiv od začetka julija povečala že za 660 milijonov Din. Obtok bankovcev je zaradi ultima ponovno narasel, in sicer za 104.7 mil'jona Din in je znašal ob koncu meseca 5842.6 milijona Din, to je aa 593 milijonov več nego lani ob tem času in za 1545 milijonov več nego pred tremi leti, ko smo imeli najnižji obtok bankovcev. Vzporedno s povečanjem obtoka so nazadovale obveznosti na pokaz, in sicer za 63.1 na 2356.7 milijona Din (lani 1500), pri čemer je najob-čutnejše nazadovanje žirovnih obveznosti, in sicer za 78.7 na 1338.2 milijona Din (lani 747.5). Vrednost zlatega zaklada skupaj z ofi-cielno premijo je znašala ob koncu septembra 2189.9 milijona Din, kar predstavlja 26.70% kritja obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz nasproti 26.68% pred enim tednom in 29.56% pred enim letom. Gospodarske vesti = Ob stoletnici rojstva Mihe Vošnjaka, očeta slovenskega zadružništva, je Zveza slovenskih zadrug izdala lepo opremljeno in zanimivo publikacijo »Zadružni zbornik«, ki naim »prikazuje veliko delo Mihe Vošnjaka za razvoj slovenskega zadružništva. Prispevke 6o napisali Ivan Pipan, Dolfe Schauer, dr. Bogumil Vošnjak, dr. Josip Komljanec, Fran Trček in Ivo Sanc-in. Med drugim vsebuje ta publikacija tudi zanimive poiatke o razvoju slovenskega zadružništva, zlasti pa zadrug, včlanjenih v Zvezi slovenskih zairug. = Vprašanje odkupa obveznic nršega vžigalničnega posojila. Pred tedni 6mo poročali, da je reka švicarska finančna skupina odkupila od ameriške družbe Kreuger & Toll Realisation Company vse naše obveznice 6V4% monopolskega pcsojila, ki smo ga leta 1928. dobili od švedskega vžiga-ličnega trueta. Te obveznice so .bile že lani na dražbi v Newyorku za izklicno ceno 2 78 milijona dolarjev (za nominalnih 22 milijonov dolarjev). Leto« pa eo bile prodane omenjeni švicarski finančni skupini za 4 milijone dolarjev. Ta švicarska finančna skupina je v začetku septembra ponudila te obveznice naši državi za ceno 5,775.000 dolarjev in hoče torej pri tej kupčiji zaslužiti 1,775.000 dolarjev ali 85 milijonov Din. Poroflhli smo že, da vodi omenjeni švicarski konzorcij glavni ravnatelj švicarskega Bankvereina v Baslu dr. Speih. Sedaj poročajo iz Beograda, da je dr. Speih že prispel v Beograd, kjer se bo mudil več dni v zvezi s pogajanji za prodajo teh obveznic naši državi. = Pogajanja mednarodnega železarskega kartela. Od 12. do 14. oktobra bo v Varšavi zasedanje mednarodnega kartela izvoznikov surovega jekla in mednarodnega kartela producentov tračnic. Na dnevnem redu tega zasedanja so pogajanja za pristop avstrijske in madžarske skupine v mednarodni kartel izvoznikov surovega jekla (gre za avstrijsko družbo Alpine in za madžarsko Rima-Murany). Nadalje bodo razpravljali o obnovi mednarodnega kartela za valjano žico, ker bo veljavnost dosedanje kartelne pogodbe potekla z le- tošnjim letom. Verjetno Je, da bodo na tem sestanku razpravljali tudi o novi situaciji težke železarske Industrije v Jugoslaviji. Kakor je znano, bo sedaj železarna v Zenici izdelovala velike profile železa, ki smo jih doslej uvažali. Predvsem pa bo zeni-ška železarna izdelovala tračnice ln nam tračnic v bodoče ne bo treba več uvažati. Borze 7. oktobra Na ljubljanski borzi so se danes avstrijski šilingi trgovali v privatnem kliringu po 8.55, medtem ko je bilo za angleške funte povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu so ae trgovali avstrijski šilingi po 8.4950 (v Beogradu po 8.5146), angleški funti po 238 in grški boni po 30. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani, v Zagrebu in Beogradu 13.75, za konec novembra pa v Zagrebu 13.60 in za konec decembra 13.5250. Na zagrebškem efektnem tržišču Je Vojna škoda pri mirni tendenci notirala 412—412.50 (v Beogradu je bil promet po 411.50). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov. DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2394.65 — 2409.25, Berlin 1738.02 — 1751.90. Bruselj 127.70 — 734.76, Curih 996.45 — 1003.52, London 214.15 — 216.21. Newyork 4298.50 — 4334.81, Pariz 142.46 — 143.90. Praga 151.73 — 152.83, Trst 227.75 — 230.83. Curih. Beograd 10. Pariz 14.3150. London 21 5275, Newvork 434.50, Bruselj 73.22',0. Milan 22.913, Amsterdam 240.25, Berlin 174.50, Dunaj 80.20, Stockholm 111, Oslo 108.20, Kfibenhavn 96.1250, Pra-ra 15.23, Varšava 82.25, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna Škoda 412 — 412.50, 4% asrrarne 53 — 54. 4% severne agrarne 52.50 den., 6% begluške 77.50 de«-. 6®/« dalm. aerarne 75.25 fen., 1% invest. 93 den., 7% Blair 84 — 8">. 8°/« Blair 92 — 93.50; delnice: Narodna banka T3G0 den., PAB 197 den., TaGoveljska 840 — 250, Narodna Sumska 18 bL, Gutmann 45 — eo, Sečerana Veliki Bečkerek 650 bL, Se-čerana Oeijek 195 bL, Osiječka ljevaonica 200 bL, kis 80 bL, Dubrovačika 425 — 440, Oceania 275 den., Jadranska 425 den.. Beograd. Vojna Skoda 411.50 — 412.25 (411.50), 4% agrarne 58.25 — 53.75, 6% begluške 77.25 — 78, 6»/» dalm. agrarne — (75.75), 7% invest 93.50 den., 7*/* IM. hip. banka 100.25 den., 7% Bkir 84.75 _ 85.50, 8°/» Blair 94 — 95, Narodna banka 7500 — 7580, PAB 201.50 den. Blagovna tržišča ŽITO -f. Chicago, 7. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 105.75, za maj 106.625, za julij 101.375; koruza: za dec. 61.625, za maj 63.25. 4. VVinnlpeg, 7. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za okt 128.50, za dec. 124.25, za maj 124.25. + Novosadska blagovna borza C'. m-)-Tendenca čvrsta. — Pšenica (78/79 kg)- baška 176 — 178; banatska 172 — 180, baška ladja Tisa 180 - 182, ladja Becrej 179 — 181; sremska 77/78 kg 175 - 177; slavonska 77/78 kg 175 — 1?8 Koruza: baška in sremska 105-106; banatska 102—108. Oves: baški, sremski in slavonski 114 — 116. Rž. baška 165 — 167; Ječmen: bački in sremski 63/64 kg 180 — 132.50. Moka; baška in sremska »Og« in »Ogg« 272.50 — 282.50; »2« 252.50 — 262.50: »5« 232.50 — 242.50; »6« 212.50 — 222 50; »7« 172.50 — 182.50. »8« 127.50 _ 132.50. Otrobi. baSki, sremski in banatski ▼ vrečah 96 — 100. Fižol: baški beli brez vreč 207.50 — 210. BOMBAŽ -f. Liverpool, 6. oktobra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za okt. 4.56 (prejšnji dan 4.57), za dec. 4.64 4.66), za maj 4.74 (4.76). -f- Neivyork, 6. Oktobra. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za okt. 8.20 (8.30), za dec. 8.00 (8.13), za april 8.01 (8.05). Voluhar ali vodna podgana Cim bolj uvidevajo kmetje važnost sadjarstva in čim bolj zasajajo polja, tem bolj spoznavajo škodljivost voluharjev, vodnih podgan. V krajih, kjer so pred leti za vso škodo na polju, posebno v korenovih in krompirjevih njivah, obdolževali poljsko miš, pa zdaj, odkar sadjarijo in poznajo voluharje, uvidevajo, da dve tretjini škode povzroča voluhar. Ta žival pa pogosto uniči cele nasade Najhujše je pač, ker tega škodljivca prav težko zatreš, ker se seli. Dokler ima v kraju kaj jesti, ostane, ko pa prične primanjkovati hrane, se jih nekaj preseli v druge kraje, kjer takoj razširijo svojo zalego. To je tudi povod, da voluharja lahko le za nekaj časa preženeš. Kar naenkrat se ti zopet pojavi in uniči lepe nade sadjarjev. Največjo škodo dela na jablanah. Loti se korenin in gloda, dokler je le količkaj primernega. Do palca debele korenine odgrize, debelejše odgloda. Pri mlajših cepovih pusti le deblo, starejše sadno drevje pa tudi tako ogloda, da prične počasi hirati in se v mnogih primerih posuši. Ker živi ves dan v svojih, okoli pol metra globoko pod zemljo izpeljanih rovih in prihaja iz zemlje le ponoči, ga le malokdo pozna. Življenje voluharja je precej zagonetno in si še danes zaradi izredno se menjajo-čega življenja voluharja prirodoslovci niso na jasnem, ali nista voluhar ali vodna podgana dve različni živali, čeprav ne najdejo v oblikah nikake razlike; pač pa je veiika razlika v načinu življenja tistih voluharjev, ki žive po poljih in sadovnjakih, in pa tistih, ki žive ob ribnikih in drugih mirno stoječih vodah. Večina je vendarle prepričana, da sta vodna podgana in voluhar identična. Voluhar je približno tako velik, kakor podgana, samo da je bolj valjaste oblike in da ima kratke uhlje in polovico krajši rep kakor podgana. Barve je sivo-rjave ali rjavkasto črne, ki je na trebuhu pobledela. Živi v ravnini, po polju, v sadovnjakih, po travnikih, posebno rad pa ob ribnikih, kjer dela veliko škodo s tem, da razrije bregove in povzroči, da uhaja voda. Navadno izpelje rove nekaj centimetrov nad vodno gladino, seveda tako, da se lahko hitro umakne, čim prične voda naraščati. Na varnem mestu si izkoplje kotličku podobno jamo, kjer počiva, kadar je sit in utrujen od škodljivega posla. Tudi mladiči, ki jih skoti voluharica po trikrat ali celo štirikrat v številu 2—7, prebivajo v takih gnezdih. V sadovnjakih pa voluharica izkoplje gnezdo med koreninami sadnih dreves. Tako drevo je navadno izgubljeno, kajti stara in mladiči glodajo, dokler je količkaj užitnega. Ko mladiči nekoliko odrasejo, se razkrope. Pomladni mladiči imajo mlade že v jeseni. V zgodnji pomladi, ko je trava še nizka, lahko ugotoviš volu-harjeve rove. Od rovov krta in poljskih miši se razlikujejo po velikosti in so izpeljani nekoliko globlje. Zemlje voluhar ne dviga tako, kakor krt. Težje se rovi opazijo kasneje, ko je trava že visoka, najmanj pa na njivah. Navadno pa sploh spoznamo voluharja preoozno, ko že prične hirati drevje in venejo poljski pridelki. Uspešno zatiraš voluharja s samostrelni-cami, nastavljenimi v rovih, in pa z za-strupljevanjem. Če voluharju odpreš rov, pride že čez nekaj minut, najkasneje pa čez pol ure (is n.1 mrt°v), za^elnt rov. Neprijeten mu je bržčas prepih, ki vleče skozi njegovo stanovanje. Pri taki priliki, ko zasipa rov, se rad vjame v nastavljene klešče. Tako zatiranje voluharja je moeo-če le v zgodnji pomladi in pa v jeseni. Dogodi se, da voluharja pomladi zafreš. toda čez poletje se priselijo že novi hudodelci. Sadjarji zavarujejo cepove s tem, da zakopljejo V bližini čepov v katran ali petrolej namočene krpe Zelo zoprn je voluharju tudi karbid Toda vse to je treba večkrat obnoviti. Kljub temu pa se že prikrade temni nepridiprav in najrajši uniči najlepše cepove. Nekateri love voluharja tudi v posode, ki jih zakopljejo do roba v zemljo. Vse to pa seveda ne zatre voluharja popolnoma. Nekaj časa ea ni, pa se spet poiavi in dela največjo škodo, kadar so livade in njive pokrite s travo in poljskimi pridelki. Sadno drevje riapade najbolj jeseni in pozimi, ko ni hrane na polju. Kakor vedno, nam najbolj pomaga v vo-luharski nadlogi priroda. Zadnjo zimo sem že obupaval nad lepim sadovnjakom, od katerega pričakujem v nekaj letih lepe dohodke. Že lansko poletje mi je uničil voluhar dvoje čepov z 10 cm prerezom debel. Pri teh sem bil voluharje uničil, toda pozimi je postalo hujše. Lani presajeni cepo- vi so začeli kar padati. Voluharji so jih bili oglodali tako močno, da so ostala le še kolom podobna debla. Treba se je bilo debla le dotakniti in že je padlo. Nekaj voluharjev sem pregnal, a to je le malo zaleglo. Žalosten sem se spominjal na leta, ko je bilo pri nas še dosti vitkih podlasic, debelega voluharja pa sploh poznali nismo. Kar naenkrat je ponehalo hiranje čepov. Nisem si mogel tega razložiti. Aprila pa so mi prišli pravit vaški otroci, da so na polju, v zemlji, v globoki luknji mlade podlasice. In od takrat vidim večkrat podlasice pri ribnikih, v sadovnjakih in na njivah. Posebno ljubko je videti podlasice ob potoku, kjer pišem te vrstice. Pokuka izpod skale, me radovedno pogleda z velikimi črnimi očki in nato zbeži dalje, ob sončnem obrežju. Pred njo se hitro dvigne dolgorepa drobna pastiričica. Odkar so prišle podlasice, ni več voluharjev. Precej voluharjev uničijo razen njih tudi mačke in sove. »Vrag na vasi« Uspehi Mlakarjevih v inozemstvu kakor tudi na jugoslovenskih odrih nas navdajajo vedno z navdušenjem in ponosom. Oba sta nam dobra in draga znanca iz prejšnjih nastopov v Ljubljani, draga ne morda, ker se s tehniko svoje panoge zares igrata ali ker med seboj tekmujeta v genijalnih do-mislekih in njih vestni ter dosledni izdelavi. Ne! Umetnost obeh dlči neka iskrenost ia plemenitost, ki prehaja iz njunih bitij v vstvaritve in si najde pot do vsakega dostojnega srca. Zato ni čuda, da je bilo na ustnah toliko kritičnih in nekritičnih gledalcev razbrati isto mnenje, izraženo v enostavnih, a značilnih besedah »lopo je bilo«. Mlakarjeva Izhajata iz šole Labanove, ki je iskal in našel plesni umetnosti poglobljenega izraza v tem. da je mimo klasičnega Ibaleta izčrpneje izkoristil izrazne možnosti človeškega telesa. Dasi sta se Mlakarjeva z uspehom poskušala i v plesu brez sprem-ljevanja i v plesu, ki se naslanja le na na-st rojen je absolutne glasbe kot spremljevalke, jima je že dolgo bila vzor taka rešitev, kot s no jo doživeli v »Vragu na vasi«. Tu sta. skupno s skladateljem, rektorjem g. Lhot.kom ustvarila delo, v katerem staple« in glasba takorekoč nerazdružno spojena v celoto. Zato je treba glasbeno plat presojati prav g tega vidika, ki predpostavlja ipraivsem živahen ritem, menjajoč! se takt, mnogo kontrastov sploh in ilustrativnoeti v izrazu pesebej. Lhotkova glasba je prepolna naštetega, zato proti koncu celo malce utruja. D« zmage v inozemstvu ii je pripomoglo skladateljevo mojstrsko obvladanje kompozične tehnike, rutina v ustvarjanju oleiskih del in bizarna instrumenta-cija. Polnokrvna in sveža invencija. polna dovtipov, groteske pa tudi lirike, zakrije občutno fragmentamost v metodik; in lapi-darnost v gradnji, kar pa je, kot že rečeno, mansiki© v prid koreografiji. V glasbenem ozru kaže delo vse slogovne značilnosti današnji hrvatskih glasb, stremljenj, predvsem pa tendenco, biti iz naroda za narod. Pcvdariti pa je treba, da je skladatelj Lhotka s konstruktivnim ustvarjanjem prehitel svoje sovrstnike v marsičem. Skladna narodnemu značaju glasbe je tudi koreografska olMelava Mlakarjevih, ki 6ta us'varila nebroi posameznih in skupinskih nastopov iz gibanja in kretenj kola in narodnih plesov sploh. Delo napravlja povezan in enoten vtis kljub tolikim mnogo-ličnosti-m ter je povrhu do kraja zanimivo in zabavno, kar mu zagotavlja popolen uspeh. Ljubljanska opera z lepa ni doživela tako izvrstne predstav^ in toliko odobravanja. N sta zadivila le Mlakarjeva. Sijih umetnost je zdavnaj afirmirana pri nas in drugod! Vrag (O. Harmoš). vragova žena (O. Orlo-va), Jelina mati in stric (P. Hudi in J. Ka-vur), snubec in ženin (Z. Pintar in J. Suso-vič) ter srčkana plešoča lutka (Čagodejeva) so bili popolni liki ter vsak po svoje ognjevit in isker, zgovoren, boječ ali smešen, graeijozen, vsi pa vzorni po tehnični i»-vežbanosti. Omenjenim sta se učinkovito pridružila baletna ansambla zagrebškega in ljubljanskega gledališč«, otroški plesni zbor ter sperni pevski zbor, ki so skupaj zara-jali zaključni kolo ter mogočno završili obširno delo. Glasbeno vodstvo je mojstrsko oskrbel ravnatelj g. Polič in beležil nov velik uspeb v svojem dirigentskem udejstvovanju. Orkestru. ki je gladko zmogel vse nakopičena težave, gre največja pohvala, P. S. Solazagejše Dnevi se daljšajo n Angleški astronom dr. Spencer Jonea trdi t nekem članku, da se dnevi počasi daljšajo. Tega podaljšanja ne moremo danes izmari-ti še x nobeno zemeljsko uro, obstoji pa na vsak način. V sto letih se dnevi podaljšajo povprečno za 0.037 sekunde. Na zadnje pride do tega, da bodo *wnelj-ski dnevi dolgi 47 naših dni. Ta pojav je posledica tega, da se zemlja čedalje bolj počasi vrti okrog svoje osi, to je pa spet posledica zaviralnega vpliva plim in osek, po-sahno v zaprtih morskih delih. Pogled v učilnico za gejše v Tokiju — Dekleta se uče ritmične telovadbe Zima se bliža — kakšna bo ? Neki znaki kažejo, da dobimo letos zimo z nižjo povprečno temperaturo od lanske Francoski modeli novih ženskih pokrival za letošnjo jesen Pustolovščina pamirskih letalcev Nenavadni ujetniki v kotanski citadeli Pred kratkim so poročali, da Je moralo letak) nemške Lufthanse >D-Anoy< na izvid-nem poletu nad Pamirskim gorovjem po sili pristati v bližini Kotana. Njegovo posadko, barona von Gablenza, letalskega kapitana Untuchta in višjega radiotelegrafista Birkhoffa, so domačini ujeli in jo držali nad mesec dni zaprto v kotanski trdnjavi. Sedaj so se ti mož j 3 e svojim letalom vrnili v Berlin, kjer so jih slavnostno sprejeli. 0 svojih doživljajih pripovedujejo sledeče: Ob koncu avgusta so prvič preleteli Pa-mir in eo 90. avgusta etartali za povratek iz Anšija na Kitajskem v KabuL Po osemur-ncm letanju so opazili, da motor slabo deluje in eo se odločili, da pristanejo. Spustili eo se pri oazi Lob, kakšnih 30 km vzhodno od Kotana, na tla. Poldrugo uro eo popravljali motor, ko so se nenadno pojavili neki vojaki, ki so načeli streljati na letalo. Stre- li so stroj zadeli, tako da se letalo ni mogle dvigniti. Letalce eo vojaki prijeli hi ffb vrgli zve. zane v ječe v Lobu. Pozneje so jih zaprli trdnjavo v Kotanu. Neprestano eo jih *asb* ševah Med ten so nastali v Kotanu nemiri, uporniki so trdnjavo obirali in jo po težkih bojih zavzeli. Novi poveljnik je von Gablenzu in njegovima spremljevalcema dal na razpolago, da odletijo v 24 urah ali pa, da Jih spravijo preko Karakorumakeg* prelaza v Indijo. Posadka se Je odločila es prvo. OdvedB so Jih k letalu, M ja «AeJo dni nezavarovano na prostem in po nrah trdega dela Jim je uspelo, da so torje spravili v tek. Po pet in polurnem letu so v najslabšem vremenu doeegU Ka> bul, potem ko eo Se enkrat preleteli PaBJt%j in od tam so odleteli domov. Če še ne veš, zdaj izveš: „avzucSb^uanh» Nekaj samo ob sebi umevnega je, da skušajo ljudje iz različnih naravoslovnih opazovanj v septembrskih in oktobrskih mesecih sklepati o tem, kakšna bo bližnja zima. 2e iz različnih datumov za selitev ptic selivk v južne kraje skušamo spoznati značaj bodočega zimskega vremena. Iz globine, v katero se razne živali zakopljejo v zemljo, iz barve in gostote njihovih kožuhov in iz sto drugih znakov prerokuje ljudstvo, kakšno bo to vreme. V koliko smemo takšne znake smatrati za resne, je vprašanje, na katero je odgovor te žak. Vse prečesto se je izkazalo, da so zna-ki napovedali nekaj, narava, ni ima svoje muhe, pa je napravila drusače. Tako so lansko jesen splošni znaki napovedovali zgodnjo in ostro zimo, začela pa se je prav za prav šele proti koncu januarja. Resnica je pač, da je bila jesen mrzla in neiprijazna in da ie prinesla sneg v sradnjegorje že v oktobru, toda to v splošnem ni vplivalo na srednjeevropsko vreme. O rani zimi z zgodnjim mrazom nismo mogli govoriti. V tem pogledu ne smemo zamenjavati neprijetne jeseni z zgodnjo zimo. Pod neprijazno jesenjo razumemo zelo deževno in slabo vreme v oktobru in novembru, pod zgodnjo zimo pa predčasno nastopanje nočnega mraza in zgodnji sneg nekako v oktobru, v novembru pa že suh mraz in sneg. V Hollywood! Francoska igralka Danijela Dorrieuseva pripravlja v Parizu svojo prtljago za potovanje v Hollywood, kjer bo sodelovala pri filmu Buckeberg — Hitlerjeva last 0 prilike letošnjega žetvenega dneva v Nemčiji so državnemu kancelarju Hitlerju izročili listino pruskega min. predsednika Hermanna Goringa, da je odslej Biiokeberg last Adolfa Hitlerja. Biickeberg je bila doslej državna domena pruske vlade. Neštevilnim vremenskim pravilom, ki se opirajo na vsakovrstne znake v naravi, ne smemo preveč verjeti. Tudi prihod nekih ptic z daljnega severa, ki se je začel lanskega leta septembra, je dal kmetom in lovcem povod za napovedi, da bo zima zgodnja in ostra. V resnici pa je hladni jeseni sledila mlačna in mokra zima. Tajnost, ki skuša v naših časih bolj resno nego kdaj ugotavljati znake za dolgoročne vremenske napovedi, pravi o običajnih vremenskih pravilih, da so zelo nezanesljiva. Le v prav redkih primerih je ugotovila, da so naravni znaki za dolgoročne napovedi zadeli pravilno, tako da je šlo bolj za naključje. Izredno stroge zime 1929 ni napovedal noben vremenski prerok v naravi. Res pa je, da je znanost ugotovila marsikatere znake, ki omogočajo zanesljivejše dolgoročne napovedi nego običajni znaku Pri tem se opira na primerjavo vremenskih period, posebno v zvezi s kozmičnimi dogajanji n. pr. s periodami sončnih peg. V tem pogledu bi kazali znaki na to, da bo letošnja zima hladnejša nego pretekla leta. S tem pa še ni rečeno, da-li bo nastopila zgodaj ali kasno. Imela bo le nižjo povprečno temperaturo, ki je prav tako mogoča po nekoliko kratkih, toda ostrih valih, kakor po daljših dobah manjšega mraza. Pred kratkim smo poročali, da se namerava bivši egiptski ministrski predsednik Tevfik Nasiim paša, 641etni starec, poročiti s 171etno hčerko dunajskega hotelirja Hiibner-ja, s katero se je seznanil na nekem obisku na Dunaju. Na večer, ko je egiptski dostojan stvenik povabil v svojo hišo veliko število članov diplomatskega zbora na Dunaju in drugih odličnih osebnosti, da bi proslavili bližnjo poroko, pa se je zaroka razdrla, ker je dekletov oče zahteval od ženina, naj v poročni pogodbi z visoko vsoto zagotovi nevestino bodočnost. Sedaj poročajo, da se je stvar vendarle poravnala. Zaročenec se je za voljo tistega dogodka tako razburil, da je zbolel in je pozval svojo sestro na pomoč. Ta je spor uredila. >Daily Herald« poroča, da se bosta egiptski državnik in mlada Du-najčanka le poročila. Seveda pa se je Egipčan obvezal, da bo 150.000 funtov šterlingov svojega imetja spremenil v sklad, ki ga bo užival do svoje smrti, po njegovi smrti pa pripade ta sklad njegovi ženi in otrokom, če jih bo kaj. Velikanski kup denarja igra svojo vlogo tudi o neki drugi zadevi. London se bavi ta čas z zanimivo tožbo, ki jo je vložila znana filmska igralka Judith Allenova proti ge Delphine Dodge Goddeovi. Allenova je žena irskega boksača Jacka Doylea in zahteva od ge Goddeove, vdove po prebogatem iz- Masaryk - prijatelj sadja Dela o Masaryku pravijo soglasno, da Je živel zelo redno življenje in da je nasprotoval vsem nezmernostim, tudi kar se tiče jedi. Bil je, kakor znano, antialkoholik, tudi meso je užival zelo zmerno. Nasprotno pe je bil velik prijatelj sadja. Ko se je po vojni vrnil v Prago, Je zahteval grapefruits, s čimer se je semanil v Ameriki in ki je pil njih sok za zajtrk. To je bdla 1. 1919 želja, ki je ni bilo lahko izpolniti. Te 6adeže si dobival v Pragi tedaj le v avtomatskem bufetu >Korana«. Tam so jih torej kupovali za predsednika in odtlej je vse sadje za predsednikovo mizo dobavljal isti dobavitelj do njegove smrti, kajti Masaryk je bil v takšnih 6tvareh, kakor vemo, zelo konservativen. Tudi grozdje je imel predsednik rad. Pozimi je zobal velike, črne bruseljske grozde, poleti pa jugoslovensko in slovaško grozdje. Metalec granat Med kitajskimi vojaki jih ni malo, ki tako zaničujejo smrt, da gredo v prvo črto brez puške in bodala, oboroženi zgolj z ročnimi granatami delovalcu avtomobilov, odškodnino 400.000 funtov, ker je zmotila njen zakon z boksa-čem. Allenova trdi, da ji je Goddeova sistematično odtujevala moža in ga olsipavala z denarjem. V dokaz navaja dejstvo, da je God deova boksaču za njegov zadnji rojstni dan darovala ček za 5000 funtov šterlingov. Pri Upper Yakimi, gorski vasi ob kalifornijski obali, imajo primer, za katerega se znanost zelo zanima. V tiste kraje je prispela neka švedska družina, da bi se tam na selila. Ko so njeni člani zabijali v zemljo kole za hišo, je švignil iz tal nenadno izvirek vode. Srečno naključje je priseljencem odvzelo trud, da bi morali izkopati vodnjak. Trud bi ne bil majhen, kajti tla so tam ka-menita. Voda tega izvirka vsebuje mnogo železa. Leto dni pozneje je prišel mister Peter Stromstadt, kakor se imenuje poglavar te družine, zvečer iz svojega nasada domov, ko je nenadno nastala nevihta. Strela je udarila v neposredno bližino hiše, njeni prebivalci pa so se samo prestrašili. Naslednje jutro pa se je zgodilo nekaj čudnega: žena je stopila k ognjišču, da bi zakurila. Prijela Lastnik neke znane slaščičarne na pariškem Montmartru je vložil nenavadno tožbo za ločitev zakona. Mož je obtožil svojo ženo, da se ne briga skoraj nič za gospodinjstvo, da razširja po okraju raznovrstne obrekljive vesti o njem, da ga žali na vsakem koraku in da mu grozi celo z umorom. Da bi dobil dokaze za svoje trditve, je dai sla-ščičarnar v svojem stanovanju na skrivaj vgraditi mikrofone, ki so bili zvezani s fo-nografom. Fonograf je bil v nekem kovčegu. Zvesto je beležil na plošče, ki jih je iznajd- da sta si angleški kralj Jurij VI. in kraljica Elizabeta izbrala z stalno bivališče Wind-6orsko graščino. Kralj se bo mudil v Bucking hamski palači 6amo tedaj, ko bo to od n j > ga zahtevala službena dolžnost; da je v kemičnem laboratoriju realne gimnazije v Szegedinu pri eksperimentiranju eksplodiral klorov plin, ki je omamil enega profesorja in več učencev; da je francoska reka Salata, pritok Garon-ne, zaradi deževja v Pirenejih tako narasla, da so vasi in mesto St. Girone popolnoma pod vodo. V treh naselbinah so vse hiše porušene; da eo zaradi napetega položaja v Trans Jordaniji ustavljeni vsi dopusti v tkzv. arabski legiji, policijskem zboru, ki je sestavljen iz Arabcev, Turkov, Kurdov in Čerkesov; da bo v nedeljo prispel v Nemčijo Wind-soreki vojvoda. Ostal bo v Nemčiji 10 do 14 dni, nato se bo vrnil v Pariz, potem pa se bo v nekem francoskem pristanišču vkrcal na ladjo za potovanje v Ameriko. Je klešče za premog, pa jih ni mogla več izpustiti in je začela vpiti na pomoč. Njen mož je 6kočil s postelje, stekel k ženi, zagrabil klešče — in se jih prav tako ni mogel rešiti. Z največjo težavo mu je to nazadnje uspelo, potem si je ovil roko s cunjo in je tako osvobodil tudi svojo ženo. Žena je potem vzela cinasto skodelo iz kuhinjske omare, a tudi ta se ji je prilepila na roko. Zopet jo Je mož osvobodil z ovito roko. Žena je končno nalila kavo v skodelice, a komaj so se jih otroci dotaknili, so se jih skodela prijele in jih je moral oče rešiti kakor prej ženo. To čudno stanje je trajalo 24 ur. Raziskovalci menijo, da so postali člani te družine, ki pijejo železno vodo, tedaj ko je treščilo v bližino hiše, magnetični. Fizikalno bi ne bil to noben čudež ljivi mož menjaval vsak dan, vse prepire, ki so se odigravali v hiši. To se je dogajalo tri dni, in tedaj je imel slaščičarnar že dovolj gradiva za sodišče. Pri razpravi, ki se bo vršila v nekoliko dneh, bodo predvajali te plošče v sodni dvorani. Sodnik bo pač prisiljen, da bo verjel njihovemu pričevanju in žena ne bo mogla utajiti psovk, ki jih je vrgla svojemu možu v obraz. Slaščičarnar je prepričan do kosti, da ga bo njegova iznajdljivost v nekoliko dneh rešila njegovega hišnega zmaja. Kljub ponovnemu bombardiranju Šanghaja* poslujejo ondotni denarni zavodi nemoteno dalje. Vhodi v banke pa so zabarikadiranl z vrečami peska, da ne morejo napraviti drobci in granate toliko škode Mac Donald — dedič Znani škotski tovarnar keksov Aleksander Grant, ki je umrl pred nekaj časa, je oftavil imetje 1,040.000 funtov šterlingov. Grant je bil star prijatelj bivšega ministrskega predsednika Mac Donalda in se ga je spomnil tudi v svoji oporoki. Določil je glavnico 40.000 funtov, od katere naj bi Mac Donald prejemal dosmrtno rento v znesku 1300 funtov na leto. ANEKDOTA Masarvk je nekoč zopet potoval s ponarejenim potnim listom. Vozil se je iz Francije na Holandsko, kjer se je imel sestati z nekaterimi prijatelji iz Prage. Vse je šlo gladko, tudi na meji ni imel nobenih sitnosti. Ko pa je prišedši na cilj, urejal svojo prtljago, je opazil, da ima v njem ovratnike z napisom >Masaryk«. Takrat je menil: »Pariške perice pač ne umejo metod naše borbe za osvobojenje . . .< VSAK DAN ENA 0 Ulica v Nankovu Dve poroki in mnogo denarja 64 letni Nazim paša in 17 letna hči dunajskega hotelirja Hubnerja — Vdova je odtujila filmski igralki moža, znanega boksača Magnetična družina če se strela pomeša z vodo, ki vsebuje mnogo železa •. • Gramofon bo pričal.•• Plošče pred sodniki v justični dvorani »Zvišal sem svoj honorar za obiske za 20 odstotkov, ker pa sem vam istočasno črtal polovico hrane, ste še vedno vi na dobičku«. (>Bio et Bacc) Jesen prinaša nove klobuke Roboti v Parizu Pariz je bil pred desetletji prvo mesto na celini, ki si je omislilo reklamo s pomočjo »sandwichmenov«. Uvažalo jih je iz Anglije. Ti dostojanstveno stopajoči in komični nosilci lepakov so dajali metropoli posebno lice. Doba strojev pa je začela te 6andwichme-ne spodrivati, nadomestujejo jih svetlobne reklame in časniški oglasi. Nekaj časa sem pa jih spodrivajo tudi roboti. Eden teh robotov opravlja svojo službo v bližini enega najuglednejših krojaških salonov. Avtomatizirani jekleni človek stopa v fantastičnem oblačilu pred hišo sem in tja in se ustavi v določenih presledkih pred vhodom. Drug reklamni robot vabi občinstvo k obisku nekega elegantnega restora-na. Tudi druga podjetja si nameravajo na-Ibaviti takšne robote. Kesanje zadnjega carja Angleški dnevnik »Daily Telegraph and Morning Post«, ki je nastal, kakor smo poročali, po fuziji >Daily Telegrapha« in najstarejšega angleškega dnevnika »Morning Post«, je priobčil v ponedeljek izvlečke iz korespondence zadnjega ruskega carja in njegove matere, danske princese, ki je uunr-,la pred kakšnimi desetimi leti na Angleškem. Zelo odkrito govori car v tej korespondenci o ru6ko-japonski vojni. Očitki vesti, ki si jih je delal zavoljo obljube po revoluciji 1905, da bo dal ljudstvu ustavo, pomenijo značilno predigro k zadnjim tragičnim pismom, ki jih je pisal car po prevratu L 1917 svoji materi. Ko so Japonci vkorakali v Nankov, so morali vsi prebivalci na hišah Izvesiti njih za-»tave — fi[a levi vidimo pohabljenega dečka, ki hodi z berglami, ker mu je granata odtrgala nogo ŠPORT Dvoboj zagrebških in celjskih atletov Kakšne so prav za prav prognoze za to lahkoatletsko bitko? Redka prilika se bo nudila v nedeljo Celjanom. da prisostvujejo tekmovanju naših najboljših atletov v državi. Tudi športnike v bližnih krajih opozarjamo na to izredno prireditev, aaj je ne zamudi,k). Danes podajamo nekaj prognoze z navedbo atletov, ki bodo -nastopali v posameznih disciplinah. 2e prva točka sporeda tek na 800 m bo morala vzbuditi interes gledalcev. Na startu bomcs videli rekorderja in balkanskega prvaka Gorska, ki mu skoraj mirno lahko prisodimo prvo mesto. Zato bc pa tem večja borba za nadaljnja mesta med Goncor-dija£ema Srakarjem in Sindelarjem in obetajočim mladim Sosterjem, pri katerem 80 možna presenečenja. V višino bosta šla. za Celje reprezentanta inž Marek in Martini. Prvi je letos že več 'krat preskočil 180 cm. dragi pa. ki pride na dopust od vojakov, brani državni rekord 185 cm. Dr. Buratovič je letos že preskočil 178 cm. mladi Marčič pa se bo boril najbrž samo za poslednje mesto. V tej točki imajo Celjani nekoliko več možnosti za prvi mesti. Pri tretji točki 100 m gredo na start: •Concordijaša Auguštin in Dremil s časoma letos že 11.1 ter Pleteršek in Urbančič za Celje. Z izidom te točke bo najbrž odločen izid. Sledil bo met krogle, kjer se nam bo rredstavil rekorder Kovačevič (že 15.45 m), i bo gotovo zasedel prvo mesto, ter stari »kanon« dr. Narančič, ki stalno meče preko 13 m in s katerim se bosta morala boriti za drugo mesto naš Osetič in ing. Ma-rek.Presenečenje je tudi tu možno, sicer pa imajo Zagrebčani prednost. I Disciplina, ki bo gotovo spravila tako gledalce kakor tudi tekmovalce do viška, bo tek 400 m. Pleteršek, Goršek, Barun in Hegolj so letos dosegli že skoraj enake rezultate. Prvič pa se bodo sestali pri nedeljskem srečanju. Naj si sami odločijo razpored. Disk; Dr. Narančič, tudi v tej disciplini stari reprezentant, meče stalno preko 42 m, dr. Manojlovič je še preteklo nedeljo postavil nov rekord v obojeročnem metu preko 80 m ter je vrgel desnoročno nekaj čez 43 m... Slamič in inž. Marek pa Be bosta med sabo kosala, kateri bo boljši, ker točke jima ne uidejo... Daljina: Rekord brani že dolgo dr. Buratovič 6 6.98. Ako bo skakalnica v redu ter nam bo vreme do nedelje prizaneslo... 2 cm je malo in željenih 1 m bomo imeli. Dremil, Pleteršek. Urbančič ali Staube ee bodo morali boriti za drugo mesto. Izenačeno borbo nam„ bo najbrž prinesel tek na 3000 m. Mlada in žilava brata Končana se bosta merila s starima reprezen-tantoma Starmanom in Sindelarjem. Zmagala bo najbrž večja rutina. In končno višek in najbrže odločilna borba za točke: balkanska štafeta. Celjani tiho sušljajo, da mora »pasti« državni rekord. Postava: Goršek, Pleteršek, Urbančič ter obetajoči mladi Vladko je zmožna, toda ali ne bodo preutrujeni? Mogoče pa jim uspe, ker S nakar. Braun. Avguštin ter Dremil .je postava, ki jim gotovo ne bo pustila do sa.pe. Borba bo ogorčena. Ponovno: Celjani ne zamudite priti v nedeljo 10. t. m. a]j pol 10. dopoldne na Glazijo! V nekaj vrstah V nedeljo ne bo ligaških teke min tudi sicer nogometni šport pri nas ne bo imel velikih dogodkov, v Zagrebu bodo menda skombiniirali neko prijateljsko srečanje med Gradjanskim in Concordijo, v Beogradu bodo imeli še manj pomembne prireditve, v Skoplju pa je odpotovala posebna reprezentanca Beograda, ki bo tamkaj nastopila proti reprezentanci Skop-lja v okvi.ru proslave osvobojenja Južne Srbije. Ljubljanski nogometni podsavez pa bo to nedeljo spet nadaljeval prven-svteni spored, in sicer z naslednjimi tekmami: Atietiki-oiimp, Cel j-Amater, Re-ka-Svoboda, Jadran-Kranj, Hermes-Slo-van, Mars-Bratstvo, Maribor-železničar^ Kapid-CSK, Gradjanski-Mura, Savica-GO-renjec, Kovinar-Ljubelj, Korotan-Zalog Grafika-Mladika, Moste-Slavija, LašKo-žalec, Hrastnik-jugosjavijai, KšK-Radeče in .javorniK-Vrhnika. Razen tega bo odigranih tudi še nekaj juniorskih prvenstvenih tekem. Kakor piše beograjsko »Vireme«, se liga ški klubi na predlog BSK pripravljajo za tekmovanje za zimski pokal. Te tekme bi organizirali klubi sami in bi se igrale po dvojnem pokalnem sistemu. JNS bi imel samo pravico nadzora kakor ga ima nad prijateljskimi srečanji. Kakor zatrjuje ta list, so se po dosedanjih razgovorih klubi že sporazumeli, da bodo v prvem kolu nastopili takole: Ljubi jana-Slavija, eden zagrebških klubov s Hajdukom, ostala zagrebška kluba med seboj, vsi štirje beograjski klubi pa tudi medsebojno. v naslednjih kolih bi se pari določili po žrebu. Ta način tekmovanja ne bi bil prvi pri nas in bi gotovo še prinesel dobre uspehe, kakor so ga že imela nekatera svoječasna tekmovanja po tem vzorcu. V ostalem pa bo BSK na prihodnji skupščini predlagal, naj se pri nas osnuje — prav tako kakor po ostalih državah — stafao pokalno tekmovanje, v katerem bi mogli tekmovati vsi klubi, ki so včlanjeni pri JNS. Najtežje pri tem bi bilo pač vprašanje terminov, toda z dobro voljo b ise dalo tudi rešiti. Beograjski listi pišejo, da bo enajstori-ca Ljubljane to nedeljo igrala revanžno tekmo s SK Bato v Borovem. Batovci so pred nekaj tedni izgubili prijateljsko tekmo v Ljubljani, pa hočejo sedaj čimprej popraviti ta neuspeh. Precej verjetno je, da jim bo tudi uspelo. — Levo krilo Ljubljane Zemljič se je prijavil za zagrebško Concordijo. Ciril-Metodov zbor Vekoslav Višoševic, ravnatelj grško-kato-liškega katedralnega Ciril-Metodovega zbora v Zagreba Sloveči pevec F. I. Šaljapin je takole sodil o Ciril-Metodovem zboru: »Pozdravljam ta zbor kot visoko artistično enoto in g a posebno občudujem, ker se je zavzel, da je v današnjem času razbrzdanosti in brezbožja nepremagljiv pobornik ideje ze-dinjenja vseh Slovanov.« V zboru po jo pevci vseh slovanskih narodnosti, razen Čehov. Teh pa zato nI vmes, ker jih skoro nič ne študira v Zagrebu. Tudi Slovenci so zastopam po 6 članih in članicah. V ponedeljek bo koncert tega zbora v Unl-pnu. Iz mednarodnega olimpijskega odbora je izstopil nemški član upokojena državni tajniik dr. Lewald, ki je imel lani na berlinski olimpiadi še eno najbolj vidnih funkcij v prireditvenem odboru. Dr. Le-wald je odstopil zaradi visoke starosti. Nevv Yorku je umrl 62 let star E. E. Ewry, ki je okoli 1. 1900 priboril Ameriki nič manj kot deset zlatih olimpijskih ko-lanj. Ewry je bil specialist za skoke brez zaleta, ki jih danes skoraj nihče več ne goji in njegov svetovni rekor v skoku v daljino brez zaleta je še danes z znamko 3.47 m neporušen. Dosegel ga je leta 1904., torej pred 33 leti na III. olimpiadi v Sant Louisu. Značilno je, da je bil Ewry kot mla dfant zelo slaboten in se je šele na prigovarjanje zdravnikov lotil športa. Znani češkoslovaški sodnik Krist, ki ga naši najboljši nogometaši poznajo še iz letošnjih mednarodnih tekem, je prevzel posle tajnika pri Batovem kluibu v Zlinu in je zato vrnil sodniško legitimacijo. Velike kolesarske dirke v Zagrebu Hrvatski kolesarski klub »Sokol Zagreb 1887« bo priredil v nedeljo 10. t. m. v okviru proslave zlatega juibiieja. in 50-let-nice klubovega obstoja na dirkališču I. hrvatskega Motokluba na Miramarski cesti v Zagrebu velike kolesarski dirke na dirkališču. Spored je razdeljen na dopoldne in popoldne in se bo vsakokrat začel ob 9. oziroma 14. dopoldanskih urah bodo skoraj sama predtekmovanja ter dirke mladine in se-mifinali za juniorje in glavne vozače, kakor tudi za dame, popoldne pa finali ju-niorjev in glavnih vozačev, kakor tudi glavna točka — jubilejna glavna diika za nagrado »Tandema«. Ta slednja točka se bo izvedla tako, da bo vsak zadnji vozač po zadnjem krogu izpadel vse do šestega. Zaključna točka bo dirka z motornim vodstvom na 25 krogov. Startne številke bodo po 10.- Din, kateri znesek bo po vrnitvi številke vrnjen. Prijavnina znaša. Din 10.— za vsakega dirfkača in za vsako točko. Prijavnine so oproščene dame in otroci. Protesti so morajo vložiti 5 minut po vsaki točki s priloženo takso Din 50.—, ki bo vrnjena, Če bo protest rešen ugodno. Za te dirke se je treba prijaviti do jutri 9. t. m. na naslov Milana Antoniča, Zagreb, Nova cesta 122. Za naknadne prijave bo treba plačati dvojno prijavnino. Gorske kolesarske dirke na Turjak, ki bi imele biti to nedeljo, so preložene zaradi banovinskega prvenstva Maribor - Slo-venjgradec, Celje - Slovenjgraiec, velike (proslave 50-letnice HKB Zagreb kakor tudi zaradi slabega vremena, ki je fogo dokaj razmehčalo. Termin bo pravočasno objavljen. — Prireditveni oibor. Zveza slovenskih lahkoatletskih klubov. (Službeno). Drevi ob 20.30 v tajništvu 6eja t. o., ob 21. seja u. o. Tajnik 1. ASK Primorje, (lahkoatletska sekcija). Seznam atletov, ki so določeni za nastop na mitingu SK Svobode v nedeljo 10. t. m. ob 9.30 na našem igrišču, je Objavljen v sekcijski slaoilnici. Spored: 100 m jun. B in seniorji, skok vis. jun. C in sen.. loOO m jun. C in sen., 4 X 200 m e hand, disk sen. in jun. C, 400 m zapr. sen., kopje jun. C in sen., 5 km in švedska štafeta s hand. V slačilnici morajo vsi atleti biti najpozneje pol ure pred pričekom tekmovanja. Na-čelstvo. Hermes — motosekcija bo imela drevi ob 20. sestanek v »Nana« na Tyrševi cesti zaradi nujnih končnih priprav za dirko na Grad. Načelnik. SK Zalog. Drevi ob 20. važen sestanek v Papirniški restavraciji (sp. Schaurer) na Vevčah. Tudi nečlani, ki se zanimajo za šport, so vljudno vabljeni. — Nogometaši zaradi nedelje polnoštevilno. SK Slavija. Drevi ob 20. v restavraciji Ma-rinšek strogo ofovezen sestanek vseh nogometašev, "važno radi nedeljske prvenstvene tekme. Ob 2.30 istotam redna mesečna odborova seja. Zaradi važnosti prosim vse gg. odbornike na točnost. Sprejemajo se -tudi novi aktivni člani. — Tajnik. Čitajte in širite »J U T R 0«! ; Lep spomin na Junaka : inž. Ivana Gosarja K spominski plošča, ki »o jo v nedeljo odkrili naši vojni dobrovoljci svojemu to-varišu-herojo Ivanu Gosarju v Stari Loki, je prejela Sreska organizacija vojnih dobrovoljcev v Ljubljani od g. Vladimlr-ja Godjevca iz Beograda lepo in značilno pismo, ki se glasi v prevodu: »Zaradi moje težke bolezni čitam telo redko. Včeraj, 3. t. m. sem prečital v »Pravdi*, da je organizacija vojnih dobrovoljcev odkrila spominsko ploščo velikemu heroju in velikemu rodoljubu, velikemu Jugoslovenu in čestitemu človeku izrednih vrlin mojemu vojnemu znancu, neumrlemu Ivanu Gosarju. Š pokojnim Gosarjem sem preživel v času okupacije v zaporu Jako težke in pretežke dni; on je bil junak in je prenašal vse muke; vedel je, da ga bodo avstrijske vojaške oblasti obsodile na smrt, toda on se ni bal smrti in je vedno želel, da zmaga Srbija in je to pred vsemi javno govoril. Hvala Vam tudi od moje strani, da niste pozabili velikega patriota; slava mu in mir njegovi dobri in plemeniti duši.* Vzajemno delo za domačo obrt Ljubljana, 7. oktobra. Ob priliki velesejma v Beogradu so se sestali predstavniki zavodov, ki se bavijo z domačo obrtjo. Bolgarijo je zastopala ga. Dora Lankov, Češkoslovaško inž. Pa-leček. Rumunijo Štela Vladescu, Jugoslavijo pa Vardarska zadruga domače obrti in ravnatelj Božo Račič iz Ljubljane. Soglasno so sprejeli predlog, da ie treba prositi vlade vseh omenjenih držav, naj v bodoče uspešneje podpirajo domačo obrt in da odstranijo vse z-apreke, ki zdaj v veliki meri otežkočajo izvoz in uvoz ter izmenjavo ročnih del med poedinimi državami, zlasti med onimi, kjer bi izmenjava izdelkov domače obrti lahko koristila najsi-romašnejšim slojem in bi obenem lahko poživila "trgovino. Na ta način bi se najsiromašnejšim dala priložnost zaslužka, a delavnost bi jih pritegnila k delu ter jih odvrnila od brezposelnosti, ki je najnevarnejša sedanjemu družabnemu redu Brezposelni so vedno bili pristopni in naklonjeni prevratnim idejam, ki se tudi danes širijo po zapadnih evropskih državah ter ogražajo svetovni mir. Takisto bi se na gornji način oživila trgovina med posameznimi državami. Udeleženci sestanka so prevzeli dolžnost, da bodo delovaii v tem pravcu vsak v svoji domovini in da bodo v teku treh mesecev izdelali konkretne predloge ter si jih do-poslali. O tem bodo informirali tudi vse činitelje v svoji domovini, ki delujejo za organizacijo domače obrti. Trgatev na Dolenjskem št. Rupert, 6. oktobra. že Jurčič je pisal, da ni za Dolenjca ve-selejšega časa, kakoš je čas trgatve, čas pridelka zlate vinske 1 kapljice. Zopet odmeva po vinskih goricah vesela popevka brhkih deklet, ki posegajo z noži od grozda do grozda, od trte do trte. Vmeg se oglašajo vriski krepkih mladeničev, ki nosijo težko naložene brente grozdja v velike kadi prijaznih zidanic. Povsod je veselo razpoloženje, le gospodar sam ni tako zadovoljen, ker od letošnjega grozdja ne pričakuje preveč dobre kapljice. Letošnje deževje je pokvarilo kaikovost in povzročilo, da grozdje ni dobilo zadostne sladkobe. Grozdje je že pričeio močno gniti in je prisililo vinogradnika k prezgodnji trgatvi, žalostno pa gledajo oni nesrečni vinogradniki, ki jim je toča uničila vinski pridelek. Ti se pač tolažijo v upanju, da bo prihodnje leto nesreča prizanesla. To upanje jih podpira v zavesti, da trud in stroški, ki so jih imeli z vinogradom, le niso bili povsem zastonj. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Iz življenja na deželi SLOVENJGRADEC. Precej razburjenja je povzročil 12 dni v Sovenjgradcu poskus samomora neke komaj 181etne inledenke. Izpila je precejšnjo količino lizola. V zelo nevarnem stanju so jo takoj prepeljali v ba-novinsko bolnišnico, kjer so ji zdravniki iz-prali želodec in j? zdaj že izven vsake nevarnosti. Vzrok obupu je kajpa nesrečna ljubezen. — Kolesarska župa je priredila v nedeljo svoio prvo tombolo v Slovenjgradcu. Krasni dobitki so poleg velike priljubljenosti naših kolesarjev privabilo v Slovenjgradec ogromno občinstva iz naše severne meje. Tokrat se je sreča nasmehnila večinoma socialno šibkejšim ljudem. . Da je tombola tako krasno uspela, je v prvi vrsti zasluga ministra in senatorja g. Puclja, g. narodnega poslanca Komana. naiih neutrudljivih športnih delavcev gg. Cajnka in Kokolja in mnogoštevilnih darovalcev. Iz Trbovelj t— Vodnikova družba bo tudi letos kljub podraženju papirja izdala knj'ge po isti ceni ko druga leta za 20 din. Vse ljubitelje leposlovne literature opozarjamo, da bo Vodnikova družba svoje čitatelje letos založila s knjigami posebno zanimive vsebine, po katerih bodo v jesenskih in zimskih veče.Ah prav radi segali vsi, ki jim je do dobrega in koristnega čtiva. Knjige izidejo že v začetku novembra, zato j'h še ta teden naročite v podružnici »Jutra«. t— Draginja v črnem revirju. Trboveljski živilski trg, kjer se stekata dnevno ponudba in povpraševanje prodajalcev in neštetih kupcev glede vseh vrst živil, je bil v sredo precej slabo založen, ker je za-ladi slabega deževnega vremena izostal donos raznih živil (jajca, sadje, perutnina, maslo) iz Savinjske doline, deloma pa zato, ker smo že teden dni po plačilnem dnevu. Največ so prinesli zelja, ki se je prodajalo po 1.50 din kg. Zelje je prišlo iz Srema. Ponudba slovenskega zelja je tako slaba, ker je letošnja letina domala propadla. Jajca so se prodajala po 1 din, medtem ko je bila cena še pred kratkim 14 jajc za 10 din. Trg je bil precej založen s lepimi hruškam^ kg 3 do 6 An, jabolka s do 4 Aa ki gvomdj* (Usetj-flba) 6 do 8 din. Zelenjave je bilo malo in m je prodajala običajno po dnevnih cenah. Gobe eo bile po 5 din, paprika 5 komadov 1 dta, domači kostanj 2 din kg, sirovo mašilo 24 din kg. Meso: goverje 32 din kg, telečje 14 do 18 din, svinjsko 11 do 18 din. V zadnjih dneh so cene vsem živilskim potrebščinam precej poskočile. Draginja je vse občutnejša, cene bodo še verjetno porasle. Čimbolj se bomo bližali zimi. Cene vsem življenjskim potrebščinam so v nafiem Industrijskem kraju sploh tako visoka, da jim delavstvo tn zasebno in državno nameščenstvo z nizkimi dohodki ni več kos. želimo, da bi občin-sika uprava v svojih socialnih smernicah tudi na tem področju postala pristojna in pravilna ravnalka cen. Iz Ptofa J— Pred otvoritvijo gledališke serije. Dramatično društvo bo v letošnji seziji skrbelo redne gledališke predstave. Režija je v rokah g. Jožeta Borka in pričakujemo dobre uprizoritve. Krstna predstava štiridejanjske komedije »Skedenj« bo 12. t m. otvorila sezono. j— Telefonske razmere v Ptuju. Lepo Število trgovcev in drugih abonentov je že pred meseci naročilo novo telefonsko insta lacijo, ki pa se doslej ni izvršila. Baje poštna uprava za to nima materiala in kredita. Razširjenje telefonskega omrežja v Ptuju pa je gotovo nujno, a poštna uprava bi si samo povečala dohodke. Po prizadeva nju poštnega upravnika Čuša smo svojčas dobili novo moderno govorilnico in nato še telefonsko zvezo s Halozami. Pričakujemo, da bo zdaj še zadeva instalacije novih tele fonov kmalu rešena, saj so telefoni nujno potrebni zlasti ptujskemu trgovstvu. j— Sokolsko društvo priredi v soboto ob 20. v Mladiki komemoracijo za Viteškim kraljem. Članstvo, naraščaj in vsa narodna javnost vabljeni. Udeležba v civilu z znakom. Iz Novega mesta n— Strelska družina t Novem mestn priredi v nedeljo 10. t. m. strelske tekme za prehodni pokal. V primeru slabega vremena se preloži na 17. t. m. Nagrade zlate in srebrne kolajne. Vesfnik ZKD V novo delovno sezono Doba prijetnih poletnih prireditev; javnih nastopov, prireditev na prostem in društvenih izletov s taborenjem je minula. _ Leto dela, naporov, prizadevanj je pred nami. Vsako društvo naj si izdela že na početku sezone delovni načrt. Društveni predsednik, starosta. načelnik ali kateri drugi, v to pooblaščeni odbornik naj skliče sestanek vseh vidnejših društvenih delavcev in oiibornikov. Na vabilih naj na-znači točen dnevni red, da že vsakdo doma razmisli, kaj bi bilo potreba izvesti v teku poslovne dobe. Za izhodišče naj služi zavest, da eo naša društva sklenila izvesti petletke. V tem razdobju .jim je naloga, da vzgajajo članstvo idejno in moralno. Vse prireditve, če je le mogoče, naj služijo temu cilju! V ostalem pa potrebuje društvo tudi gmotnih sredstev, za izvedbo gospodarskega programa, ki si ga je stavilo v program društvene petletke. Ko imamo pred seboj jasne cilje, naj pridejo z načrti na dan zastopniki posameznih delovnih skupin v naših društvih.. Predvsem bomo posvetili pažnjo predavanjem. Živa beseda ima največjo vzgojno moč, da vpliva, poučuje in izobražuje naše članstvo. Načelnik prosvetnega odseka naj sestavi seznam predavanj. Sodelujejo naj domači predavatelji, dobro pa je če povabite za iz preme m!bo predavatelja, ki ga stavlja na razpolago naša centrala ZKD. Ne pozabiti navažnost dramatičnih predstav. Publika je hvaležna za prijetne večere. ki jih nudijo domači igralci. Režiserji pa naj ugotove. če imajo na razpolago dovolj dobrih moči, da prikažejo tudi težje drame. Te uspejo le, če so prvovrstno na-študirane. Za novince bodo vsekakor bolj hvaležne veseloigre. Saj si publika želi predvsem razvedrila in zabave. Do veljave naj pride v društvu tudi pevski odsek. Petje je sredstvo, ki poživi društveno delovanje. Pevsko udejstvovanje pi zahteva tudi dovolj trdega, v/.trajnega dela. V razgibanih društvih pa bodo povezali delo dramatičnega in pevskega odseka in pričeli s študijem spevoiger. V seznamu Zveze kulturnih društev boste našli dovolj izbire. Petje vsako igro zelo poživi in ljudje pohite radi k spevoigram, tudi po dvakrat in večkrat. Trud, ki ga imate z vežba-njem spevoiger, bo poplačan s tem, ker boste lahko večkrat z njimi nastopili. Pri sestanku za delovni načrt naj stavijo svoje predloge tudi načelniki prednjač-kega zbora, prireditvenega in drugih odsekov. Ko ste č-uli vse načrte posameznih delovnih skupin, določite dneve za priredbe. Porazdelite javne prireditve z ozirom na domače prilike. Ugotovite, če bo ves program lahko izvedljiv, da ne pril'e potem tekom sezone do raznih neprilik, ko bo treba presta viti isro. ker igralci ne znajo vlog, ali pa preložiti koncert, ker pevci niso za * nastop dovolj uglajeni. Pri prestavljenih datumih se zruši navadno.ve^ delovni načrt, ki ste ga postavili v začetku sezone in društveno delovanje hira zaradi tega vso 6ezono. Posamezna društva naj se ozirajo tudi na prireditve drugih društvenih edinic. Uvidevni društveniki vedo, da so prireditve na podeželju p:člo obiskane, če sta na isti dan po dve ali še celo več. Zaradi tega je priporočljivo, ako se predstavniki posameznih društev 7.bero z gotovimi načrti svojih društev k skupnemu sestanku in si tam razdelp posamezne datume, da ne pride kasneje do nepotrebnih prerekanj ali celo do zamer. Naša osrednia ZKD je ustanovila pred leti na podeželju okrožne odbore ZKD. V teh so zastopana vsa naša društva. Okrožni odl>ori ZKD so najliolj primaren forum, kjer se lahko sporazumno porazdele datumi za prireditve. Tu je še mogoče spremenit; posamezne dneve za prireditve, kasneje pa nastanejo težave, če hoče kdo na lastno pest menjavati datume. Po večini krajev so okrožni odfv>ri wm našim društvom prepotrebni. Kjer jih še ni. jih bo življenska potreba sama priklicala na dan. Saj je obilo zadev, ki jih je treba reševati na meddrnštvenih sestankih. V gotovih primerih, kakor pri raznih narodnih in dTUgih prireditvah manifestantnega značaja je nujno potrebno, da sodebijejo skupno vsa naša društva. Ločene prireditve bi pomenile cepljenje sil in ne bi dovoljno poudarile važnosti prireditve in nje splošnega značaja. i, & Naše gledališče D B A M A Zadetek ob 20. uri Petek, 8. oktobra: zaprto. (Gostovanje v Celju: Matura). Sobota, 9. oktobra: Julij Cezar. Red B. Nedelja, 10. oktobra: Ob 15. uzi: Matura. Izven. Znižane cene od 22 Din navzdol. Ob 20. uri: Beraška opera. Izven. Ponedeljek, 11. oktobra: zaprto. ★ Uprava Narodnega gledališča v LJubljani prosi vse p. n. abonente, da poravnajo drugi obrok abonmana do 14. t m. 9. oktobra sta na repertoarju v obeh gledališčih resna komada. V drami bodo izvajali kot prvo reprizo Shakespsarjevo zgodovinsko tragedijo »Julij Cezar« za red B. Ta umetnina vsebuje vse psihološke vzroke, ki so zanetili zaroto proti Cezarju ter povzročili njegov umor. Režija: prof. Sestova. Nedelja v draini. Prva popoldanska predstava v režiji Cirila Debevca bo v nedeljo ob 15. uri. Igrali bodo Fodorjevo komedijo »Matura«, ko jo je tudi letos sprejelo občinstvo z največjim odobravanjem. Salve smeha, ki spremljajo vsebino skozi vsa tri dejanja, so očiten dokaz, da se občinstvo izboma zabava. Cene znižane od 22. din navzdol. — Zvečer ob 20. 6e ponovi »Beraška opera«, ki je popolnoma svojevrstna umetnina in vsebuje dramatične in komične prvine ter tvori, prepletena z originalnimi songi, najzanimivejšo repertoarno točko. Zasedba vlog je običajna. Sodeluje Adamičev sodobni orkester. Režija: inž. Stupiceva. ★ OPERA Začetek ob 20. uri Petek, 8. oktobra: zaprto. Sobota, 9. oktobra: Evangeljnik. Gostuje tenorist gosp. Josip Gostič. Red A. Nedelja, 10. oktobra: Ob 15. uri: La Bo-heme. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ob 20. uri: Amaconke. Pre-mierski abonma Ponedeljek, 11. oktobra: »Vrag na vasi«, balet. Gostovanje Pie in Pina Mlakarja ter dela zagrebškega baleta Izven. ★ Gostovanje tenorista gosp. Josipa Gostiča. V soboto poje naš priljubljeni gost naslovno partijo v Kienzlovi operi »Evangeljnik«, ki se bo vprizorila za red A. Premiera je dosegla jx>sebno lep uspeh, k kateremu so pripomogli v prvi vrsti solisti in otroški pevski zbor prof. Rančigaja. Muzikalno vodstvo: Niko Štritof. Režija prof. šestova. Nedelja v operi. Ob 15. se ponovi Puccini-jeva popularna opera »La Boh^me«, ki spada med železne repertoarne točke vsakega gledališča. V glavnih partijah: naši novi članici ge. Vidalijeva in Nollijeva, ter gg. Banovec, Primožič, Betetto. Kolacio in Župan. Cene od 30 din navzdol. — Ob 20. uri zvečer ee pojejo Parma-Balatkove »Amaconke« za premierski abonma. Na novo predelana opereta je pridobila na muzikalni vrednosti, dejanje je zabavno, poživijeno z lepimi baleti in pevninn šlagerji, ter čuva umetniški nivo solidne oferete. Zadnje gostovanje Pie in Pina Mlakarja ter zagrebškega baleta v Lhotkovem baletu »Vrag na vasi« bo v ponedeljek kot predstava izven abonmana. Invencijoznoet obeh koreografov, ki sta stvorila skupno z komponistom delo posebnih umetniških vrednot, zasluži največje zanimanje vseh krogov, posebno ljubiteljev plesa in resnične, nepotverjene umetnosti. Sočnost Lhot-kove glasbe, njeni vžigajoči ritmi, ki »e prelivajo v največji pestrosti ter dajejo plesalcem vse izrazne možnosti, slikoviti zunanji okvir in prvovrstne plesne točke ki so lirično mehke, dramatično razgibane in groteskno demonske, nudijo gledalcem največje umetniško doživetje. Sodeluje operni zbor. Ob tej priliki sodeluje v tem baletu prvič na našem odru del zagrebškega baleta z njihovimi najboljšimi močmi, ki se odlično uveljavljajo poleg Mlakarjev. K splošnemu uspehu pa je pripomogel seveda tudi naš marljivi baletni zbor. Koreografija naših gostov je znala posrečeno strniti vse plesalce v homogeno celoto, ki Je dosegla viharno odobravanje in številne dolgotrajne aplavze kot jih je le redko čuti v našem gledališču. II A O Podroben program ljubljanske in vseh evropskih radijskih postaj dobite v vodilni in bogato ilustrirani slovenski radijski reviji »NAŠ VAL«. Mesečna naročnina samo 12 din. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. Petek, 8. oktobra Ljubljana 11: Pridelovanje hmelja v Savinjski dolini (g. Oskar Hudales). — 12: Z naših gredic (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Pesmi z našega juga. — 14: Vreme, borza. — 18: Ženska ura: Slovaška žena, njeno delo in življenje (gdč. Slava Lipoglav-eek). — 18.20: Charlie Kunz igra šlagerje na klavirju (plošče). — 18.40: Francoščina (dT. Stane Leben). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: O pokojnem J. E. Kreku (prof. Ivan Dolenc). — 19.50: Novice o izseljencih. — 20: Dr. J. E. Kreku ob 20 letnici smrti. — 21: Doneki kozaki pojo (plošče). — 21.15: Klavirski koncert ge. Elfride Mullerjeve. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.30: Angleške plošče. Sobota, 9. oktobra Ljubljana 12: Pisani zvoki. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Pisani zvoki. — 14: Vremenska napov ed. — 18: Za delopust igra Radio orkester. — 18.40: Poglobitev ljubljanskega kolodvora (inž. Stanko Dimnik). — 19: (Jas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: O kralju Aleksandru I. Uedinitelju (g. Niko Bartulovič). — 19.50: Pregled sporeda. — 20: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: >Sredi dolenjskih goric. . .« — 22: čas, vreme, poročila, spored. Beograd 17.05: Pesmi in plošče. — 20: Koncert orkestra in Solistov. — Zagreb 17.15: Lahka godba. — 20; .Prenos iz Beograda. — Praga 19: Program po napovedi. — Varšava 20: Violinske in klavirske skladbe. — '21: Pester glasbeni program. — 22r Lahka in plesna muzika. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 1? IX): Klavirski koncert (plošče). — 16.25: Plošče po željah. — 18: Narodne pesmi. — 18.20: Komorna glasba. — 19.20: Vojaške koračnice. — 21.45: Violinske skladbe. — 22.20: Plesni orkester. — 23: Nadaljevanje plesa. — Berlin 19.10: Koncert vedre glasbe. — 20.10: Plesni večer. — -22.30: Nadaljevanje plesa. — Miin-chen 19.10: »Jesen na vse viže«. — 19: Ve- Nlft »ela&ii a Akti* Rafael Sabatinis 84 MORSKI KRAGULJ Gusarski roman Lionel Je gotovo zdrav priplaval do .Sreforne 6ap-lje'. saj razdalja ni Bog si ga vedi kolikšna. Samo da je zapustil to pristanišče, pa se je lahko dlržal tik ob bregu, dokler ni imel ladje pred seboj. Gotovo je že opraviil naročilo.« Sed&a je, njene oči so se ogibale njegovih, a svetloba, ki ji je pa/Ma na obraz, mu je pokazala sfledove komaj posušenih solz&. »Mar bo prisilo do boja?« ga je vprašala po kratkem presledku, »Najlbrže, a tudi zastran tega te ni treba biti v skrbeh. Kakor je že danes rekel tisti mornar, smo v prav takšni pasti kakor nekdaj Dragut pri Jerbi, samo da za nas ni izhoda. Torej pogum! Ura tvojega odrešenja je pred durmi.« Umolknil je in nato z mehkejšim glasom, skoraj ponižno dodal: »Goreče molim, da bi se ti zdeli poaneje, v srečnejši prihodnosti, ti t edini samo težke sanje.« Ni mu odgovorila. »Bog daj, da ne bi bilo boja,« je reMa čez nekaj časa in trudno vzdihnila. »Nikar se ne boj,« jo je potolažili. »Ukrenil bom za tvojo varnost vse, kar le morem. Ostala boš tu, diokler ne bo vise končano; nekaj zanesljivih ljudi bo z menoj vred varovalo vhod« »Ne razumeš me.« je odgovorila in miu zdajci pogledala v oči. »Mar misliš, da se bojim zaradi sebe?« Spet je pamoioalla. Nato pa, nepričakovano: »A kaj bo s teboj?« »Hvala za to misel. Z menoj bo to, kar zaslužim; da bd se le že hitro zgodilo.« »Ne, ne!« je vzkliknila. »Samo tega nikar!« Razburjenje jo je vrglo kvišku. »Kaj pa ostane drugega?« je vprašal in se nasmehnil. »Kaikšno boljšo usodo bi si mogel želeti?« »Živ moraš ostati, da se vrneš v Anglijo! Resnica mora zmagati, tvojo pravico ti morajo dati!« Kratko se je zasmejal: »V Angliji me čaka samo ena vrsta pravice: pravica konopljene vrvi. Moje ime. Rozamunda je preveč zaslovelo, da bi mogell pričakovati milosti. Najboljši konec je tu, nocoj. In razen tega,« je dodal, in posmeh ga je minil, »ne pozabi, da sem izdal svoje gusarje, naj bodio dirugače kakršni koli, vendar so me spremljali v vse nevarnosti, in šele danes so spet pokazali, da sta in jih ljubezen in zvestoba do mene celo močnejši od njihove vdanosti do paše. Izročil sem jih meču; kako naj s častjo ostanem živ? Zate in za tvoje ljudi so to ubogi nejevernilri. zame so pa moji morski kragulji, moji hrabri, zvesti privrženci. Bog ve, da bi bil slabši od psa, če bi preživel njihovo smrt!« Oči eo se ji razširile v nenadnem razumevanju: »Mar ud nobenega izhoda? Kaj mora biti res to cena mojega odrešenja?« »Upam. da ne; morda bo moči preprečiti najhujše. Nemara se mi posreči, da jih rešim.« »In sebe?« »Čemu zapravljaš misli za tako klavtrno reč? Moje življenje je zapadlo. Ako se vrnem v Alžir, me gotovo obesijo; Asad bi poskrbel za to, in vsi moji morski kragulji me ne bi megli obvarovati te usode.« Vsa obupana se je spet zgrudila na divan. »O Bog, in vse samo zaradi mene! Ko si poslal Lionela, si žrtvoval svoje življenje, da mi vrneš domovino; za to nisi imel pravice! Nihče ti ni dovolil misliti, da bom to trpela. Nočem tvoje žrtve, Oli-ver, nočem je!« »Hvala Bogu, da nimaš drugega na izbero. A motiš se: sam sem si nakopal to usodo. To je sad moje blaiznosti; kakor se vsaJka krivica odibija na krivičsnika, tako tudi tu.« Skomignil je z rameni, kakor da bi hotel ednini ti vso zadevo vstran; nato je rekel z izpremenjenim, mehkim, skoraj boječim glasom: »Ah je preveč, če te prosim, da mi odpustiš vse gorje, ki sem ti ga pripravil?« »Jaz moram prositi tebe odpuščanja, za svojo nejevero, ki je edini vir vseh zapletLjajev.« Nasmehnil se ji je in njegove oči so bile polne globoke ljubezni: »Mislil sem, da te je vodil nagon; tvoj nagon me je spoznal za hudobnega.; in tvoj nagon je imel prav, kajti hudoben sem —» hudoben moram biti, to so bile tvoje lastne besede. A nikdar ne misli, da se zdaj posmehujem. Spoznal sem, da je bilo res tako.« Pomolila mu je roke: »Inče--če--če ti zdajle rečem, da sem spoznala, kako nApak je bilo vse?« »Razumel bi dobroto, ki jo tvoje sočutno srce izkazuje človeku v stiski; toda nagon v tebi se ni motil.« »Pač, o. pač!« Odkimal je z glavo: »Nihče, kdor ni v svoji notranjosti pokvarjen, ti ne bi bil mogel storiti tega, kar sem storil jaz, pa da bi ga bila še tako raz-dražila. Kakor ljudje na svojo poslednjo uro spoznajo, kar je skritega, tako tudi jaz zdaj jasno aizprevildim vse to.« »Oh, zakaj si se talko zagrizel v misefl na smrt?« je obupana vzkliknila. »Nisem se zagrizel,« je odvrnil. »Smrt se je zagrizla vame, a jaz ji gledam naproti brez strahu in brez obžalovanja. Sprejemam jo, kakor je treba sprejeti vsako neogibnost — da. zdaj, ko vidim, da mi odpuščaš, sem je celo vesel.« Poskočila je, stopiila k njemu, ga zgrabila za komollec in mu pogledala v oči. »Drug drugemu imava marsikaj odpustiti, Oli-ver, ti pa jaz; in ker odpuščanje vse izbriše, naj bo vse — vse, kar je v teh petih letih stalo med nama, cd te minute izbrisano in pokopano.« MALI OOLAI Službo dobi B«*"d» i Din- 1»'«k S Dta M Sitno »U lajanj« U|J«| B Din. Najmanj*) (•«••» I? Din. Izurjene zastopnice finega vedenja ta * brezhibno garderobo, sprejmemo za odličen damsfci predmet. Predstavite &e: Hotel Miklič, Sobota od 11,—12. 26689-1 Mlajšo služkinjo ii zna kuhati, zn vsa hišna dela, za družino dveh o?i'b, išče dr. Horovic. Papirnica Gori&ane, p. Medvode. 36086-1 Strojepisko - blagajničarko sprejme tehnično podjetje Ljubljana, tudi začetnico. Predpogoj stenografija. Potrebna manjša varščina. — Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Strojepiska«. 266834 Frizerko veščo železne, vodne in trajne ondnlacij«, sprejme Konopa Ivan, frizer, Logatec. 26680-1 Vsak« toMd* Ob p», 4» rek S Dm, m Hr» 4» lanje aaalvr* 5 Din; «*) manjši tntek 19 Din. Šivilja gre na dom. Pod »30*. — Naslov v v&eh poslovalnicah Jutra. 36657 2 Brivski pomočnik dober delavec, z znanjem nemščine, išče službo takoj ali po dogovoru. Robert ttihič, salon Slavica, Miklošičeva 6, Ljubljana. 26673-2 rt Besed* 1 Din. lavek 8 LKn os šifro *I1 lajanje a*»io"ri S Din Najmanjši u>*««k 17 Din. Gostilno na račun oddam v trgu Motnik natakarici z vsem: spričevali in s primerno kavcijo. Več se izve: M. Kadunc, Špita-lič, p. Motnik. 26666-17 8e»f-l» ) Din tiv.k S Dm u Šifro ali lajanj« naftlova 5 Din Nam* dš! u«t» 17 Din. Lepo posestvo na Dolenjskem naprodaj. Dopise na o !. odd. Jutra pod »Dolenjsko«. 26620-20 Enonadstropna hiša v Zagrebu, prosta davka, 100 korakov od sejmišča in klavnice, obkrožena od 6 velikih tovarn, blizu kolodvora naprodaj. V hiši je že več let dobro vpeljana trgovina z mešanim blagom in gostilna. Proda se obenem z blagom in opremo. Potrebno je 600.0X1 din, ostalo po dogovoru. Reflektanti naj se javijo na »Promet nekretninama«, Zagreb, Martičeva 5. 26621-20 Stanovanjf Beseda 1 Din. davek 9 Din za šifro ali lajanje naslova 5 Din. NajmaojSI tneaek 17 Din. 2-sobno stanovanje s kabinetom, plin, komfortno, oddam novembra. Je-senkova ul. 8fl., levo, (za pivovarno Union). 26679-211 okolsfvo Jesenicah. 26660-2 i Laško. Katera stranka bi hotela brezposelnemu zasebnemu nameščencu dati sekam drva alii slična hišna dela za ponošeno z:msko suknjo. Spm v veliki bedi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26674-2 Zaslužek Dober zaslužek nudimo takoj mlajšemu, zgovornemu, za obisk trgovcev sposobnemu gospodu. Pogoj: pošten in trezen človek. Z lepim in sigurnim nastopom. Do 1. januarja provizija ob velikem prometu. Akio so bo pokazal za stroko sposobnega, dobi za naprej tudi fiksnm. Ponudbe pod šifro »Akviziter« na ogl. odd. Jutra. 26672-3 G. Th. Rotman: Gospod Kozamurnik postane umetni jahač ii Tresk! Tresk! Lopa je bila zgrajena iz latev in katranovega papirja, in gospod Kozamurnik jo je gladko predrl. Priletel je z obema nogama na desko, ki je na drugem koncu nosila kozarce, deska se je prevrnila, in kozarci so odleteli v zrak. V naslednjem trenutku je bilo vse dvorišče polno zelenjave in črepinj. K Najboljši trboveljsli PREMOG brez orahu. koks. suha drva L Pogačnik BOHORIČEVA &, Telef. 20-59 Avto, moto Star motor 350 ccm ali sam cilinder iste dimenzije, kupim. Prodam avto Fiat 510. Blatnik Albin, kleparski mojster, Hrastnik. 26668-10 Kupim Beeedn 1 Dla. davek S Din u Mfro ali dajanj« nanlova Din Najmanj« ii-m! 17 Din. Vzpenjavo (Bremsberg) kompletno, ali posamezno, z 450 m dolgo 35 mm nosilno in 10 mm vlačilno vrvjo, kupiip. — Resman, Boh. jezero. 26661-7 Stare letnike »Slovenca« do 1. 1820. kupujem. Ponudbe z navedbo cene na ineeratni oddelek »Jutra v Ljubljani pod značko *Novine«. 36008-7 Hranilne knjižice vrednostne papirje vnovčuje po najboliti ceni in takojšnjemu izplačilu Izposluje vse bančne, denarne, kre ditne in blagovne posle najkulantneje Alojzij Planinšek trg. ag. bančnih poslov. Ljubljana, Beethovnova ul. H/l., telefon 35-10. 30-16 Hranilne vloge kupite ali prodate potom moje pisarne najboljše RUDOLF ZORE Komfortno stanovanje dvosobno, oddam za november. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26685-21 Stanovanje v sredini mesta, z 2 sobami in pritiklinami, takoj od dam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26663-21 lliTlMlJi f* T* 8w**la 1 Din. davek J Dm i» Silno «11 lajanje naalova 5 Din. NajmanjŠ ta«*«k 17 Din. Sobo z vhodom s stopnic, takoj oddam. Mihelčič, Borštnikov trg 1. 26675-23 Krasno uspel nastop pri Sv. Marku onkraj Ptuja Sokolska četa Markovci je v nede|jo 19. m. piredila 6voj četrti telovadni nastop. Ta dan je bil prava manifestacija jusosio-venske sokolske misli, kajti v našem kraju s? je zbralo toliko sokolskih borcev kakor dozdaj še nikdar. Javnosti je poznan Sv. Marko. Mnogim je le v spominu naval članov tukajšnjega fantovskega odseka na Sokole, ki so se mirno vračali dne 20. junija z okrožnega nastopa v Domovi. Sokolstvo in vsa nacionalna javnost iz Dravskega polja ve, da je sokolska četa v Markovcih otok, ob katerega stalno butajo sovražni valovi. Sokoli pa so bratje. Veže jih ideja, ki se ne da uničiti s pestmi. Če je v nevarnosti eden mu priskoči na pomoč brat-So-kol. In zato so v nedeljo prihitele k Sv. Marku vse sokolske edinice in sicer čete: Sv. Vid, Dornova, Sv. Urban, Sv. Barbara ter društvi Ormož in Ptuj. V velikem številu so prihiteli med nas vsi nacionalno in so-kolsko misleči Ftujčani, kajti isto nedeljo je bil v Ptuju sportno-telovadni l.astop fantovskih odsekov, katerega se je udeležil tudi minister za telesno vzgojo dr. Rogič, ki je baje tudi Sokol. Mogočen je bil prihod Sokolov na lepo okrasen telovadni prostor na travniku g. Korošca v Zabukovcih. Ponosno so 6topali štirj* praporščaki in za sokolskimi prapori okoli 500 brezkompromisnih borcev za sokolsko idejo. Na telova-dišču je pozdravil Sokole prosvetar domače čete br. Kostanjevec, ki se je spomnil pokojnega brata Masaryka in. br. dr. Pivka, katerima je zbrana množica zaklicala: »Slava!« Po pozdravu državni zastavi j3 spregovoril starosta matičnega društva Ptuja br. dr. Šalamun, ki je med drugim dejal, da končno zmaga pač vedno poštenje in resnica, nikdar pa ne sila in hinavstvo. Pomemben je bil trenutek, ko je dr. Šalamun izročil domačemu starosti br. Horvatu denarno knjižno vlogo kto temeljni kamen za Sobe išče Iščem sobo v bližini Bleiweisove ali Tržaške ceste. Gospod, skO' raj vedno odsoten. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Avto«. 266®3-:33a Sobo primerno ceni do 500 Din, iščem. — Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod značko »iSeparirano«. 26682-23a Opremljeno sobico strogo sepenrano, najrajši z vhodom s stopnišča. — iščem. — Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »16. oktober soba«. 280S7-23a Dvignite dospele ponudbe A. G., Akviziter, Brez konkurence, Bežigrad in okolica, Brata takoj, Brez posredovalca 300.000, Brezhibnem stanju, 1. december, Dobra renta, Dunajska kuhinja, Dobra mlajša moč, Donosna, Dober zastopnik, Dve osebi. Dober plačnik, Državno uradnik, Delovodja, Diskrecija zajamčena, Elektromonter, Eksiistenca, Eventuelno polovico, Feš in simpatična. Fotografski, Gorenjsko 888, Graditev lastnega dioma, Gospod, Grof, Hrastov les, Hvaležna, Hitra, Ivane, Iščem 6re&o, Jamski les, Jfsen, Iskreni prijatelj, Kavcija, Lastna cena. Lokal, Lepa eksistenca, Lepa lega, Lepo, Lepa idealna harmonija, Lepa bodočnost, Mlada, Moderni stroji, Mlada poročene«, Marljiv 8800, Nepričakovana sreča, 1. november 1936, Nujno, Na prometu, Nastop takoj, Novogradnja Ljubljana, 16. oktober, Okoli miljona, Poštenje, Prva služba. Pridna gospodinja, Poštena in hvaležna. Promet 77, Pleskar, Precej zgubim, Prijateljica, Plačnik, Pošteno dekle, Priden fant. Resnost, Resno 1937, Resen kupec, Resno 60, Resna 777, Svetlobo in mir. Stalno 8877, Stalna, Strogi center, Sigurno, Samsko, Sodelovanje, Sopotnik, S:gurnost, Stalna vožnja. Simbol 34, Srečna bodočnost. Takojšnji nastop, T^čna plačnica 777, Tehnika, Trezno poznanstvo. Udobnost, Usoda, Uradnik, Vestno delo, dobra. Vestna, V najboljšem stanju. Zastopnik 15*37, Zvezda, Zmožen kurjač, Značajna, Zmožna sila, 666, 736. Razno Prilika ugodnega nakupa trenškotov, hubertusov, obleke, perila itd. Presker Sv. Petra cesta 14 bodoči markovski Sokolski dom. Sledila je telovadba. Vsi oddelki so ponovno dokazali, da se v sokolskih telovadnicah neumorno in vztrajno dela. Posebno so ugajali prosti preskoki ptujskega naraščaja in pa vratolomne vaje na drogu. Po nastopu pa se je razvila na travniku in pa v gostilniških prostorih g. Korošca prijetna in dostojna zabava. Vsem ki so pohitsli na naš nastop, jim bo gotovo ostal v najlepšem spominu. Pomnili pa ga bodo tudi oni, ki so morda sanjali, da je z njihovim prihodom konec markovskih Sokolov. Največje zadoščenje in pogum bo gotovo imela od nastopa domača četa, ki bo odslej še krepkeje zavihala rokave in vsa zapela: Le naprej, brez miru... dokler dom ne bo zgrajen in zmaga naša! Praznik sokolske dece Murskega okrožja Da je prišel v naše sokolske edinice nov elan delavnosti in borbenosti, so pokazali vsi nastopi edinic Murskega sokolskega okrožja. Za zaključek letošnjih nastopov je bil v Ljutomeru v nedeljo mladinski dan sokolske dece Murskega okrožja. Sokolska deca, ki jo danes na vseh potih ustavljajo in ji prigovarjajo, naj zapusti sokolske telovadnice, je z veseljem pričakovala tega dne, da pokaže javnosti in vsem, ki hočejo danes ovirati sokolski razmah, kako zna ceniti vzvišeno sokolsko idejo, delavnost in disciplino. Ona pogumno koraka za svojim sokolskim bratom Nj. Vel. kraljem Petrom II. Ta zavest je prignala naše najmlajše Sokoliče in Sokoličice iz oddaljenih krajev naših edinic v Ljutomer po najslabših cestah, ki ao deloma tudi pod vodo. Po končanih mašah se je začela na letnem telovadišču ljutomerskega Sokola zbirati ta mlada sokolska armada, da je kar mrgolelo živo rdeče valovje. Ponosna na svoj »dan« in na spominski trak je deca pogumno izvršila predpisane tekme ter se ob prepevanju nacionalnih pesmi razvrstila v ljubko armado, ki je krenila z godo na čelu po mestu. Ponosno je korakala ta naša mlada vojska z državnimi zastavicami v rokah, razdeljena v tri vode moške dece in tri vode ženske dece, vsak vod z veliko državno zastavo na čelu. Po mestu, jo je občinstvo navdušeno pozdravljalo in obsipalo s cvetjem. Praznični, dan je bil izredno lep. Ob sviranju narodnih koračnic je deca vzklikala kralju in Jugoslaviji. Po uspeli povorki, v kateri ie sodelovalo nad 350 sokolske dece, so bili razglašeni uspehi tekem. Po dosegljivih točkah je bil vrstni red posameznih edinic moške dece višjega oddelka sledeči: 1. Ljutomer, 2. Sv. Jurij, 3. Radgona; nižji oddelek: 1. štrigova, 2. Ljutomer, 3. Veržej, 4. Radgona. ženska deca, višji oddelek: 1. Ljutomer, 2. Radgona, nižji oddelek: 1. Ljutomer 2. Veržej. Sledil je nastop in je deca izvedla ob spremljavi Mestne godbe dve prosti vaji pod vodstvom okrožnega načelnika br. Stoparja. Vaii sta bili prav lepo izvedeni in ma.lčki toplo nagrajeni. Potem je bil v Sokolskem domu predvajan češki zvočni film »Janko in Metka«. Veselih lic, pod vodstvom svoiih marljivih vodnikov, so se mladi junaki vrnili na svoje domove. Lepa sokolska svečanost jim bo ostala spominu in jih močno vzpodbujala k nadaljnjemu. Petnajst let skavtov v Ljubljani To jesen poteka petnajsto leto, odkar se je v Ljubljani ustanovila skavtska orga-niz3cija. Ta pokret se je začel širiti po vsem srvetu tik pred svetovno vojno ter zavzema danes položaj ene največjih svetovnih organizacij. Leta 1922 je bil pa skavtizem preaešen tudi v Ljubljano, kjer je dosegel v teh letih razmeroma lep razvoj. To se je pokazalo tudi na jubilejni skupščini, ki je bila zadnjo nedeljo v popolnoma zstkljuCenem krogu. Zmajev steg skavtov v Ljubljani, ki ima svoje ime iz mestnega grba, je polagal svoje obračune, ki kažejo najboljše perspektive, kažejo pa tudi ctvig te naše mestne organizacije v zadnjih letih tako v trdnem ustroju, kakor tudi v številčnem razmahu in notranji izpopolnitvi. Obširna poiočila o življenju in delu tega stega, ki priča o mnogem dejansko izvršenem programu, pričajo obenem, da je steg v svoji dasi še mladi dobi, ko je moral prehajati Bazpis službe. Večje avtobusno podjetje v Sloveniji razpisuje mesto pisarniškega uradnika za samostojno upravljanje vseh pisarniških poslov. — Prosilci s primerno strokovno tehnično izobrazbo imajo prednost. Znanje tujih jezikov, zlasti nemščine zaželjeno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod: »AM5«. h ^ tert^^rar- tn vceftahtme j u gog rafik a-sv. petra nasip23 Informacije dt»e