VESTMK Poštni urad 9020 Cetovec ^ Vertagspostamt 9020 Kiogenturt !:ha)a v Ceiovcu Encheinungsort Kiogenturt Posamezni iivod 3 šiiinge E mesečna naročnina 12 šiiingov = ceioietna naročnina HO šiiingov P. b. b. tnmr^ 7nmmnnmmttmumtnnuutnnMttntntmnnntmtttnmnnmt!: LETW!K XXX))). CELOVEC, PETEK, 20. JULiJ 1979 ŠTEV. 29 {1926) V tovarni na Reberci je po enem !etu spet stek!o de!o Za deiavce reberške tovarne ceiuioze in njihove družine se je ta teden začeto spet novo iivijenje: po enoietnem zastoju, ki je imei za posiedico najprej prisiien dopust in končno odpust vseh zaposienih, je v tovarni, ki sedaj nosi ime .Obir", znova stekto deio. Okoi) 200 deiavcev in njihovih družin, pa tudi veiiko števiio dobaviteijev iesa si je po doigih mesecih negotovosti in strahu pred bodočnostjo končno spet iahko oddahnilo, kajti novi iastniki tovarne — siovensko-žvicarska skupina — zagotavijajo, da je vsaj za deset iet deio zajamčeno in za to dobo urejen tudi odkup ceiotne proizvodnje. 5* po^&čnimj procesi nas ne bodo spravil na iroiena Prejšnji teden, istega dne, ko so na Dunaju parlamentarne stranke spet enkrat demonstrirate svojo .enotnost" v manjšinskem vprašanju, je bita pred sodiščem v Saizburgu obravnava proti dvema pripadnikoma stovenske narodne skupnosti na Koroškem, ki sta bita obtožena upora proti državni obtasti v zvezi z ztogtasnimi dogodki v Škocijanu, kjer so varnostni organi tako brutatno ravnati s Sto-venci, da je to ravnanje moraio četo ustavno sodišče obsoditi kot protizakonito; toda pred sodiščem sedaj niso poticisti, marveč njihove žrtve — Stovenci. Zastopnik obeh obtožencev je predtagat pretožitev procesa v Cetovec, kjer naj bi dobita možnost, da se kot pripadnika stovenske narodne skupnosti postužita pred sodiščem materinega jezika. Prihodnji teden, v ponedetjek 23. jutija, pa se bosta morata pred sodiščem v Wiener Neustadtu zagovarjati .zločinca", ki sta svoječasno z napisno akcijo demonstrativno opozorita na nerešeno manjšinsko vprašanje ter zahtevata dosledno izpotnitev tozadevnih dotočit državne pogodbe. Medtem ko zvezni kancter v partamentu trdi, da se je potožaj koroških Stovencev .bistveno izbotjšat", torej avstrijske obtasti še naprej uprizarjajo potitične procese proti pripadnikom stovenske narodne skupnosti. V trenutku, ko pariamentarne stranke uttimativ-no pozivajo koroške Slovence in gradiščanske Hrvate, naj se končno odtočijo za sodetovanje v sosvetih, se torej nadaljujejo poskusi kri-minatiziranja pravičnega boja manjšin za izpotnitev v državni pogodbi zajamčenih pravic. V tuči teh dejstev se vedno botj kaže, da se je Avstrija s svojo manjšinsko pohtiko znašta na nivoju, ki bi mora) biti v sramoto državi, ki se skticuje na pravni red in demokratično ureditev. Pa tudi števitne izkušnje v drugih državah dovotj jasno kažejo, da z ob-tastnim nasiljem in z vsitjevanjem diktatov ni mogoče reševati spornih vprašanj. Koroški Stovenci smo že ponovno povedati in bomo to še naprej ponavtjati: s potitičnimi procesi nas ne bodo spraviti na kotena, ker vemo, da je pravica na naši strani! RAZVOJ V MiKARAGVh Osvoboditni boj proti diktaturi se bo nadaijevai V Jem smistu sta se izjavita tudi Predsednik obratnega sveta župan Lubas in poslovodja) Halter, ki sta oba poudari to, da pomeni portovci začetek deta v reberški tovarni razveseljiv dogodek. To vetjai še posebej za prizadete delavce, ki so morati celo leto v negotovosti gtede bodoče usode čakati na rešitev problema). Znano je, da so reševanje reber-Ške tovarne obremeniti in atežko-Čiti predvsem nacionalistični krogi, ki so s svojim protislovenskim hujskanjem skušali iz gospodarskega problema napraviti državnopotitič-"o afero. Proti njihovemu neodgovornemu rovarjenju in ogrožanju eksistence več sto družin je končno zmagala razsodnost in je prišto da rešitve v korist prizadetih deiavcev 'n hkrati v korist dobrega gospodarskega sodelovanja med Koroško in Stovenijo. Ravna taka rešitev pa nacionalistom ne gre v račun, zato še naprej hujskajo in ščuvajo na narodnostno mržnjo. Toda njihovo enostransko govoričenje o zmanjšanem števitu zapostenih delavcev ter o znižanju zaistužkov v reberški tovarni je te preveč tendenciozno, da bi mu še kdo nasedet — ztasti, če Pomistimo, da so to vendar isti krogi, katerim je bita usoda vseh detavcev in njihovih družin deseta briga, ko so s svojo nocionatistično Sonjo brezvestno torpedirati poskuse za rešitev tovarne in s tem detovnih mest. Razgaljene pa so bite tudi njihove taiži o .slovenizaciji* reberške tovarne: župan Lubas jo nedvoumno izjavit, da narodna Pripadnost pri namestitvi detavcev ni igrata vtoge prej in je ne bo v bodoče; pa tudi vabita na današnjo obratno svečanost ob ponovnem začetku deta v reberški tovarni so dovotj zgovorna, saj niso liskama v slovenskem jeziku, niti dvojezično (kar bi bito z ozirom na sedež podjetja ter njegove tastnike in detavce povsem razumljivo in pravitno), marveč samo v nemščini. Tako so se samozvani .branitci domovine" spet enkrat sami razkrinkali kot nacionalistični hujskači, ki jim v resnici nikakor ne gre za koristi domovine in njenih prebivalcev, temveč samo za njihove šovinistične interese. Saj vidijo do- movino v nevornosti in delovna mesta ogrožena samo tedaj, kadar gre za vprašanja avtohtonega) sto-venskega prebivalstva ali za po-gtobitev gospodarskega sodetova-nja med sosednjima deželama. Povsem mirni pa ostajajo isti .branit-ci domovine" v vseh neštetih primerih dejanske razprodaje koroške zemlje oziroma prehoda koroških podjetij v tast tujih kapitalistov, če te-ti prihajajo iz Nemčije. Najnovejši tak primer je tovarna celuloze v bližini Beljaka, ki jo kupuje nemško podjetje — toda ne s strani Heimafdiensta niti v koroškem tisku ni zaslediti protestov. Vse je očitno v redu in prav, verjetno v smistu znane izpovedi ideo-toga koroških brambovecv Stei-nacherja, ki je svoječasno nedvo- umno zapisat, da se v tetih 1918/20 niso boriti za priktjučitev Koroške k Avstriji, temveč za .velikonemško bodočnost*, tzgteda, da na Koroškem za določene kroge še danes vetja taka usmeritev obrambe domovine. Pač pa {e razveseijivo dejstvo, da se veča števito ttstth, kt tako dejavnost začenjajo gtedati s kri-ttčnimt očm! — ne nazadnje za ceno osebnih izkušen), kot smo to doživeti v primeru detavcev reberške tovarne, ki so potem hujskačem tudi dai) zasiuženi odgovor. Na-daijnji razvoj javnega mnenja v smeri razčistitve pojmov, kdo resnično deiuje v korist dežeie in njenih prebivaicev in kdo je te samozvan .branitec domovine", pa bo mora) prej ai) štej tudi na uradnih mestih privesti do spoznanja, da je vprašanje sožitja obeh narodov treba reševati v sodeiovanju in v korist prizadetih, ne pa s prepotentnim vsiijevanjem diktatov v duhu nestrpnosti in zahtev nespravijivih nacionaiistov. Primer tovarne na Reberci b) mora) biti v tem smistu dobra šoia: .koroška" aii .avstrijska" rešitev more v resnici bit) samo tista, k) dejansko koristi domačim krajem in njihovim prebivaicem ne giede na jezik in narodno pripadnost. V torek je končno odstopit 53-let-ni nikaragovski diktator Anastasio Somoza. Somoza je še v ponedetjek hotet dali .izjavo za nacijo", vendar je to pretožit na torek. V torek po je pismeno dat kongresu izjavo o svojem odstopu in nato javno progtasit, da je nikaragovski kongres izvolit za provizoričnega predsednika države 55-tetnega Francisca Urcuya Malanaisa, ki je dostej predsedovat partamentu. Somozova družina je, kol je znano, 42 tet izvajala diktaturo v Ni- karagvi. Od teta 1936 je po naro-čitu ameriške United-Fruit-Company upravljala republiko Nikaragvo; pri tem je vedno bolj bogatela, seveda na račun ljudstva, in zasedala vse važne potožaje v državi. V tasti So-mozove družine je okoti 30 "/o obdelane zemlje Nikaragve, bogastvo Somoze pa, ki je naloženo v Združenih državah Amerike, znaša menda okoli 500 mitijonov dolarjev. Somozova diktaturo je vso teta bita deležna podpore ZDA, v zadnjih mesecih pa so tudi ZDA odpovedale svojo pomoč. Državljanska vojna v Nikaragvi je terjala že več kot 10.000 žrtev in je, poleg potresa teta 1972, povzročita ogromno škode, ki jo bo te težko spet popraviti. Spravita je torej Nikaragvo na rob eksistence. Somozova nacionatna garda je pregnala mnogo tjudi, detoma pa so morati tudi pobegniti, ker so jim nad glavami zrušiti hiše, ki so jih po potresu teta 1972 spet zgraditi. Z na novo izvotjenim, provizoričnim predsednikom Malanalsom pa se stanje v Nikaragvi ne bo iz-botjšalo, kajti Malainas je znan kot zvest pristaš Somoze in si je kot Somoza zadat natogo, boriti se proti narodnoosvobodilnemu gibanju. Kot prvo dejanje po svoji iz-votifvi je prepovedal vstop proti-vtadi, ki so jo postaviti sandinisti v Costa Riki, kjer so čakati na odstop Somoze. Od Združenih držav Amerike je zahtevala protivtada sandinistične osvoboditne tronte izročitev Somoze. Dejstvo pa, da je bit proglašen zo provizoričnega predsednika Malainas, zvest pristaš Samoze, je dokaz za to, da Somozova diktatura še ni str-mogtavtjena. To se pravi, da Somozova klika še ni dokončno oddala svoje obtasti v državi. Govorniki sandinistične osvoboditne fronte so v tej zvezi izjaviti, da borba proti diktatorskim obtastnikom še ni končana, nasprotno, da se bo še poostrita, do končne zmage nad diktaturo. Nimamo nobenega vzroka spreminjati stališče do sedmojulijske zakonodaje Adbor smo poročd/i že v zddnji števi/bi ndšegd /istd, std se nd D«ndj« prejšnji teden odvijd/d dvd .dogodbd", bi std povezdnd z mdnjšinsbo pro^dfMMd^o. V sredo so se v «rdd« zveznegd bdnc/erjd sestd/i predstdvnibi tre/7 pdr/dTHeMtdrm/? strdnb nd svojem .r«tinsbem" posvet« o mdnjs/ns/:;/? vprdtdMj;/7, v četrtek pd je /7// — prdV tdbo nd sedež«, zvezne v/dde — Mg pod/dgi tri /etd std-regd Zdbond o ndrodm/7 sb«pindb osnovdn prvi sosvet, in sicer Zd mddždrsbo mdnjšino nd Grddščdnsbem. O obeh .dogodki/?" /dbbo mirno «gotovimo, dd std /e še enbrdt potrdi/d prdvi/nost std/iščd, bi gd do tdbe ob/ibe reševdnjd mdnjšinsbib vprdšdnj zdvzemdjo /egi-timnd vodstvd s/ovensbe in brvdšbc ndrodne sb«pnosti v Avstriji. Adjti .popo/nd sog/dsnost", /d je mendd v/d-dd/d nd sestdnb« strdn/;drsZ:e nesvete trojice, je ndrdv-nost b/dsičen primer p-repotentnegd odnosd, bi gd de-monstrird večinski ndrod ndprdm mdnjšini. Že /etd 2976 je Zn/ s podo/mo drogdneo sb/enjen Zdbon o ndrodni/7 sb«pindb — ne sdmo /7rez sode/ovdnjd prizddeti/), temveč izrecno proti njihovim «prdvičenim pomis/ebom in Mteme/jenim drg«mentom. Ner prizddete mdnjšine td brezobzirni dibtdt dos/edno odb/dnjdjo, jib zddj že tri /etd z ndjrdz/ičnejšimi metoddmi, bi segdjo od dijdmirdnjd in posb«sov rdzbijdnjd pd tjd do pri-tisbd in po/itičnib procesov, sb«šdjo sprdviti nd bo/end, dd bi vsi/jeni zdbon spreje/e b/j«b njegovem« izrdzito protimdnjšinsbem« zndčdj« in se sprijdzni/e z vsemi disbrimindcijsbimi pos/ediedmi, bi jib prindšd td restrib-tivnd Zdbonoddjd. 7*«di nd zddnjem sestdnbdtroedinegdstrdnbdrsbegd vr-bd niso pobdzd/i nobene priprdv/jenosti, odstopiti od doseddnje prdbse enostrdnsbegd obrdvndvdnjd in reševdnjd mdnjšinsbib vprdšdnj. Ni bi/o govord o endboprdv-nem did/og« med pfistojno v/ddo in prizddeto mdnjšino fbdr edino bi /dbbo «tr/o pot do sbnpnegd in bonstr«b-tivnegd isbdnjd sprejem/jivib rešitev), temveč je bi/o /e n/timdtivno ponov/jeno pove/je, dd mordjo mdnjšine sprejeti zdbon o ndrodnib sb«pindb in se podrediti .rešitvi", bi so jim jo pred tremi /eti dibtird/i nd Zdbtevo nemšbib ndciond/istov. Ndnjšinsbim orgdnizdcijdm bo to pove/je — bdbor je rdzvidno iz poroči/ v titb« — sicer posredovdno v ob/ibi .ponovnegd povdbi/d", ndj se od/očijo zd sode/ovdnje v sosvetih,* todd obo/nost, bd-bo so pri tem ndrdvnost demonstrdtivno po«ddrjd/i „popo/no sog/dsnost" vseb treb strdnb, je zgovornd do-vo/j; ne z mdnjšino, mdrveč o mdnjšini, bi jo s/ej bo prej bočejo obrdvndvdti bot objebt, ndmesto dd bi jo priznd/i bot s«bjebf, bi endboprdvno od/očd o svoji Msodi. Tdbšnem« odnos« do mdnjšine in mdnjšinsbe prob/e-mdtibe sevedd povsem odgovdrjd t«di ndčin, bdbo sb«-šdjo v jdvnosti brivdo Zd seddnje stdnje zvd/iti nd mdnjšino. ,,/zogibd/no zddrždnje" rdznib mdnjšinsbib sb«pin ndj bi bi/o vzrob, dd „ve/ibib de/ov" Zdbond o ndrodnib sb«pindb še ni bi/o mogoče «resničiti; todd nobene besede o resničnih vzrobib, Zdbdj mdnjšine «pi-dvičeno odb/dnjdjo zdbon, bi bistveno zož«je stvdrni in brdjevni obseg ve/jdvnosti prdvic, Zdjdmčenib v drždvni pogodbi, ždto že vndprej ni težbo «gdniti, dd t«di „be/d bnjigd", bi so jo spet enbrdt ndpovedd/i, ne bo nič dr«gegd bot nov posb«s ZdVdjdnjd jdvnosti. Ob vsem tem pdč «prdvičeno «gotdv/jdmo, dd je ndše std/išče g/ede Zdbond o ndrodnib sb«pindb in g/ede do-seddnjegd .dvstrijsbegd" reševdnjd mdnjšinsbegd vprd-šdnjd s/ej bo prej prdvi/no in gd Zdto t«di ni trebd spreminjdti. Nd tem ndšem std/išč« t«di ničesdr ne more spremeniti bdne/erjevd trditev, češ dd so sosveti .e/e-ment sood/očdnjd, bi bi gd težbo ndš/i bje dr«gje". Ndbo si mi predstdv/jdmo resnično in endboprdvno so-od/očdnje, smo že ponovno pojdsni/i in «teme/ji/i, bbrdti pd t«di izrdzi/i svojo priprdv/jenost Zd tdbšno sode/ovd-nje. Pri tem ndšem std/išč« ostdnemo/ Hote! „Korotan" prenovtjen Radenska obhaja tetos svojo 110-!etnico ?se Merijo am TV Prejšnji teden je vodstvo delovne organizacije ..Radenska" iz Ra denc pnrediia v hoteiu ..Korotan" v Sekiri tiskovno konferenco, na kateri so zastopnike slovenskega tiska s tu- in onstran meje obvestili o obnovitvi hotela ..Korotan", ki ga opravlja sedaj delovna organizacija ..Radenska". Obenem pa so novinarjem posredovali tudi zanimive podatke o poslovanju delovne organizacije ..Radenska" v Radencih, kjer obhajajo letos HO-letnico polnjenja mineralne vode na osnovi Industrijske proizvodnje. V navzočnosti vodstva hotela .Korotan", jugoslovanskega konzula v Celovcu Zarota Sandorja in predsednika celovške Posojilnice (ki je lastnik hotela) Kristijana Breznika je o poslovanju .Radenske" spregovoril direktor Feri Horvat. Besede pozdrava pa je izrekel tudi župan domače občine Nikolaus Lanner, ki je označil hotel .Korotan" kot važen sestavni del turistične ponudbe celotnega območja Vrbskega jezera. Čestital je k obnovitvi hotela, o katerem je dejal, da je zdaj dosegel .evropsko zrelost". Obljubit daja mineralne vode in brezalkoholnih pijač je v prvem polletju 1979 dosegla nekaj več kot 124 milijonov steklenic (93,8 milijona mineralne vode in 30,2 milijona brezalkoholnih pijač), medtem ko je znašala v enakem obdobju lanskega leta 110,4 milijona, kar pomeni porast za 12,3 odstotkov v primerjavi z lanskim prvim polletjem, pa tudi za) 10,7% več kot so predvidevali po načrtu. Podobno ugodno se je razvijal izvoz, ki je bil v prvem polletju 1979 za' 11% večji kot v enakem obdobju lani. Obnovtjeni hote) ..Korotan " v Sehiri ob Vrbskem jesotu spet privab))a goste od blise in datei je nadaljnjo podporo občine Otok in izrazil upanje, da se bo tudi oskrba z vodo, ki še ni najboljša, v kratkem izboljšaa. Namen in obseg obnovitvenih del v hotelu .Korolan" je orisal direktor Feri Horvat. V zadnjem času je bilo v te namene investiranih 10 milijonv šilingov. Predvidena pa je tudi že druga stopnja obnovitve, ki naj bi obsegala tudi gradnjo zimskega bazena, tako da bi bil hotel potem lahko odprt tudi v drugi sezoni. Za drugo stopnja obnovitve predvidevajo nadaljnjih 15 do 20 milijonov šilingov. Sedaj ima hotel nekaj manj sob kot pred obnovitvijo, vendar gre to v korist večjega udobja v sobah. Skupaj z depandanso ima hotel zmogljivost 150 postelj. Hotel je odprt že od 9. junija naprej in je trenutno bolj ali manj polno zaseden. Večina gostov je iz Holandije in Anglije, nekaj tudi iz Nemčije. Organizirajo jih predvsem preko agencije Jugo-tours, ki omogoča gostom, da preživijo teden dni ob Vrbskem jezeru, drugi teden pa na Bledu ali v kakem drugem turističnem kraju. Po 15. avgustu pa bo stekla akcija za jugoslovanske turiste, ki bodo svoje bivanje v .Korotanu" lahko plačevali tudi v dinarjih. Odprt bo hotel .Korotan" letos vsaj do 30. septembra, po potrebi pa tudi še dalje. V drugem delu tiskovne konference je direktor Horvat seznanil novinarje s poslovanjem delovne organizacije .Rcdenska" in pri tem opozori) na' letošnjo 110-letnico industrijskega polnjenja svetovno znane mineralne vode v Radencih. Praznovanju jubileja bodo dali delovno obeležje, medtem ko bodo v okviru osrednje prireditve odprli nov hotel z 220 posteljami. Poslovanje .Radenske" se je v prvem polletju 1979 razvijalo ugodno. Proizvodnja vode je raisla naprej in je bilo mogoče stopnjevati tudi izvoz; prav tako je naraslo število prenočitev in bi prav gotovo dosegli še večji uspeh, če bi bile turistične zmogljivosti večje. Pro- V prvih šestih mesecih tega leta so izvozili nad 6,7 milijona litrov mineralne vode (za okroglo 670 tisoč litrov več kot v istem obdobju lani). Največ mineralne vode izvaža .Radenska" še vedno v Avstrijo, in sicer 64% vse izvožene količine. Sledijo Nemčija, Italija, ZDA, Kanada, Švedska; porast izvoza v te dežele je znašal letos v prvem polletju 7 do 17% napram lanskemu letu. Za domače tržišče je .Radenska" razširila svojo ponudbo z brezalkoholnimi pijačami „Swing", to so limonade z mineralno vodo in brez konzervansov. Pravilnost te odločitve kažejo naslednji podatki: novo vrsto brezalkoholne osvežilne pijače .Swing" je začela .Radenska" razpošiljati v drugi polovici 1977 in je do konca leta prodala okroglo 1,5 milijona steklenic; lani je znašala prodaja' 6,2 milijona steklenic in letos v prvem polletju že blizu 5 milijonov steklenic. Na spomladanskem velesejmu v Zagrebu so bile nagrajene vse tri vrste .Svvinga": Swing tonic z zlato, Swing limona s srebrno in Swing oranža z bronasto medaljo. Zanimivi so tudi podatki o razvoju produkcije mineralne vode v Radencih. Leta 1901 so producirali 1,5 milijona litrov mineralne vode — sedaj znaša' toliko že dnevna proizvodnja'. Leta' 1935 je proizvodnja dosegla 8,4 milijona litrov, leta 1955 že 10 milijonov in deset let pozneje 41 milijonov. V zadnjih letih pa dosega letna proizvodnja 200 milijonov litrov mineralne vode in 50 milijonov litrov brezalkoholnih pijač, vendar bi bila lahko še večja, če ne bi nastale težave v preskrbi s steklenicami. Turistični promet v turistično gostinskih podjetjih .Radenske" je glede števila' nočitev zabeležil v prvem polletju 1979 za 8% porasta v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. Posebno uspešno se je razvijal promet v delovni organizaciji Naravno zdravilišče, kjer se je povečalo predvsem število gostov, ki so na zdravljenju. Delež tujih gostov pa je še vedno razmeroma skromen, saj obsega le 8,2%, delež nočitev tujih gostov v strukturi vseh gostov pa 26,6%. Radenska bo letos že drugič gostiteljica L. C. S. konference, to se pravi mednarodne znanstvene skupine za nizkokalorične brezalkoholne pijače, katere člani so polnilci mineralnih vodal iz šestih evropskih držav; Avstrije, Jugoslavije, Madžarske, Romunije, Švice in Zvezne republike Nemčije. Na konferenci, ki bo od 4. do 6. oktobra v novih prostorih hotela .Radin", bodo sodelovali zdravniki, dietni strokovnjaki, proizvajalci brezalkoholnih pijač, predstavniki zavodov za kontrolo živil in sodelavci strokovnega tiska. Deželna televizijska postaja v Trstu je prejšnji teden začela s poskusnimi oddajami v okviru 3. mreže RAI, ki bodo v glavnem namenjene lokalnim programom. V tem okviru naj bi na podlagi zakona o reformi italijanske radiotelevizije uresničili tudi tozadevne zahteve slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini po posebnih televizijskih oddajah v slovenščini, kakor tudi zahteve po uvedbi televizijskih oddaj v francoskem in ladinskem jeziku. Vendar pa so se poskusne oddaje začele spet samo v italijanščini, kar predstavlja Za nove prehode MED KOROŠKO IM SLOVENIJO Za letošnjo jesen je v Železni Kapli predvideno zosedonje mešane avstrijsko-jugosiovanske komisije za obmejno sodeiovanje. Med drugim naj bi na tem zasedanju razpravljati tudi o pobudah za ureditev novih mejnih prehodov med Koroško in Slovenijo, in sicer za mejni prehod na Pavličevem sedlu nad Železno Kaplo in mejni prehod Luie-Koprivna. Ma Pavličevem sedlu, ki je edini možni prehod z avtsrijske strani v Savinjsko dolino, naj bi postopoma uredili meddržavni prehod, ki bi ga pozneje lahko prekvalificirali tudi v mednarodni prehod. Tozadevno pobudo občine Mozirje je sedaj podprla tudi občina Ravne na Koroškem, ki je izrekla podporo tudi občinama Globasnica in Železna Kapla v njunih prizadevanjih, da bi proučili možnosti novega mejnega prehoda Luže-Kopriv-na. Občinska skupščina na Ravnah bo predlagala delegaciji SR Slovenije v komisiji za obmejno sodelovanje, da te pobude sproži in podpre tudi na jesenskem zasedanju te komisije v Železni Kapli. očitno kršenje tozadevnih zakonskih predpisov. Vodstvo RAI se pri tem „izgovar-ja", da še ni prišlo do sklenitve ustrezne pogodbe med vlado in RAI, ki naj bi omogočila, da bi državna televizijska ustanova prejela potrebna denarna sredstva za pripravo in oddajanje programov za slovensko, francosko in ladinsko skupnost v Italiji. Tako argumentiranje gre seveda povsem mimo resnice, kajti na pristojnih mestih so imeli polna štiri leta časa za podpis take pogodbe. Če tega vse doslej niso storili, je to samo dokaz, da je vzroke treba iskati drugje: namreč v dejstvu, da določenim krogom enakopravnost narodnih manjšin ne gre v račun in so celo pripravljeni, da sabotirajo tudi jasna zakonska določila — samo da manjšinam lahko kratijo njihove pravice. V tej luči se ob tržaškem primeru nehote vsiljuje primerjava z razmerami v Avstriji, kjer so narodnostne manjšine prav tako še zelo daleč od resnične enakopravnosti na področju radia in televizije, kakor jim je zagotovljena v državni ustavi in — kar se tiče Slovencev in Hrvatov — še posebej tudi v členu 7 državne pogodbe. Ob tej značilni ..sorodnosti" pa je treba videti še dejstvo, da je Avstrija za svojo manjšino v Italiji znala izbojevati zelo široko enakopravnost in avtonomijo tudi glede radia in televizije, medtem ko je RAI svoječasno začela s televizijskimi oddajami v nemščini brez obotavljanja in izgovarjanja, čeprav takrat tudi za Južno Tirolsko še ni imela ustrezne pogodbe z vlado. Prizadete narodnostne manjšine v Italiji so razumljivo ogorčene zaradi takega ravnanja, v katerem upravičeno obsojajo kričeč primer diskriminacije. ..Resnično obžalovanje in oster protest" pa je v tej zvezi izrazil tudi predsednik deželnega sveta Mario Colli, ki je poudaril, da je odločitev RAI izzvala vrsto protestov s strani demokratičnih sil, slovenske narodnostne skupnosti ter sindikalnih organizacij osebja deželnega sedeža RAI. Kitajska v številkah Po dveh desetletjih .statističnega molka" so v LR Kitajski spet objavili nove statistične podiatke, ki kažejo zanimivo podobo današnje kitajske stvarnosti. Sicer je bilo splošno znano, da je Kitajska najbolj obljudena dežela na svetu; nihče pa ni mogel natanko trditi, koliko je pravza- Pred petintridesetimi !eti je spodletet atentat na Hitlerja Da„es pred petintridesetimi leti je okoli polnoči Iz neštetih radloodajmkou zadonel glas fakrerja ddolfa Hitlerja; „Če vam govorim danes, je to zlasti zato, da slišite moj glas In Izveste, da sem živ In da se do-kro počutim, draglč pa zato, da slišite o zločina, ki je krez primere v nemški zgodovini. Zelo majhna klika neamn!/) oficirjev me je pos^ašala odstraniti In obenem z menoj tadl štak vrhovne komande Wekrmackta . . . Tokrat komo z njimi razčistili račane na način, Id je v navadi pri nacionalni!? socialisti!?." Kaj se je zgodilo? Zares „maj!?na" skapma trezno misleči!? nemški!? oficirjev In dragi!? višji!? čl?:ov nemške armade je spoznala, da je vojna za Nemčijo zgaldjena In da so odveč vsa apanja na „čadežr?o orožje", ki naj !?! anlčllo protiofenzivo zavezniški!? antifašistični!? sil. V tem položaja so videli kot edini Izkod, ki naj ki Nemčiji omogočil .časten poraz" In vsaj v mejak starega rajka za-slgaral njlkov stari red, atentat na Hitlerja, na kar ki ta skapina prevzela državno oklast In se z zavezniškimi silami pogajala o .častnem mira". Če ki kila ta atentat I?; prevzem oklastl aspela, ki se vojna po vsej verjetnosti eno leto prej končala In ki tako Izostalo nadaljnje prelivanje krvi. V tem smisla zaslažljo pačlstlčnl oficirji časten spomin. rltentat In prevzem oklastl pa sta spodletela. Ne-zaapanje In strakopetnost dela pačlstov, amaterske priprave In neverjetni slačajl so tok zgodovine za leto dni podaljšali. Glavni organizator In Izvršllec atentata je kil polkov-?;fk von Staaffenkerg. Njegovi sodelavci so klil generali Fromm, kock, Fellglekel In feldmaršal von Wltz!eken. 20. jallj 7944 naj ki kil „Der Tag". Za ta dan je kil $taaffe??kerg povakljen v Hitlerjev štak nekje v Vzkod- prav Kitajcev. Napovedi so v zadnjih mesecih segale od 850 do 975 milijonov — prvo število so navajali sami Kitajci, drugo pa v Ameriki. Sedaj pa se je izkazalo, da so bili Američani bliže resnici: po najnovejših podatkih, ki so jih objavili v Pekingu, šteje Kitajska 975 milijonov ljudi, vendar skupaj s Tajvanom (Formozo), kjer živi 17 milijonov ljudi. To z drugimi besedami pomeni, da ima LR Kitajska danes 958 milijonov prebivalcev. S to velikansko množico ljudi, katere letni prirastek znese 1,2 odstotka ali 11,5 milijona ljudi, je treba povezati tudi vse ostale podatke, ki so jih sedaj objavili. Več kot 80 odstotkov Kitajcev živi na vasi, kmetijstvo pa dalje komaj 145.900 milijonov juanov (92.900 milijonov dolarjev), kar je trikrat manj od vrednosti industrijske pro- m Pradjl, ,'me??ova?? „Wolf.s$cka?:zc". Topot je Staaffen-kerg Imel v svoji aktovki poseke?? material za „fakrer-ja"t v srajco zavito komko, templrar?o ??a deset ml??at. Ned pogovorom „o položaja" je 5taaffe??kerg skrivoma odtrgal kapico ??a komkl, aktovko postavil k mizi, kjer je sedel Hitler, Ir? pod ??eko pretvezo pet mrnat pred eksplozijo zapasti! sejrro soko. Ok 72.42 ari je komka . . ........ ... eksplodrrala. Kaki/? 200 metrov oddaljen, 3'taaffenkerg 'zvodnje, K,tajska se napre, ostaja je videl karako v dima In plamena. In ki! prepričan, večidel poljedelska dežela, saj je da so vsi, ki so klil notri, mrtvi. Odlete! je v Ferlin, da ki tam prevzel komando nad nadaljnjim razvojem. Tam pa je zvedel, da je Hitler ostal pri življenja In ni ki! niti teže ranjen; ožgalo ma je lase In osmodilo noge, poškodovan je ki! na desni roki, v ašesa ma je pod! koknlč. Hpor, ki naj ki kkratl Izkraknl! v Ferlina, Pariza, Pragi In na Danaja, je ki! od Hitlerja vdanlk 55-ovsklk čet zaradi neštetlk napak zarotnikov kltro likvidiran. Da ki sl sam reši! življenje, je da! Fromm, ko je videl neaspek pača, Staaffenkerga astrelltl. Vendar ma to ni pomagalo. Tadl on je ki! med tistimi 3000, ki so klil zaradi atentata po povelja. Hitlerja likvidirani; „Vs! ?norajo kiti okešenl kot živina/" Neaspek atentata žal ni samo pri Hitlerja, ampak tadl pri znatnem dela nemškega naroda zapasti! vtis, da je Hitler (In z njim fašizem) neranljiv In je zato on mesija nemškega naroda, ki ga je klicala „asoda". L/sodo sekl, fašizma In ponorelema nemškema naroda pa ni pisal Hitler, marveč antifašist! vsek narodov ^ posneli 46 umetniških fil- !u zg.dovma; & maja /943 je sveta zopet zasgala svo- stisnili skoraj 11.000 milijard Hrtlerja s. z zlatim, črkam, zapisan, v zgodovinsko 'zvodov casop)Sov m 4,2 mrhjarde fo knjtg. 63 /o gospodinjstev premore In novim fašistom po volj, ali ne. radio. v mestih zaposlenih (v podjetjih in ustanovah) le okoli 95 milijonov ljudi. V svojem gospodarskem poletu je Kitajska lani močno povečala vse vrste proizvodnje. Lani so nakopali 618 milijonov ton premoga (za primerjavo: v Sovjetski zvezi 796 milijonov in v ZDA 654 milijonov ton); načrpali so 104 milijone ton nafte (SZ 625 in ZDA 474 milijonov ton); proizvedli so 31,7 milijona ton jekla (SZ 166 in ZDA 135 milijonov ton). Na Kitajskem je 850.000 študentov, to je 230.000 več kot leta 1977; srednješolcev imajo 65 milijonov, osnovnošolcev pa 146 milijonov. Delo slovenske gimnazije prikazano v XXII. Letnem poročilu Pred nedavnim se je končata šoisko teto, na Zvezni gimnaziji za Stovence v Cetovcu že dvaindvajseto, odkar je bita ustanovtjena. Kot vsako teto, je gimnazija tudi tetos ob koncu šotskega teta izdata svoje ..Letno poročiio", tokrat pod gestom „Tu smo vaši otroci". Letno poročiio ima v gtavnem natogo, da posreduje četo vrsto najraztičnejših podatkov, ki nam omogočajo, da si ustvarimo stiko razvoja edine siovenske osrednje šote na Koroškem. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V a b i t o na uprizoritev Miketnove dramatizacije novete koroškega pisatetja Prežihovega Voranca Samorastniki v soboto 4. avgusta 1979 ob 19.30 uri in v soboto 11. avgusta 1979 ob 19.30 uri na prostem (v btižini Vazarjaj v Spodnjih Vinarah pri Šentpri-možu v Podjuni. V primeru stabega vremena bosta predstavi v nedetjo (S. oziroma H. avgusta) ob istem času in na istem prostoru. Odbor Mladina se bori za komunikacijski center v Celovcu V zadnjem šolskem letu je obiskovalo gimnazijo 532 učencev in učenk, ki so bili porazdeljeni po 21. razredih. K maturi je nastopilo 37 osmošolcev (21 fantov in 16 deklet), uspešno! pa) jih je maturiralo 32. Pregledu razredov sledijo naslovi šolskih nalog in točnejši podatki o) 17. maturi. Zanimive so razpredelnice, ki dajejo pregled, kje stanujejo naši dijaki, iz katerih krajev prihajajo in katerim poklicem pripadajo njihovi starši. Največ dijakov je v šolskem I. 1978/79 stanovalo v dijaških domovih, in sicer 305. Nadaljnjih 195 se jih je vozilo vsak dan domov, 32 pa) jih je stanovalo v mestu. Večina slovenskih dijakov prihaja iz okraja Velikovec (235), sledita Celavec-de- Prešernovo gledališče v Kranju je že objavilo repertoar za prihodnjo gledališko sezono, ki jo bo začelo v Začetku oktobra z igro „Čakajoč na Codota" Samuela Becketta v režiji Pranceta Jamnika, ki je pred dobrimi desetimi leti v ljubljanski Drami upri-zil tudi slovensko praizvedbo te danes klasične igre evropske avantgarde. Spored nove sezone sc bo nadaljeval še isti mesec z uprizoritvijo drame „Odstrel" sodobnega nemškega pisatelja Franza Xaverja Kroetza; ta uprizoritev nastaja v sodelovanju med kranjskim Prešernovim gledališčem in ljubljansko Dramo, režijo pa vodi Jurij Souček. Konec decembra Po doživela praizvedbo „himnična tragedija" Ivana Mraka „Van Gog-hov vidov ples"; režiser bo Matija Logar, igralski ansambel pa bo sestavljen iz poklicnih igralcev-gostov (medtem ko kranjsko gledališče sicer deluje le z nepoklicnimi igralci — op. ured.). Prav tako v decembru bo Prstna predstava monološke igre Pav-ia Lužana "Jaz, kmet brez zemlje". V začetku februarja bo za otvoritev Tedna domače drame predstava Linhartove komedije „Veseli dan ali Matiček se ženi" v režiji Sergeja Verča. Za mladino bodo v novi sezoni uprizorili dvoje iger, najprej antološki izbor Drage Ahačič pod naslovom „Moliere za mlade", potem pa delo španske avtorice M. C. Machado -Mala čarovnica, ki ni mogla biti zlobna", oboje v režiji Lojzeta Do-manjka. V okviru lutkovnega odra bosta prav tako uprizorjeni dve deli *— naprej „Dve pravljici" Jirija Stre-de (režija Saša Kump) in potem „To- žela (165) in Beljak-dežela (99), posamezniki pa prihajajo iz Šmohorja, Celovca in drugih okrajev. Otroci v glavnem prihajajo iz delavskih (184) in kmečkih (140) družin. Iz družin nasfavljencev ali uradnikov jih prihaja 120, iz obrtniških družin pa 50. Starši devetih otrok izvajajo proste poklice. V drugem delu letnega! poročila si lahko ogledamo slike in spored letošnje akademije; sledijo ocene akademije v koroških časopisih. Zanimivi so nekateri prispevki profesorjev k dogajanjem na Slovenski gimnaziji sami in k različnim znanstvenim, v glavnem pedagoškim vprašanjem. Prot. Jože Wa-kounig se v svojem prispevku .Živel je mož — umrl je mož " poslav- bija" Zdenka Florijana (v režiji Vla-dimira Roossa). Poleg predstav na domačem odru v Kranju ima kranjsko Prešernovo gledališče vsako leto na sporedu tudi lepo število gostovanj v drugih krajih. Tako so imeli na primer v minuli sezoni skupno 173 predstav, od tega pa kar 88 gostovanj. Pomembno mesto v gledališkem življenju Kranja pa zavzema tudi vsakoletni „Tedcn slovenske drame", pri katerem navadno sodelujejo vsa slovenska dramska gledališča. Ija ad prvega ravnatelja, .očeta Slovenske gimnazije", dr. Joška Ti-schlerja. Mag. Mirko Oraže piše o višji študijski svetnici dr. Anici Petek, ki je ob začetku leta stopila v pokoj. Bila je član profesorskega zbora od začetka obstoja Slovenske gimnazije in se je vedno trudila, da bi zbudila v dijakih ljubezen do narave in do človeka. O slavi-stično-pedagoškem seminarju, ki je bil konec aprila na) Slovenski gimnaziji, poročal prof. dr. Janko Zer-zer. Kot višek seminarjai ocenjuje predavanje prof. Alojza Rebule, znanega tržaškega pisatelja, ki je govoril o besedi in duhu v slovenski literaturi. Njegov govor je objavljen v letnem poročilu. Prof. dr. Anton Feinig nais v svojem spisu seznanja s hišnimi in ledinskimi imeni v Velinji vasi. Prof. dr. Anton Wutte je prispeval recenzijo knjige „ Zgodovina) Slovencev do leta 1918", ki jo je napisal dvorni svetnik dr. Valentin Inzko. Dr. Dana Zwitter-Tehovnik piše o razstavi „Izselitev koroških Slovencev 1942/45", ki so jo pripravili dijaki 7.B razreda v okviru akcije .Učenci raziskujejo sodobno^ zgodovino". Razstava je bila, kot smo v našem listu že poročali zelo uspešna; dokumentacija, ki so jo sestavili učenci, je bila ena! izmed petih najboljših v Avstriji in so zanjo prejeli posebno nagrado. Posebno zanimiv je prispevek ..Politična izobrazba — nov učni princip" magistra Stefana Pinterja. Spis se ukvarja v glavnem z literat-turo o politični izobrazbi, skuša pa podati tudi sliko o politični izobrazbi na Slovenski gimnaziji. Dolga leta so med profesorji bili prisotni pomisleki glede politične izobrazbe, zlasti še zaradi izpostavljenosti Slovenske gimnazije raznim sovražnim napadom z nemškonacionalne strani — v zadnjem času pa postaja močnejša zavest, da ni pravilno usmerjati vzgojo v neko .nevtralnost". V dijakih je potrebno vzbujati samostojno politično mišljenje in razsojanje in, kar je najbolj važno, kritičnost. O poklicnih posvetovanjih na Slovenski gimnaziji piše v krajšem prispevku dr. Stanko Če-govnik, prof. Joško Kovačič pa se bavi z glasbeno dejavnostjo! naših dijakov. Paudlairja! predvsem potrebo aktivnega kulturnega! udejstvovanja' dijakov. Poleg profesorjev je v kratkih prispevkih prišlo do< besede v letnem poročilu tudi nekaj dijakov (pišejo o akademiji, potovanjih, Dunajskem tednu in zgodovinskem seminarju na Dunaju). Očitno pa so dijaki v letnem poročilu še premalo .prisotni". Prav gotovo imajo več problemov, o katerih bi bilo važno pisati in diskutirati. Morda bo uspelo v naslednjem letnem poročilu, da se dijaki bolj vključijo — kot prispevek k demokratizaciji na Slovenski gimnaziji. Pri občinskih volitvah so v Celovcu vse stranke skušale nagovarjati mlade volivce s tem, da so ..priznale" potrebo po lastnem komunikacijskem centru za mladino. Vendar so po volitvah merodajni ljudje kar hitro pozabili, kaj so obljubili, ko so šli na lov za glasovi — ni pa tega pozabila prizadeta mladina. Našla je namreč primeren objekt za komunikacijski center: zapuščeno, propadajoče poslopje v Reitschulgasse, med Mestno hišo in Domom umetnikov. Ker pa merodajni politiki o komunikacijskem centru nič nočejo več vedeti, je mladina prešla k samopomoči. Zasedla je poslopje in vrt okoli njega, skrbela pa je tudi za kulturni program. Po večerih in večkrat tudi že popoldne nastopajo razne skupine, zaigrajo in zaplešejo (tudi Slovenci so bili že zastopani), predvajajo zanimive filme, napredni literati berejo iz svojih det in podobno. Mladina je pripravljena pomagati tudi pri sanaciji (ker je le-ta menda predraga — saj izgovorov politikom nikoli ne zmanjka). Svojo dobro voljo in pripravljenost za lastne iniciative kaže mladina s tern, da poslikava poslopje, prepleskava zarjavela vrtna vrata, sadi rože in se, kar jc za komunikacijski center najvažnejše, srečava pač komunicira. Vse to je celovškim politikom preveč, zato so sklenili izgnati mladino, v skrajnem primeru tudi s pomočjo policije. Proti takšnim metodam pa se mladina bori ter so sklenili, da bo v skrajnem primeru več mladincev stopilo v gladovno stavko. Mladino, ki se bori za samouprav-Ijalni komunikacijski center, podpirajo vedno širši krogi naprednih ljudi, tako na primer tudi razni literati kot so Gert Jonke, Peter Turrini in podobni. Podpora pa je tudi zelo upravičena. V tako velikem mestu, kot je Celovec, je nujno potrebno, da ima mladina svoje lastne prostore, kjer se lahko shaja in kjer je lahko takšna kot je, ne da bi motila druge. To bi morali uvideti tudi merodajni politiki — pa ne samo v času volilnega boja. Drugače se bo zgodilo, da bodo še bolj zgubili na verodostojnosti, da bo mladina še bolj resignirala pred „umazano" politiko. Dubrovniške poietne igre in Ohridsko poietje Pred nekaj dnevi so se začele na ulicah starega mesta tradicionalne 30. Dubrovniške poletne igre. 2e 23 let je od tega, odkar je prevzel pokroviteljstvo iger predsednik republike Jugoslavije Josip Broz Tito. Za to priložnost so izdali posebno listino predsedniku Titu, izšla pa je tudi monografija „Du-brovniške poletne igre", ki je posvečena 30. obletnici festivala in 25. obletnici, odkar je pokrovitelj festivala predsednik Tito. Obsežna publikacija prikazuje razvoj Dubrovniških iger od ustanovitve do danes, in sicer s fotografijami, teksti in statističnimi podatki. Monografija pa vsebuje tudi čestitke predsedniku Titu. Na dan otvoritve se je sestal svet festivala, ki je sklenil, da podeli k srebrnemu jubileju predsedniku Titu priznanje in posebno listino. Na sporedu Dubrovniških poletnih iger, ki bodo trajale tja do 24. avgusta, je letos cela vrsta dramskih, koncertnih in folklornih prireditev, vseh skupaj jih je letos 105. Sodelovalo pa bo okrog 2000 umetnikov iz dvajsetih držav. V zadnjih 30. letih je videlo predstave na Dubrovniških poletnih igrah skoraj milijon obiskovalcev. Na prizoriščih starodavnega obmorskega mesta je od ustanovitve bilo odigranih že 1.070 dram, obiskovalci so lahko prisluhnili 1.057 glasbenim nastopom in si ogledali 395 folklornih predstav. Visoko število obiskovalcev pri prireditvah in predvajanjih in razna odlikovanja so dokaz za to, da je Dubrovniški festival zelo uspešna prireditev, ki nagovori s svojim repertoarjem poleg domačinov tudi goste iz tujine, ki preživljajo počitnice v Dubrovniku in okolici. Dubrovniške poletne igre pa niso edina prireditev te vrste. Tudi Ohrid nudi turistom in domačinom izrazite kulturne užitke v okviru takozvonega Ohridskega poletja. Medtem ko je pri Dubrovniških poletnih igrah ravnovesje med dramskimi in glasbenimi predstavami, pa je večji del Ohridskega poletja sestavljen iz glasbenih prispevkov. Tradicionalni makedonski festival je bil slovesno otvorjen 12. julija, prizorišče pa je Samuilova trdnjava nad Ohridskim jezerom. V okviru otvoritvenih slovesnosti je nastopil baletni ansambel Makedonskega narodnega gledališča iz Skopja z .Ohridsko legendo" Ste-vana Hrističa. Na sporedu je letos 42 koncertnih, gledaliških in folklornih prireditev, nekatere pa bodo predvajali v znameniti katedrali Svete Sofije. Letošnji program je zelo pester. Največji del je namenjen delom in tudi izvedbi makedonskih umetnikov. Tako na primer bo makedonska izvedba Mozartovega Rešujemo. Nastopali bodo v okviru Ohridskega poletja še mešani zbor in komorni orkester skopske televizije, skopski pihalni kvintet in veliko število posameznih makedonskih glasbenih umetnikov. Tudi v okviru dramskih prireditev bodo nastopali Makedonci (narodno gledališče iz Niša, gledališče iz Kumanove-ga itd.). Poleg makedonskih umetnikov bo nastopilo tudi več umetnikov iz inozemstva, med drugimi tudi godalni kvartet iz Avstrije. Zelo bogat je letos tudi glasbeni prispevek iz Slovenije. Tako bo nastopil 26. julija Slovenski komorni orkester pod vodstvom Antona Nanuta. Skupaj z znamenitim zborom Romunskih madrigalistov bo Slovenski komorni orkester izvedel Bachov .Matejev pasijon"; solista bosta dva slovenska pevca. V katedrali Svete Sofije, ki ima izrvstno akustiko, bosta avgusta nastopila slovenski violončelist Ciril Škerjanec in pianist Aci Bertoncelj. V okviru Ohridskega poletja pa bo nastopil tudi Slovenski oktet. Omeniti je v tej zvezi še treba, da bo Slovenski oktet nastopil tudi na polnočni serenadi Dubrovniških poletnih iger. Obe prireditvi, tako Dubrovniške poletne igre kot tudi Ohridsko poletje, imata že dolgoletno tradicijo. Obe sta si v teku svojega obstoja priboriti ime, ki je garancija za kvaliteto in jamstvo, da nastopajo vrhunski umetniki iz več dežel. Bil bi torej zares izvrsten kulturni užitek, odzvati se pri priložnosti vabilu vsaj enega od teh festivalov. Skupna zbir/ra š//r;7i m/a cMi ///era/o v Prejšnji leden :o se koroški javnosti predstaviti štirje miadi sioven-ski avtorji z novo knjigo, ki vsebuje njihove pesmi in prozo. Miadi avtorji so Janko Ferk iz Podgrada pri Kiopinjskem jezeru, Maks Domej ii Rinkoi pri Piiberku, Sigi Hobei iz Biinjovsa in Jože Kuess iz Sodra-ževe, oba iz bikovske občine. Knjigo, ki vsebuje siovenske kakor tudi nemške tekste, sta izdaia kuiturni odsek Koroške dijaške zveze in Siovenski informacijski center, izšia pa je pod dvojezičnim nasiovom ..Samoumevnost nesmisia — das seibstverstdndiiche des Sinniosen ". Prezentacijo knjige je izvede) dr. Robert Saxer v prostorih ceiovške ..gaierije Hiidebrandt". Vsi štirje avtorji so maturantje siovenske gimnazije in vsi pišejo pesmi in/aii prozo v obeh dežeinih jezikih. Dr. Robert Saxer je ob predstavitvi knjige poudari), da tvori koroška stvarnost nedvomno ozadje, ki močno vpiiva na vsa deia avtorjev. Menii je, da si avtorji s pisanjem samim oiajšajo svoj poiožaj, hkrati pa so tudi kritika koroške stvarnosti, npr. tistega pojma ..koroške domovine ", ki ga obožujejo koroški nazadnjaki in nacionaiisti. Kot zeio pogost motiv ceie zbirke se pojavijo vprašanje smrti, ki je izraz razmišijevanja o narodni smrti. Knjigo, ki obsega 107 strani, iahko dobite pri siovenskih knjigarnah. Cena: 40.— šiiingov. PREDANOVO GLLDAL/3ČE V KRAN/D.- Pester spored za prihodnjo giedatiško sezono Slovenski ansambel „Veseli vandrovčki" iz Kanade navdušili V soboto 14. julija je Slovensko prosvetno društvo ..Bilka" v Bilčovsu priredilo kulturni večer, katerega !0 se poteg domačinov od biizu in daieč udeieiiii tudi številni turisti, ki uživajo dopust v naših krajih. Posebnost tega večera je biio vsekakor gostovanje slovensekega ansambla ..Veseli vandrovčki" iz Kanade, ki je žei pri pubiiki veiik apiavz. Slovenska prosvetna društva na južnem Koroškem že vrsto iet prirejajo kuiturne in pevske koncerte, predvsem z namenom, da tujce, ki pridejo v našo dežeio na počitnice oziroma na dopust, seznanijo s kuiturnim in družabnim živijenjem naše narodne skupnosti na Koroškem. To predvsem zaradi tega, ker koroška in avstrijska javna občiia kaj rada za-moičijo, da na južnem Koroškem živijo in deiujejo tudi sodežeiani sio-venske narodnosti. Slovensko prosvetno društvo „ Z a r j a " v Žeiezni Kapii vabi na fotMorno srečanje v nedeijo 29. juiija 1979 v Žeiezni Kapii Spored: 13.30 godba na pihaia (koncert na zbiraiišču pred Giavno šoioj 14.00 povorka sodeiujočih foikiornih skupin s Koroške in Stove-nije do hoteia Obir, kjer bodo foikiorni nastopi Siedi pies na prostem z ansambiom ..Obirkvintet" Za jedačo in pijačo je preskrbijeno. Gostje 2H Jo7?Mc;M: prisrčno vaMjeni/ 28. lesni sejem v Celovcu Sobotna prireditev v Bilčovsu je biia lep doprinos v korist spoznavanja obstoja' naše narodne skup- nosti, ki se mora trdo boriti za svoj obstoj. Prireditev v nabito potni Miklavževi dvorani je otvoril mešani zbor SPD „Bilka" pod vodstvom Jožka Bostanjčiča. V okviru spretno naštudiranega programa' je poleg mešanega zbora nastopil tudi moški pevski zbor prav tako pod vodstvom Joška Boštjančiča; štirje pripadniki glasbene šole v Bilčovsu (kvartet s petjem), pevki sestri Velik ob spremljavi s kitaro in kot posebnost slovenski ansambel ^Veseli vandrovčki" iz Kanade. Povezavo med posameznimi pevskimi točkami sta odlično izvedli Gasser Anica in Ogris Geli, katerima velja' posebna zahvala za uspešen potek kulturnega večera', saj sta dekleti imeli odgovorno in hkrati hvaležno vlogo, zbranim tujcem tudi v nemškem jeziku raztolmačiti vsebino pesmi, ki sa jih lepo ubrano zapeli oziroma zaigrali nastopajoči pro-svetaši. Zadnja skupina, ki je nastopila na bitčcvskem kulturnem večeru je bila težko pričakovani ansambel ,Veseli vandrovčki" iz Ka- nade. Njihov menager, ki je predstavil vsakega pcsameznegd člana ansambla in to na zelo duhovit na- čin, je med drugim tudi omenit, da imajo Slovenci v Kanadi podobno usodo kot mi koroški Slovenci, da se prizadevajo za ohranitev svoje- Prvi teden v juliju sem se udeležita mladinskega socialno-geografske-ga tabora Pomurje 8. Hotela sem se namreč prepričati, kakšno je sožitje med madžarsko narodnostjo in večinskim narodom ob madžarski meji. Sedež letošnjega tabora je bil v osnovni šoli Hodoš, kjer je bila tudi organizirana prehrana in prenočišče. Mladinci smo se zbrali iz vse Slovenije, iz Avstrije pa sva bili le dve udeleženki in sicer iz slovenske gimnazije v Celovcu. Hitro smo sklenili prijateljske stike, zlasti tudi zaradi tega, ker je večina mladine matičnega naroda hotela spoznati položaj koroških Slovencev v Avstriji. Veliko smo brali, poslušali mentorje, ki so vodili tabor in druge sode-lovalce inštituta za geografijo na ljubljanski univerzi. Naša praktična naloga na taboru pa je bila terenska raziskava, anketiranje, kartiranje in ga materinskega jezika, vendar s ta razliko, da jim v daljnji Kanadi zaradi tega ne dela nihče težav in preglavic. Nemalo začudena pa je bila publika, da je spregovoril Slovenc iz Kanade tudi v nemškem jeziku, kar je izvalo zlasti pri nemški publiki navdušen aplavz. K ansamblu z odlično pevko, lahko samo rečemo, da je perfekten in da se ne čudimo, da so v Kanadi med najbolj privlačnimi ansambli te daljne dežele. Po odlično uspelem kulturnem programu so slovenski godci iz Kanade, oblečeni v slovenske narodne noše, odlično skrbeli za ples in dobro razpoloženje, ki je trajalo dolgo v noč. Simpatični godci s pevko so s svojim izvajanjem za-divili vse do kraja — staro in mlado, domačine in goste — tako da lahko rečemo, da je bila to edinstvena prireditev in da je mnogo doprinesla k boljšemu medsebojnemu spoznavanju in spoštovanju, kar je tisto, kar si koroški Slovenci iz srca želimo. Da so pri tem Slovenci iz Kanade igrali še posebno važno vlogo, je pa še tem bolj razveseljivo. Podobna prireditev z „Veselimi vandrovčki" pod motom „S pesmijo in plesom v poletje" je bila tudi v nedeljo 15. julija pri Rutarju v Žitari vasi, kjer so poleg njih nastopili moški zbor domačega SPD .Trta" in obirski ženski oktet z novim programom pesmi, ki so jih vtisnili na pravkar posneto 2. ploščo. Tudi ta prireditev je lepo uspela in je odlično koristila svojemu namenu. zbiranje podatkov. Zbrani material smo analizirali, narisali karte, diagrame, grafikone in napisali kratko poročilo o rezultatih naših raziskav, ki smo jih na zaključni prireditvi redstaviii številnim gostom — stro-ovnjakom iz cele Jugoslavije. Za vse ostale, ki niso imeli možnosti udeležbe na tem taboru, pa hočem na kratko podati rezultat raziskovanja, glede funkcionalnosti dvojezičnosti v Prekmurju: V Murskosoboški občini leži ob madžarski meji narodno mešano ozemlje. Namen letošnjega raziskovalnega tabora je bil tudi v tem, da bi ugotavljali odnose med slovensko in madžarsko narodnostjo v Hodošu. Raziskava pa se je vpredvsem omejila na uporabo teh dveh jezikov v javnosti in doma. Pokazalo se je, da večina prebivalstva uporablja doma madžarski jezik, v javnosti pa oba. Predvsem mlada generacija uporablja enakopravno in brez negativnih predsodkov oba jezika. To pa je predvsem zasluga uvedbe dvojezične osnovne šole v Hodošu, ki obstaja že 20 let. V šoli imajo tudi vzgojnovar-stveno enoto, kjer najmlajše izpopolnjujejo v znanju materinščine in jih navajajo na jezik druge narodnosti. Kar pa je takoj vzbujalo mojo pozornost, so bili dvojezični topografski napisi na narodno mešanem območju. V Hodošu samem zelo povdarjajo pravice narodnosti, to so ustrezno nadaljevanje uporabe narodnega jezika in kulture ter ustrezen razvoj ekonomskega življenja. Vsak pripadnik tuje narodnosti naj bi govoril svoj jezik, to se pravi materinščino (madžarščino oz. slovenščino), vendar naj bi se med seboj vsi razumeli. To medsebojno razumevanje pa naj bi bile posledice dvojezičnih osnovnih šol in v prihodnosti tudi srednjih šol v Prekmurju. Raziskovalni tabor je bil za vse zelo poučen, ker smo se praktično seznanili s problemi tega dvojezičnega območja. Zlasti je bil zanimiv zato, ker smo v ta kraj prišli z netočnimi predstavami o življenju in delu madžarske narodnosti v tem delu Slovenije. Nada /nz^o Celovški sejem bo letos že 28. odpel svoje razstavne prostore. Od 11. do 19. avgusta bo razstavljalo svoje produkte na približno 100.000 obsegajočih razstavnih prostorih lesnega sejma 1.600 razstavljalcev. Poleg razstav pa bodo tudi letos na sporedu strokovna zasedanja in predavanja. Na čelu predavanj stoji letos 10. mednarodni gozdarski simpozij, ki bo trajal od 13. do 15. avgusta. Mednarodno priznani strokovnjaki in znanstveniki se bodo pogovarjali o pomenu pogozdovanja, temu zasedanju pa bo priključena ekskurzija, ki bo vodila strokovnjake tokrat na jugoslovansko ozemlje. Načrtovano je letos tudi 17. delovno zasedanje novinarjev, ki so Rožek - nova maša Sobota 7. in nedelja 8. julija sta bila dva velika' in pomembna dneva rožeške (are, saj je tokrat domačin iz Rožeka Marijan Schuster obhaja!! prvo sveto malšo. Novo-mašnik izvira iz znane Postranjako-ve družine iz Brega in Štikrove družine iz Št. Petra pri Št. Jakobu. Bil je absolvent Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, bogoslovje pa je študiral v Solnogradu (Salzburgu). Študij je zaključil z naslovom magister. Novomašnika je domače prebivalstvo sprejelo v soboto pred župniščem. Pripravili so mu lep kulturni program s petjem domačega pevskega zbora, ki ga je vodil no-vomatšnikov brat Aleksander ter petjem nemškega pevskega zbora. Seveda niso manjkali recitatorji, ki so se v obeh deželnih jezikih poklonili novomašniku. V popestritev slavnostnega sprejema so bili tudi športniki in gasilci. Slovesnost se je nadaljevala v cerkvi, kjer je pridigal magister Hanzej Olip, provizor iz Šmarjete. Naslednjega dne v nedeljo se je zbrala velika množica pred novo-mošnikovim domiom v Rožeku, ki ga je nato spremljata v obliki velike procesije do oltarja, ki so ga' faratni posebej uredili v Liechtensteinom vem drevoredu. Pri maši je pel domači pevski zbor okrepljen s Šent-jakobčani pod vodstvom prof. dr. Antona Feiniga. Tokrat je pridigo-val dr. Andrej Kajžnik (doma iz Svaten). Po 40 letih je bilo prvič, da je domečin bral novo sveto mašo, zato je bil ta dogodek še posebno pomemben za našo (aro in okolico, ki ga je tudi temu primerno počastila. Mlademu novomašniku želimo v njegovem poklicu mnogo notranjega zadovoljstva in sreče. Slovensko prosvetno društvo ..Srce" v Dobrli vas) vabi na PEVSKI KONCERT ki bo v nedeijo 22. julija ob 20. uri v kulturnem domu v Dobrli vasi Nastopajo: mešani pevski zbor in folklorna skupina SPD „Srce" ter ansambel Hanzija Artača Prisrčno vadijem/ špecializirani na lesno gospodarstvo, obravnavali pa bodo vprašanje pogozdovanja v Italiji. 13. 8. bo dan av-strijsko-italijanskega lesnega trgovanja, na katerem bodo strokovnjaki diskutirali o položaju na lesnem trgu- Tudi letos bodo strokovnjaki postavili na razstavnem prostoru žago, katero si bodo ogledali obiskovalci lahko pri obratovanju. Zvezni svet za lesno gospodarstvo pa bo letos zastopan z lastno informacijsko stojnico k temi ..varčevanje z energijo". Lesni sejem v Celovcu bo imel kakor vedno tudi letos mednarodni karakter. Zastopanih bo več dežel, med njimi so najbolj važne Zvezna republika Nemčija, Italija, Jugoslavija, Poljska, Romunija in Madžarska. Pred nekaj dnevi je prišlo v tej zvezi do intenzivnih pogovorov o sodelovanju med gospodarsko zbornico Slovenije in celovškim sejmom. V središču so stala vprašanja o sodelovanju na gospodarski ravni, ki se bo v bodočnosti še intenziviralo. Predsednik zbornice Slovenije, Andrej Verbič, ki se je udeležil pogovorov, je zagotovil razširitev udeležbe Ju- Krajevno združenje Zveze slovenske mladine v Pliberku vabi na POHOD NA PECO v nedeljo 22. julija 1979 Zberemo se ob 3.30 uri v Večni vasi pred verkvijo. Prijatelji gora prisrčno vabljni. Za okrepčilo je poskrbljeno. Ob slabem vremenu bomo preložil) pohod za 14 dni. goslavije na lesnem sejmu v Celovcu. Govora je bilo o povečanju jugoslovanskega paviljona in razširitvi informacijske dejavnosti. Pogovori so bili viden znak obojestranskih prizadevanj za boljše sodelovanje. Mednarodnega lesnega sejma v Celovcu se udeleži vsako leto več razstavljalcev, zato postaja tudi ponudba vsako leto pestrejša. Letošnji program pa je vsekakor dokaz, da bo Celovški lesni sejem tudi letos izpolnil zastavljene naloge, v interesu proizvajalcev, predelovalcev in konzu-mentov. Kapetčani pe!i na Proseku pri Trstu Na tradicionalnem srečanju pevskih zborov iz štirih predelov slovenskega ozemlja, ki sta ga priredila prosvetno društvo Prosek-Kontovel in pevski zbor Vasilij Mirk, so bili zastopani poleg Štajercev, Gorenjcev in Slovencev iz Italije tudi koroški Slovenci. Zastopal je koroške Slovence pri tej priložnosti mešani pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva „Zarja" iz Železne Kaple, pod vodstvom Jožka Wro)icha. Štirje zbori iz različnih slovenskih predelov so si izmenjali prijateljske pozdrave in voščila. Med drugim so zapeli nazadnje še združeni v en zbor štiri pesmi, ki so se jih prej posebej naučili. Predsednik proseško-kontovelskega društva Srečko Orel in tajnik Slovenske prosvetne zveze Dušan Kalc sta v svojem govoru v okviru prireditve poudarila važnost takšnih prireditev, ki prispevajo svoj delež k utrjevanju prijateljskih vezi med raznimi predeli slovenskega prostora. Važne pa so tovrstne prireditve tudi za ohranitev in razvoj slovenske narodnostne skupnosti. SlovoodkonzutaPetraZupančiča Na poslovilnem obisku, ki ga je pripravila Zveza slovenskih organizacij v čast jugoslovanskemu konzulu Petru Zupančiču, ki se poslavlja In se bo v kratkem vrnil v Slovenijo, je predsednik ZSO dr. Franci Zwitter v zahvalo za vso prizadevnost v korist slovenski narodnostni skupnosti na Korotkem Petru Zupančiču izročil lesorez (Sejmarja) znanega korotkega slikarja dr. Wernerja Berga. Socialno-geografski raziskova!ni tabor Pomurje 79 Borovlje: Polagali so račun o delu V soboto 14. julija je imelo naše slovensko prosvetno društvo ..Borovlje" v svojem društvenem prostoru občni zbor, katerega so se poleg članov društva udeležili tudi predsednik Slovenske prosvetne zveze Valentin Polanšek, tajnik Zveze slovenskih organizacij dipl. inž. Feliks Wieser, občinski odbornik boroveljske občine Feliks Wieser pd. Šcšel ter predsednik Slovenskega prosvetnega društva ..Vrtača" iz Slovenjega Ptajberka tanko Malte. Predsednik društva zaslužni prot-svetaš Andrej Wieser je v imenu društva' prisrčno pozdravil vse navzoče, prav posebno pa že zgoraj omenjene predstavnike, ki so ob tej priložnosti tudi spregovorili ter izrazili priznanje društvu, ki je v zadnjih letih pokazalo izredno prosvetna dejavnost in zaželeli dober potek občnega zbora. Predsednik Andrej Wieser je v svojem delovnem poročilu orisat dejavnost društva! odi zadnjega občnegai zbora, dne 26. aprila 1975 pa do danes. S ponosom je lahko ugotovil, da je društvo imelo v tem časa skupno 24 prireditev v obliki gostovanj, predavanj, izletov, predvajanj tilmov itd. Kot lepa obogatitev društva je bil 20. maja 1975 leta ustanovljeni narodno zabavni ansambel „ Drava", ki je) medtem nastopil nai številnih prireditvah do-rnačegai društva in pa tudi v Sloveniji in celo v Švici. Nadaljnji uspeh društvenega! delovanja je bila ureditev dvorane pri Cingelcu. Po) posredovanju Slovenske prosvetne zveze je delovni kolektiv ^Slovenija les" v Ljubljani pokloni) društvu sedeže za dvorano, hkrati pa; so se ob tej priložnosti nabavile in namestile tudi zavese v dvorani, Slovensko prosvetno društvo ..Vinko Poljanec" v Škocijanu vabi na ..PESTER VEČER" v petek 20. julija 1979 ob 20. uri pri Francu Piceju na Ža-manjah. Spored obiikujejo: trio „Korotan" s pevci domeči moški zbor Za ples bo igral ansambel ..Obirkvintet" iz Žel. Kaple PrrsrČHO va/JjeMz'/ tako dia se je lice dvorane bistveno spremenilo). Najbolj uspela in najbolj množična prireditev, ki je bila izvedena skupno s Slovensko prosvetno zvezo, je bilai 26. junijai 1977 in sicer „tHtke mladje" in „oder mladje- 200. in 50. predstava Konec junija je imela lutkovna skupina .lutke mladje" svojo 200. predstavo. Uprizorila je v gospodinjski šoli v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu igro .Volk in kozlički". S to igro je nastopala že po več dvojezičnih vaseh Koroške, po Jugoslaviji in na dvojezičnem ozemlju Italije. Skupino .lutke mladje" so ustanoviti nekateri člani Koroške dijaške zveze jeseni leta 1974 na pobudo Nužeja Tolmajerja. Zveza kulturnih organizacij iz Slovenije pa je poslala režiserja Tineta Varla, ki je člane skupine seznanil s svetom lutk. Od leta 1974 se je skupina vsako leto naučila novo igrico, ki jo je potem predvajala po dvojezičnih vaseh na Južnem Koroškem, pa tudi v inozemstvu. Člani so se udeležili že več seminarjev, tako v Izoli, v Dolenjskih Toplicah, v Piranu in v Ankaranu, na katerih jim je bilo omogočeno izpopolnjevati svoje znanje. Lutke in kulise so pod strokovnim vodstvom Brede Varlove delali člani .lutk mladje" kar sami, tehnično opremo je kupila KKZ, osvetljavo pa je podarila lutkarjem Zveza skupnosti otroškega varstva SRS. Lutkarji s svojimi predstavami žanjejo mnogo uspeha pri naših najmlajših, sodelovali pa so tudi že na več srečanjih slovenskih lutkarjev, kjer so dobiti priznanja, in tudi pri srečanjih lutkarjev v Avstriji. Tudi skupina .oder mladje" je pred kratkim imela jubilejni, in sicer petdeseti nastop. Skupina .oder mladje" ima precejšnje uspehe, zlasti kar se tiče komunikacije s publiko. Tudi tej skupini je omogočila Zveza kulturnih organizacij iz Ljubljane izobraževalni seminar, kot režiser pa je skupino podpiral in ji stal ob strani z nasveti Franci Končan. .Oder mladje" je nastopal po dvojezičnih koroških vaseh, v Jugoslaviji in Italiji, na beograjskem festivalu .Bifet Levo" pa je celo, z eno drugo avstrijsko skupino iz Gradca, zastopal Avstrijo. Skupina je vsekakor zelo uspešna, kar dokazuje na primer tudi letošnji nastop v okviru .Spektru-ma" v Beljaku. Obema skupinama, .lutkam mladje" in .odru mladje", želimo tudi v bodoče čimbolj uspešno delovanje. Ohcet v Ljubljani Poročali smo že, da je letos po Večletni prekinitvi, Ljubljana praznovala spet tradicionalno ohcet in sicer tokrat po prekmurskem običaju. Oživitev te prireditve je privabila več tisoč obiskovalcev, ki so si ogledali dogajanja in razne šege okoli te pristne .ohceti v Ljubljani". Prireditev je trajala ves teden, višek pa! je dosegla v soboto 14. julija, ko je na ljubljanskem magistratu podpisalo trinajst parov poročne listine. Zastopani so bili na tej prireditvi pari iz več različnih dežel, tako na primer iz Švice, Zvezne republike Nemčije, Italije, Češke, Avstrije itd. Koroška je bila zastopana z dvema paroma, od katerih je eden zastopal tudi slovensko manjšino. Bila sta to Folti Hartmann in Marica Tischler, ki sta si dala roko na tradicionalni kmečki ohceti v Ljubljani. Nervoznost parov je kar hitro pošla, ko se je praznični sprevod podal skozi mesto. Z viškom kmečke ohceti pa program za pare še ni bil pri kraju. Odpeljali so se namreč še na izlet v Prekmurje, odkoder pridejo poročne ceremoni- je: v začetku tedna pa so se odpeljali na morje v Portorož, kjer bodo preživeli nekaj brezskrbnih dni. v novi dvorani Mestne hiše v Borovljah. Ta prireditev, na kateri so sodelovali pevski zbori iz Bilčovsa, Kotmare vasi, Loč, Sel, Slovenjega Plajberka in Šentjakoba v Rožu, je obiskalo nad 700 ljudi. Naj še omenimo, da so se naši prosvetaši udeležili tudi mednarodnega' srečanja) slovenskih planincev treh dežel v Podnu ter da so sodelovali na vseh demonstracijah za pravice koroških Slovencev, ki sta jih organizirali obe politični organizaciji koroških Slovencev. Kot poseben uspeh društva! naj še omenimo, da! so prosvetaši uredili tudi društveno sobo, ki sedaj omogoča delovanje tudi v zimskem času. Za to je bilo) treba urediti električno kurjavo. Predsednik je izrekel prisrčno zahvalo vsem, ki so tako požrtvovalno pomagali. Posebno pa se je zahvalil Slovenski prosvetni zvezi v Celovcu, ki je pri organizaciji prireditev, zlasti pa pri obnovi dvorane pri Cingelcu in društvene sobe v Borovljah nudila' ustrezno pomoč. Zavedamo se, je dejal predsednik, da brez pomoči naše kulturne centralne organizacije ne bi bilo mogoče izvesti tega, kar sedaj imamo. Tu naj še enkrat imenujem podjetje Slovenija' les, ki nam je poklonilo sedeže za dvorano pri Cingelcu. Svoje delovno poročilo je predsednik končal z besediami: .obračam se s prošnjo na našo mladino), da bi stopala po poti naših prednikov, ki so globoko zaorali našo zemljo in sejali seme, ki še danes dobro rodi, seveda, če jo pravilno obdeluješ. Samo delo) za narodov dobrobit je garant zai naš nadaljnji narodni obstoj". Pri volitvah je bil dfosedanji predsednik ponovno in soglasno) potrjen za predsednika. Za podpredsednika je bil izvoljen Verdel Mel-hior, za tajnika Wieser Andrej mlajši, za blagajnika) pa' Pepi Šašel. Ponovno) izvoljeni predsednik se je iskreno zahvalil za izkazano zaupanje in hkrati izrazil željo, da bi ga pri tem delu, ko se gre za obstoj naše nairodne skupnosti vsi podprli. MnZMZMMMdfMS vtz&i Minimundus, mali svet ob Vrbskem jezeru, nudi letos poleti svojim obiskovalcev novo atrakcijo. Julija in avgusta, vsako sredo ob 19.30 uri je namreč na sporedu večerni koncert, katerega obiskovalci lahko obiščejo, če plačajo normalno vstopnino. Te večerne prireditve naj bi imele namen, privabiti čimveč turistov, vrhu tega pa naj bi dale tudi kulturni okvir „malemu svetu" ob Vrbskem jezeru. Nastopilo bo v teku teh dveh mesecev devet skupin, pretežno zbori in instrumentalne skupine iz cele Koroške. Prireditelji so mnenja, da so sestavili program, ki bo nagovoril goste iz tu- in inozemstva, predstave pa bodo na prostem, na ozemlju Mi-nimundusa. Potrebno bo torej k uspehu koncertov, da tudi vreme doda svoj delček. To se pravi, da bodo srede, zlasti pa še večeri, morali biti topli in lepi. Ob slabem in deževnem vremenu bodo predstave izpadle. Prireditelji bodo v tem slučaju pravočasno odpovedali koncerte v radiu, vrhu tega pa bo na to še opozarjala tabla pri blagajni. Poleg koncertov pa ima minimundus letos še nekaj atrakcij, tako na primer lep nov vodomet, obdan s klopmi za odpočitek. Za naslednja leta pa je načrtovano tudi več novih modelov (na primer Brucknerjeva hiša, cesarski dom iz Speycr-a . . .) S pomočjo različnih poslanic pa skuša Minimundus dobiti še več novih načrtnih podlag znanih stavb iz več dežel, ki bodo omogočile, da bo Minimundus nudil v bodočnosti svojim obiskovalcem še več lepih in zanimivih stavb v miniaturi. Nagrada ansamblu „Hanzi Artač" S podelitvijo nagrad in priznanj se je v nedeljo popoldne v $te-verjanu zaključil letošnji 9. festival narodnozabavne glasbe, ki mu je sledila navdušena množica poslušalcev z obeh strani meje, Slovencev in Italijanov. Skratka, bil je pravi ljudski praznik, ki ga niso skalili grozeči nevihtni oblaki. Prvo nagrado za) najboljšo melodijo' je ocenjevalna komisija podelila ansamblu Hainzija Artača za melodijo „OB REKI DRAVCI" na besedilo Milke Hartmanove. Faleg denarne nagrade v višini 150.000 lir, so podelili tudi trofejo ansambla Lojzeta' H lede)a ter pokal Goriške hranilnice. Dve z!ati maši zasiužnih duhovnikov Čeprav malo pozno, vendar moramo poročati, da naše sončne Radiše letos ne morejo iz slavja in praznovanj. Meseca maja smo imeli birmo, nato smo otvarjali naš lepi kulturni dom, meseca junija nas je obiskal škof Kun-nachery iz Indije in 26. avgusta pa bo naše SPD praznovalo 75-letnico obstoja. Dne 1. julija pa je obhajal naš dobri župnik Ludvik Jank svojo 50-letnico mašniškega posvečenja, torej je postal zlatomašnik. Na to slavje se je pripravljala cela fara. Dekleta so pletla vence, fantje so pripravljali slavolok, pevci so pridno vadili,, da bi tako s svojim ubranim petjem povišali izredno slavje. Zbrala se je cela fara, prišlo pa jih je tudi veliko iz jubilantove rojstne fare Št. Pavla v Ziljski dolini. Sprejem zlatomašnika je bit veličasten. Prišli so njegovi sobratje župnik Franc Posch iz Globasnice, domačin Janko Lampich-ler, ki je obhajal tudi 40-letnico mašniškega posvečenja ter dekan Filip Mi-lonig. Ti vsi so ga spremljali od fa-rovža do cerkve, domači mešani pevski zbor pa je v pozdrav zapel pesem. Otroci iz ljudske šole so pozdravili slavljenca v obeh deželnih jezikih z deklamacijami in pesmijo. Otroke sta vodila ravnateljica Neži Povše in učiteljica Marija Woschitz. V imenu farnega odbora je jubilanta pozdravil Janko Tolmajer starejši, nato so se vsi podali v obliki procesije v cerkev. Ob somaševanju župnika Poscha ter Lampichlerja je zlatomašnik daroval sveto mašo. Zahvalil se je vsem, ki so mu pripomagali, da je prišel do te vzvišene službe, prav posebno pa ameriškemu dobrotniku, ki ga je nad 12 let finančno podpiral in seveda tudi vsem radiškim faranom, ki so mu vedno bili vseh 47 let v pomoč kjerkoli je to bilo potrebno. Naš župnik Ludovik Jank se je rodil 13. avgusta leta 1903 pri Boštu v Št. Postojna: počastitev pedagogov upokojencev V Postojni so sc prej neJavn;'??? z/ra/ž Zwsi ač:'tc/;ž in projesorji iz Primorske, Z?i so za časa /ta/rje pori najtežjimi pogoji s^rZ*eii za to, Ja s/o-vens^i materinski jezik ni prisei v pozako. Vsi — #0-(etniki — so preje// za to oJgoforno in nenevarno Jeiovanje cvetje in priznanja. PeJagogom veteranom je JokroJd-šiico že/c/ sindikat in okčinska izok-raževaina s/rapnost. Prav, posekno prisrčno pa so počastiti sivoiase procesorje in učitelje soiarji iz Postojne, ki so jim izrek/i iskreno zakvaio za poačevanjc in sodeiovanje z /jaj-stvom v časa, ko so Primorce zatirati Jas/sf/ in nagiasiii, Ja so p-rimorskim 5tovencem okraniii najJražjo svetinjo — materin jezik — stovensčino. dvoja izvajanja so za&/jačt/t z kc-sejami,- taJi mi najmtajsi čestitamo JO-tetnikom ačitetjem, kajti krez nji-kovega nesekičnega Je/a v šoti, ne ki kito tega, kar žanjemo mi. Ptvata vam/ Vi ste nam svetei vzgteJ korke-nosti, poštenosti in naroJne zavesti. Pavlu ob Zilji. Oče Vincenc je bil mežnar in organist v šentpavelski cerkvi. Mati Marija pa je bila doma na Krnici pri Št. Pavlu. Imeli so majhno kmetijo in pet otrok. Ker je bit Ludovik priden, so ga dali v šole in tako je postal duhovnik. 30. junija 1929 je bil posvečen v mašnika, posvetil ga je škof Adam Heffer, primicijo pa je imel v Št. Pavlu. 1. septembra 1932 je prišel za provizorja na Radiše, tri leta pozneje pa je bil umeščen za radiške-ga župnika. Naš mladi Jank je takrat mnogo delal na kulturnem področju. Prirejat je sestanke ter zbiral takratno radiško mladino. Leta 1941 je moral tudi on kot veliko drugih slovenskih duhovnikov v celovško gestapovsko ječo, nakar so ga premestili v nemško taro. Junija 1945 se je vrnil na svojo župnijo na Radiše, kjer je še sedaj naš dobri dušni pastir. Koliko je naredil dobrega — nabavil je dvakrat zvonove, popravljal in obnovil cerkev že tretjič ter napravil še mnogo drugih dobrih del. Prav posebno pa smo veseli, da je pripomogel, da je prejšnji farovški skedenj dobilo radiško prosvetno društvo, tako da smo prišli do ene najlepših dvoran na Koroškem. Jubilantu želimo mnogo sreče in za- SSovensko prosvetno društvo ..Danica" v Šentvidu v Podjuni vabi na KULTURMt VEČER v petek 27. [uiija 1979 ob 20. uri pri Uranku — Wutte Jane: v Veseiah Spored bodo izvajati: foikiorna skupina SPD „ Zarja" iz Žeiezne Kapie mešani pevski zbor domačega društva ..Danica" Za pies bo igrat „Obirkvin-fet" iz Žeiezne Kapie Pr/srčno va/Jjen// dovoljstva in da bi ga imeli še dolgo med nami. Naj ob tej priložnosti na kratko sporočimo, da je zlato mašo obhajal tudi župnik v pokoju Anton Kuchling, katerega zibelka pa je bila v Podjuni v dobrlavaški fari. Njega je službena dolžnost zanesla na Bistrico ob Zilji, kjer je služboval celih 44 let. Kot pravega ljudskega duhovnika, ki je živel z ljudstvom in z njim trpel, so tudi njega nacisti leta 1941 pahnili v gestapovske zapore iz katerih se ni smel več vrniti v svojo faro. Mora) je v nemško faro. Po vojni se je spet vrni) na Bistrico, kjer so ga farani sprejeli z velikim veseljem in častmi. Njegovo dolgoletno službovanje na Bistrici je zapustilo vidne sledove. On je vreden naslednik slavnega Majorja Ziljskega, ki je v prejšnjem stoletju služboval v sosednji tari na Gorjah (danes fara Bistrica na Zilji) in budil ljudstvu narodno zavest, da ohrani to kar je najdražje — materinski jezik. Župniku Antonu Kuchlingu, ki danes živi v domu šolskih sester v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu, želimo na njegovi nadaljnji življenjski poti mnogo sreče in zdravja. Otroka je strah Vsi starši si že/imo, Ja d: dJi naši otroci pogamMi. Po Ja v našid svetova/nicad in otroš-did amda/antad sc sdoraj vsad Jan srečajemo z raznimi od/idami otroškega strada, di ne vznemirja in atesnjaje samo otrod, temveč povzroča ta Ji staršem resne sdrdi. Kaj je strah in kako pomagamo otroku! Strad je ze/o močno častvo. Če d; našte/i vse vrste strada, di se čaJi/i, do/ido j:d je. MeJ njimi je največ tistid, di izvirajo tz ncpraviZnid vzgojnid adrepov staršev m vzgoj;teZjcv. Znani so primeri, do otroci ceZo ponoči Jodivajo „napaJe" strada. Otrod se predaji z g/asnim jodom, oči ima na širodo oJprte in ves je prepoten. Če ga daj vprašamo, na vprašanje M c oJgovarja. A*o se zjatraj zda J;, ničesar ne ve o tem. Nedater; otroci se v spanja predaje, skočijo iz posteče in strme v dot, djer Maj di „nedJo" sta/. PreJvsem je tado odnašanje pri nervoznid in zelo odčat/jivid otrocih. ^ tadš-nim ravnanjem otroci pogosto žele navezati starše še do/j Mase. Mala Mojca Me mara saM!a spati v postelji, der jo je strad. Starši se doje, Ja di otrod posta/ zaraJi ^rieaM;a MervozeM iM ga jemljejo d sedi v poste/jo. Če dJaj njeni želji Me astreže-jo, Mojca pomoJri v odraz iM prične dričati, tado Joigo, Ja jo mama po/oži v svojo postečo. Strad je do/j pogost pri preJšo/sdid, dador pa pri šo/sdid otrocid. 7*o pa zaraJi tega, der se prcJšo/sdi otrod zaraJi nezaJostnid izdašenj doji vsega, česar Me pozMa. PrirMerov otroškega strada je mnogo. Vsad otrod se v življenja česa doji, Ze vzroji strada se MteMjajo, do postaja otrod starejši. Zato imamo v vsadem odolja, povsoj djer so otroci, primere otroškega strada. PoveJaZi smo že, Ja je strad eMo izmeJ /MoČMiZ) častev iM ima vaŽMo vZogo v razvoja otroka, v MjegoveM: veJeMja, dar močno vpZiva Ma ceZotMo otrokovo osekMost. PozMaMio MiMogo trod, ki prav zaraJi strada v šoZi slado aspevajo, pri telovaJdi Josegajo sladše aspeke, i Mia jo težave v Jražki, močijo posteZjo, sesajo paZec iM grizejo Mokte. Strak pri otrocik se v razMik razvojMik ok-Jokjik iM sitaacijak razZiČMO javZja.* Jragače JoiMa, v šoZi, Ma cesti, v Jražki, ptoJMevi iM pOMoči. VeMJar ga Mi rMogoče ojpraviti, če Me MajJewo pravega vzroka. V težavMejšik priM!e-rik je potrekMo poiskati porrioč v svetova/Mici. V zvezi z otrokovi??! razvojeM! se pojavZjajo Movi vzroki straka. JasMa se je opekZa iM se pričeMja kati ogMja. /akec je vtakMiZ prst v vreZo voJo iM se koji vroče voJe. 7*0Mka je skoJiZa, a je MesreČMO paJZa po stopMicak iM se tako prestrašiZa, Ja koJi oJsZej sawo po štirik, JveZetMi aZi triZetai otroci se pZašijo ceZo MenaJMe spreM!CM:ke. PazMa opazovaMja so pokazaZa, Ja so p/aŠMi zZasti teZesMO s/akotMi otroci, Mato otroci, kate-rik starši aporakZjajo strak kot vzgojMO sreJ-stvo aZi pa otroci, katerik starši se saM:i koje teM!c, grorna, MaJaZje otroci MervozMik iM Me-gotovik staršev. ZVckatcre okZike otroškega straka pa so po-zitivMe. Na pnrMer, otrok se koji ogMja, koji se stopiti v Jragew MaJstropja Ma okMO, koji se zeZo proMtetMe ceste. 7*ak strak opozarja otroka Ma previJMOst. /z tega sZeJi, Ja otrokov MarM:aZMi razvoj Me wore kiti krez okčatka straka iM, Ja Me SM:eM!