A. SKULJ: Zopet korak naprej! Kdor je okušal vse težavc pri nabavi zvezkov za časa vojne, sicer pa so bile tudi prej večkrat sitnosti, mora pozdraviti vzradoščeno naše novo podjetje, Izdelovalnico šol. zvezkov. Dobiti pa moramo sčasom založbo učnih knjig, potrebščin in učil, tako, da bomo stali povsem neodvisni, na lastnih nogah. Tedaj bo delo lahko, tedaj bomo iineli enotna učila in potreb4 ščine v vsej.Sloveniji, — da v celi Jugoslaviji. Verjamemo prav radi, da bodo v začetku težave, zato pa ne sine biti šole, ki bi ne naročala zvezkov pri lastnem podjetju. Vse, kar srao do sedaj dobili iz nase tiskarne za šolo, bilo je pravilno, saj zu o skrbe izkušeni možje, bilo pa je tudi dobro in po zmerni ceni. Isto upamo tudi za zvezke, zlasti pozneje, ko bodo urejene razmere. K zvezkom samim pa bi rad podal le nekaj želj. Upošteva pa naj se to vsaj tedaj, ko bo dovolj in dobrega papirja. Na šolah smo do sedaj porabljali tcLiko liniatur in oblik, da se satni nismo spoznali. Formati so bili eni pokončni, drugi ležeči, eni večji, drugi mamjši. Ne vem, zakaj je bilo vse to dobro? Pred vsem odpravimo zvezke ležečega ali podolžnega formata. Ali ni za lepopisje prav tako prikladen pokončni format, kakor ležeči? Istočasno mora učenec pisati v podolžni format lepopisje, ko piše v spisovoiico in računski zvezek pokončnega formata. In vendar pišemo v živijenju izključno na papir podolžne oblike, zato naj imajo zvezki tudi tako obliko za spisje in lepopisje. Tudi se mi ne dopadejo mali formati> vpeljati nam je vclike. Velik list nudi otroku več prostora in ima čez svoje delo boljši pregled. Namen vseh pismenih izdelkov je, da privedemo učenca do tega, da piše čim prej samostojno, če le mogoče na brezčrten ali vsaj enočrten Hst. Ako imamo učenca ves čas v ojnicah raznih liniatur, ne bo nikoli samostojen. Vedno ostane pri takozvani šolski pisavi, ki je lepa v liniaturah, a brez njih pa je Bog pomagaj. Umestno bi bilo, da uporabljamo sledeče liniature na velikem pokončnem formatu. Enočrtni zvezek, liniatuva kakor jo imajo do sedaj rabljene početnice. Štiričrtni sistem, širok in štiričrtni sistem, ožji. Prvega uporabljamo v prvem in po potrebi v dru,;em šolskem letu, drugega pa v drugem, )ziroma v tretjem šolskem letu, tako, da Jobi učenec sigurnost v velikosti pismenk /a praktično pisanje na enočrtnem zvezku. Enočrtne zvezke uporabljajo .ičenci v četrtem šolskem letu v posebnih slučajih tudi v petem šolskem letu. Na brezčrten zvezek s podložnikom naj pišejo od petega šolskega leta dalje. Približno tako vadimo pisamje na nažl šoli in reči morain, da gre prav dobro. Glaviio vendar ni, da pišejo učenci v šoli za parado, marveč za bodoče praktično življenje. Nič se torej bati, ako bo pisal kak učenec malo slabše. Bolje, da piše .edaj slabo, kakor pozneje v življenju. Zvezki bi torej bili vsi pokončni, veiikega iormata, s sledečimi liiniaturami: 1. Enočrtni za početnico. 2. Stiričrtni širji. 3. Stiričrtni ožji. 4. Enočrtni .širja liniat. kakor početnice.) 5. Nečrtaai s širokim, na drugi strani z ozkim podložnikom za spisje in račimstvo uporabljivi. 6. Ozkočrtni za računstvo, naj bi bili se po doigem razdeljeni v tri koione za prve razrede. V višjih razredih rabimo lako nečrtane z ozkim podložnikom. Umevno je, da odpadejo na zvezkih vsi naslovi, kakor: Lepopisnica, iSpisovaica itd. To bo napisal učenec sam. Ldino če še ostane »Početnica«, da ne bo potreba prevč pisati učitelju elementurnega razreda. Pri vseh zvezkih naj bi bili ovojni listi iz krepkega papirja. Risanka naj bi iniela prav aiočan papir, malo manjši fonnat, in nekoliko veC listov kakor je bilo običajno do seuaj, pa trde ovojne liste, (droben karlon) nekaka skicijska knjižica, katero bi učenec lahko uporabljal vse leto. Morda 16—20 listov. Glede pivnikov je čisto prav, da jih ni, ako niso dobri. Vendar, s čim naj otrok posuši? Tudi učitelju je neprilično pri popravljanju. Želimo, če le mogoče, da preskrbi tiskarna tako velike formate pivnika, kakor so zvezki, da si more vsaj enega oskrbeti vsak učenec za toliko časa, dokler me bodo dobri pivniki v zvezkih samih. S tako ureditvijo dobimo z risanko vred le sedem vrst zvezkov, ki bi pa povsem zadostovali potrebi narodne šole. Čira enostavneje, tem bolje.