Letnik 11, številka 1 Maj ‒ Veliki traven 2017 Čestitamo ob 10. prazniku občine Cirkulane! Foto: Dani Turnšek MAJ 2017 Maja Kozel, 2. a Drage občanke, dragi občani! Skupaj z vami želimo deliti veselje ob 10. prazniku OBČINE CIRKULANE, zato vas vabimo na osrednjo slovesnost, ki bo v petek, 2. junija 2017, ob 18. uri v večnamenski turistično-prireditveni dvorani v Cirkulanah. Vabljeni! Tadej Kolednik, 3. a Žiga Krajnc, 2. a Župan občine Cirkulane Janez Jurgec Rene Brlek, 3. a Nikita Potočnik, 2. a Vito Maučič, 2. a GLASILO OBČINE CIRKULANE izdaja Občina Cirkulane. Uredniški odbor: Milena Debeljak, Nina Gabrovec, Marica Zebec, Miro Lesjak, Nataša Podhostnik. Odgovorna urednica: Tatjana Mohorko. Lektoriranje: Nataša Podhostnik. Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec s. p., 041 684 910. Naslov uredništva: Občina Cirkulane, Cirkulane 58, 2282 Cirkulane, telefon: 02/795 34 20. Elektronski naslov: tajnistvo@cirkulane.si. Natisnjeno: 900 izvodov, ki jih prejmejo gospodinjstva v občini brezplačno. Glasilo občine Cirkulane tudi na internetu: www.cirkulane.si. Naslovnica: Dani Turnšek 2 MAJ 2017 Praznik občine Cirkulane, praznik vseh nas Spoštovane občanke in spoštovani občani! Bližajoč občinski praznik je deseti po vrsti, torej jubilejni. Naj vam že v začetku iskreno čestitam za deseti občinski praznik, saj je praznik občine Cirkulane praznik vseh nas. Tokrat lahko naredimo pregled dela skozi desetletje in načrtujemo prihodnost. Preteklosti žal ne moremo spreminjati, le-ta pa nas lahko nauči, kako delati v prihodnje, da ne bomo naredili usodnih napak, ki bi razvoj naše občine upočasnile, ali bi celo nazadovali. Mnogi naključni gostje se kdaj pa kdaj oglasijo v naši občini. Tako nas je letos obiskala poslanska skupina SMC, ki ni povabila župana ali kogar koli iz občinskih struktur, da bi pozdravil poslance, ki so se mudili v naši občini. Pri tem si upamo razmišljati, da nas obravnavajo enako kot v državi, kjer ni niti enemu poslancu vladne koalicije mar zato, kaj se zares dogaja v našem kraju. Tukaj človek ne čuti optimizma, ampak zagrenjenost, da nekdo v naši skupni državi ne obravnava vseh državljanov v enaki meri. Kot sem že enkrat zapisal, če bi bil namen resen in bi sedanja vlada resnično želela enakomerni razvoj vseh regij v državi, bi lahko to že počela in to dokazala pri primerni porabi, da nam je ne bi zmanjševala, pač pa povečala. Pri predlaganem zakonu o Halozah so vsi ti poslanci glasovali proti zakonu, ki bi mogoče le pripomogel k razvoju. Jasno je, da zaradi tega ne bomo stopicali na mestu, temveč bomo z vsemi močmi stremeli za tem, da nam taki obiski ne povzročijo škode, da nam taka ignoranca da še več energije za delo v prihodnje. Z zmanjšanjem primerne porabe nam posledično delajo škodo, saj tako zmanjšanje sredstev za občine zavira razvoj naših krajev. Pozitivne prakse je vsepovsod dovolj, tudi čez mejo, in samo videti je potrebno razvito podeželje v naših sosednjih državah in pripraviti ukrepe, ki bodo to omogočali tudi pri nas. Naj povem, da nam je v občini kljub vsemu povedanemu preteklo leto prvič uspelo uresničiti vse projekte, ki smo jih načrtovali. Res je, da smo pri načrtovanju skromni in realni, prav zato je bilo moč uresničiti vse, kar smo imeli v načrtih razvojnih programov občine. Tako smo za investicije namenili skoraj pol milijona evrov, kar je za naš proračun veliko. Najvažnejše investicije so bile ureditev sekundarnih priključkov kanalizacije v Dolanah, letos smo zaključili dva cestna odseka, ki sta bila začeta že lansko leto, to sta cesta Jerenec–Kramberger v Gruškovcu in Brezovcu ter cestni odsek Kumer v Pristavi. Vsaka nova investicija je pridobitev, ki si jo kot občina zaslužimo, pri tem pa izboljšujemo pogoje vsem nam za lažje življenje v našem kraju. Nemalokrat se zgodi, da so obiskovalci nekako začudeni nad tem, kako se je naš kraj razvil in še vedno pri tem obdržal svojo prvobitnost. Medij občine Cirkulane Janez Jurgec, župan Foto: Črtica in druge zgodbe Kljub negotovosti in nepredvidljivosti dogodkov v sami državi je potrebno vse sile usmeriti v to, da delamo skupaj za skupno dobro še naprej. V letošnjem letu smo podpisali štiri pogodbe za izvedbo cestnih odsekov, ki se že končujejo ali izvajajo. Poleg tega smo, da smo izvedli razpise za subvencije v gospodarstvu in kmetijstvu, sofinanciranje programov kulture, športa, gasilstva (tukaj naj omenim sofinanciranje novega gasilskega vozila za prevoz moštva) in seveda financiranje drugih društev. Prav tako smo izvedli razpis za sofinanciranje individualnih čistilnih naprav. V bodoče razmišljamo še o marsikateri subvenciji, ki bo v zakonskih okvirih možna (štipendiranje, ekološko sofinanciranje za toplotne črpalke ...). Načrtujemo ureditev toplotnih črpalk v vrtcu, zdravstvenem domu, stari večnamenski dvorani in novi občinski stavbi. S tem bi zmanjšali stroške ogrevanja in postali ekološko bolj zavedni. Taki primeri dobre prakse bi na nek način vzpodbujali tudi vas, spoštovane občanke in spoštovani občani pri iskanju rešitev, pri katerih bi vam bila občina tudi v pomoč. V načrtu imamo ureditev fitnes centra na prostem, ki bo sofinanciran v okviru ureditve stare večnamenske dvorane, ponovno prijavo na razpis ureditve kolesarske steze, ki je bila zavrnjena zaradi nepravilno prevedenega stavka naših partnerjev s Hrvaške, urejamo streho prizidka, ki je bila nekvalitetno izvedena še v bivši občini. Takšne usmeritve so potrebne in izvedljive, vendar je potrebno veliko vloženega dela, za kar pa energije ne manjka. Za konec želim vsem vam, spoštovane občanke in spoštovani občani, veliko vedrine, dobre volje in sodelovanja v naši skupnosti. Življenje med nami je namreč tako prepleteno, da smo soodvisni drug od drugega, žal pa tako kratko in minljivo, da se nas bodo zanamci spominjali le po dejanjih, ki so razvijala naš kraj. Ker smo v zelo majhni skupnosti, sta ta soodvisnost in prispevek posameznika še toliko pomembnejši. Želim vam lep občinski praznik z željo, da vsak najde nekaj zase, da se razvedri, druži z znanci in prijatelji in srečuje na dogodkih, ki potekajo ob praznovanju desetega občinskega praznika občine Cirkulane. Župan Janez Jurgec 3 MAJ 2017 Delovanje Občinskega sveta občine Cirkulane od novembra 2016 do aprila 2017 Župan občine Cirkulane Janez Jurgec je v obdobju od novembra 2016 do aprila 2017 sklical štiri redne seje Občinskega sveta občine Cirkulane in dve dopisni seji Občinskega sveta občine Cirkulane. Na 14. redni seji Občinskega sveta občine Cirkulane, ki je bila dne 5. 12. 2016, so svetniki potrdili Elaborat o oblikovanju cen izvajanja storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki na območju občine Cirkulane za leto 2017. Na isti seji so sprejeli Rebalans proračuna občine Cirkulane za leto 2016, sprejeli so sklep, da se o predlogu Proračuna občine Cirkulane za leto 2017 opravi 15-dnevna javna obravnava, seznanili so se s projektom Haloze skozi blagovno znamko do prepoznavne in uspešne turistične destinacije, seznanili so se s Poročilom o delovanju Regijske sheme za Podravje (RGS), za obdobje 1. 6. 2015–30. 9. 2016, seznanili so se s Poročilom o izvedenem projektu Poletne zabavne igre in seznanili so se z Letnim poročilom o izvedenih aktivnosti Regionalne razvojne agencije ZRS Bistra Ptuj. Občinski svet je na isti seji sprejel sklep o prenosu nekategorizirane ceste med občinske ceste in sklep o ukinitvi statusa javnega dobra. NA DECEMBRSKI SEJI OBČINSKI SVET POTRDIL PRORAČUN ZA LETO 2017 Na 15. redni seji Občinskega sveta občine Cirkulane, ki je bila dne 21. 12. 2016, so svetniki sprejeli Proračun občine Cirkulane za leto 2017. Občinski svetniki so sprejeli ugotovitveni sklep o prenehanju mandata članu Odbora za gospodarske dejavnosti, kmetijstvo in gospodarsko infrastrukturo ter sprejeli sklep, da se v Odbor za gospodarske dejavnosti, kmetijstvo in gospodarsko infrastrukturo imenuje Marko Stramič. Na isti seji so svetniki sprejeli sklep o določitvi vrednostne točke za izračun NUSZ, ki znaša 0,0040 evra. NA FEBRUARSKI SEJI Na 16. redni seji Občinskega sveta občine Cirkulane, ki je bila dne 9. 2. 2017, so svetniki sprejeli naslednje sklepe: Letni program športa in kulture za leto 2017, Predlog sprememb in dopolnitev Pravilnika za vrednotenje športnih programov v občini Cirkulane, Predlog sklepa o ceni uporabe večnamenske turistično-prireditvene dvorane in večnamenske dvorane v Cirkulanah, Predlog sprememb in dopolnitev Pravilnika o sofinanciranju programov in projektov drugih društev iz proračuna občine Cirkulane in potrdili, da se v Od- bor za okolje in prostor imenuje Vera Kolednik. Na isti seji so sprejeli sklep o ukinitvi statusa javnega dobra na nepremičninah s parc. št. 806/5 k. o. Brezovec in sklep o prenosu nekategorizirane ceste med občinske ceste. Občinski svet je potrdil program dela Knjižnice Ivana Potrča za leto 2017, program dela Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju za leto 2017 in Poročilo o izvajanju programa Pomoč na domu. Na isti seji je bil sprejet sklep o izvedbi strokovne ekskurzije. ZAKLJUČKI DOPISNIH SEJ Na dopisni seji Občinskega sveta občine Cirkulane, ki je trajala od 3. 1. 2017 do 4. 1. 2017, so svetniki sprejeli, da se družini Bukšek-Maroh dodeli denarna pomoč po požaru v višini 4.000 evrov. Na dopisni seji Občinskega sveta občine Cirkulane, ki je trajala od 20. 2. 2017 do 22. 2. 2017, so svetniki potrdili Projekte za prijavo na državna sredstva po 23. člen ZFO. Na vseh sejah Občinskega sveta občine Cirkulane bo župan občine Cirkulane Janez Jurgec sproti obveščal svetnike o realizaciji sklepov občinskega sveta in poteku aktualnih investicij v občini Cirkulane. Občinska uprava občine Cirkulane Investicije občine Cirkulane v letu 2016 OBNOVA OBČINSKE CESTE JP 602951, BREZOVEC– KRUHEKOV BREG Ureditev javne poti JP 602 951 BREZOVEC–KRUHEKOV BREG, v skupni dolžini 1680 m. Izvedena je rekonstrukcija javne poti, ki je bila v gramozni (makadam) izvedbi. Asfaltirano je vozišče v širini 3 m in urejeno je tudi odvodnjavanje padavinskih voda. Občina Cirkulane je na portalu javnih naročil dne 30. 3. 2016 objavila obvestilo o javnem razpisu za oddajo javnega naročila male vrednosti. Na povabilo sta prispeli dve ponudbi. Kot najugodnejši ponudnik je bilo izbrano Cestno podjetje Ptuj d. d., Zagrebška cesta 49 a, 2250 Ptuj. Vrednost investicije je znašala 136.218,00 EUR z DDV. Dela so potekala od 1. 6. 2016 do 30. 9. 2016. Financirali smo jo pretežno s sredstvi 4 Medij občine Cirkulane MAJ 2017 23. člena ZFO, in sicer 71.514 EUR nepovratnih sredstev in 50.859 EUR povratnih sredstev. TRIM STEZA NA ŠPORTNEM STADIONU CIRKULANE V letu 2015 se je izvedlo asfaltiranje (drenažni asfalt) trim steze okoli stadiona v Cirkulanah. Steza ima 4 proge v dolžini 100 m in dve progi v dolžini 400 m. Za novo sintetično podlago atletske steze je Občina Cirkulane na portalu javnih naročil dne 30. 3. 2016 objavila obvestilo o javnem razpisu za oddajo javnega naročila male vrednosti za preplastitev atletske steze s tartanom (Polytan) v površini 1525 m2. Na povabilo sta prispeli dve ponudbi. Kot najugodnejši ponudnik je bilo izbrano podjetje Sorgo d. o. o., Hrvatini 165, 6280 Ankaran. Uvedba v delo je bila 30. 5. 2016, dela so bila končana in predana 15. 6. 2016. Vrednost investicije je znašala 37.686,00 EUR z DDV. SEKUNDARNI KANALIZACIJSKI PRIKLJUČKI DOLANE Predmet izvedenega projekta za izvedbo predstavlja kanalizacijske hišne priključke. Hišni priključki se navezujejo na že zgrajeni kanalizacijski sistem naselja Dolane, ki se zaključi na lastni čistilni napravi, locirani ob levem (severnem) bregu potoka Bela. V širšem smislu so kanalizacijski hišni priključki Dolane umeščeni južno od reke Drave. Območje obsega osrednji del naselja, vzhodno v smeri Velikega Vrha in zahodno v smeri Gradišč. Zaradi obstoječih fekalnih izpustov v potoke je izgradnja hišnih priključkov pomembna zlasti z vidika zaščite vodo- Medij občine Cirkulane tokov. Skupna dolžina sekundarnih kanalizacijskih hišnih priključkov Dolane znaša 492,80 m. Občina Cirkulane je na portalu javnih naročil dne 27. 7. 2016 objavila obvestilo o javnem razpisu za oddajo javnega naročila male vrednosti. Na povabilo so prispele štiri ponudbe. Kot najugodnejši ponudnik je bilo izbrano KOMUNALNO PODJETJE PTUJ d. d., Puhova ulica 10, 2250 Ptuj. Vrednost investicije je znašala 47.136,00 EUR z DDV, od tega smo namenili sredstva v višini 43.299,00 EUR iz naslova povratnih sredstev po 23. členu ZFO. CESTA PRISTAVA–KUMER Ureditev javne poti JP 603273 v skupni dolžini 638 m. Izvedena je rekonstrukcija javne poti, ki je bila v gramozni (makadam) izvedbi. Asfaltirano je vozišče v širini 2,7 m in muldo širine 0,5 m ter bankine v širini 0,5 m. Občina Cirkulane je na portalu javnih naročil 2. 9. 2016 pod št. JN005166/2016-W01 objavila obvestilo o javnem razpisu za oddajo javnega naročila male vrednosti. Na povabilo je prispelo pet ponudb. Kot najugodnejši ponudnik je bilo izbrano podjetje GMW d. o. o., Turjanci 26, 9252 Radenci. Po ponudbi izbranega izvajalca vrednost investicije znaša 42.886,58 EUR z DDV. Izvajalec je z deli pričel 21. 10. 2016 in končal v mesecu aprilu 2017. REKONSTRUKCIJA NESTABILNEGA TERENA NA CESTI LC 483 091 CIRKULANE–ZAVRČ Ob močnem deževju v septembru 2014 je prišlo do spro- 5 MAJ 2017 žitve plazu pod lokalno cesto LC 483 091 CIRKULANE–ZAVRČ. Na podlagi geomehanskega poročila je bil predlagan sanacijski ukrep s stabilizacijo desnega roba ceste s podporno konstrukcijo. Izdelana je bila PZI projektna dokumentacija izdelovalca ISB d. o. o., Glavni trg 17 b, 2000 Maribor, na podlagi katerega je Občina Cirkulane na portalu javnih naročil dne 23. 6. 2016 objavila obvestilo o javnem razpisu za oddajo javnega naročila male vrednosti. Na povabilo je prispelo sedem ponudb. Kot najugodnejši ponudnik je bilo izbrano PODJETJE ZA GOZDNE GRADNJE IN HORTIKULTURO d. o. o., Kosarjeva 4, 2000 Maribor. Vrednost investicije je znašala 77.749,00 EUR z DDV. Sanacija plazu se je financirala tudi iz nepovratnih sredstev državnega proračuna (odprava posledic poplav med 12. in 16. septembrom) v višini 55.389,71 EUR. Dela so potekala od 26. 8. 2016 do 14. 11. 2016. CESTA GALOVIČ–VELIKI VRH Izvedena je rekonstrukcija javne poti, ki je bila v gramozni (makadam) izvedbi. Asfaltirano je vozišče v širini 2,5 m in urejeno je tudi odvodnjavanje padavinskih voda. Rekonstrukcija ceste se je izvedla v skupni dolžini 200 m. Vrednost investicije: 22.130 EUR z DDV. Pričetek del je bil 30. 9. 2016, konec del pa 11. 11. 2016. CESTA GRUŠKOVEC JERENEC–BREZOVEC–KRAMBERGER Ureditev javne poti JP 603111 in JP 603112 v skupni dolžini 6 1.527 m. Izvedena je rekonstrukcija javne poti, ki je bila v gramozni (makadam) izvedbi. Asfaltirano je vozišče v širini 2,7 m in muldo širine 0,5 m ter bankine v širini 0,5 m. Občina Cirkulane je na portalu javnih naročil 6. 9. 2016 pod št. JN005233/2016-W01 objavila obvestilo o javnem razpisu za oddajo javnega naročila male vrednosti. Na povabilo so prispele štiri ponudbe. Kot najugodnejši ponudnik je bilo izbrano podjetje ASFALTI d. o. o., Žnidaričevo nabrežje 13, 2250 Ptuj. Po ponudbi izbranega izvajalca vrednost investicije znaša 89.842,06 EUR z DDV. Izvajalec je z deli pričel 3. 11. 2016 in končal v mesecu aprilu 2017. PREPLASTITEV CESTE DOLANE Izvedena je preplastitev del lokalne ceste LC 102091–Dolane–Zavrč in del javne poti JP 602831–Veliki Vrh, v skupni dolžini 273 m. Vrednost investicije znaša 27.584,36 EUR z DDV. Konec del je bil 31. 5. 2016. PODPORNI ZID PRI HŠ GRADIŠČA 51 A Predmet investicije je izvedba kamnitega podpornega zidu v skupni dolžini 50 m. Vrednost investicije znaša 11.895,61 EUR z DDV. Konec del je bil 16. 8. 2016. Medij občine Cirkulane MAJ 2017 PLAZ OB LOKALNI CESTI LC 456251–LESKOVEC–CIRKULANE Predmet investicije je sanacija usada ob lokalni cesti LC 456251–Leskovec–Cirkulane z AB piloti. Vrednost investicije znaša 10.787,55 EUR z DDV. Konec del je bil 25. 5. 2016. MRLIŠKA VEŽICA CIRKULANE Predmet investicije je sanacija tlaka na balkonu mrliške vežice v Cirkulanah in polaganje naravneg kamna – granita. Vrednost investicije znaša 10.066,69 EUR z DDV. Konec del je bil 30. 11. 2016. INVESTICIJE V LETU 2017 »JP 603021, JP 603081 CESTA JURGEC–GRUŠKOVEC – DELNO« Št. 430-1/2017 Predvidena ureditev javne poti v skupni dolžini 895 m. Izvede se rekonstrukcija javne poti, ki je trenutno delno v gramozni (makadam) in delno v asfaltirani izvedbi. Obstoječa širina ceste z manjšimi razširitvami omogoča izvedbo asfaltnega vozišča v širini 2,7 m in mulde širine 0,5 m ter bankin v širini 0,5 m. Uredi se tudi odvodnjavanje padavinskih voda. Občina Cirkulane je na portalu javnih naročil dne 1. 3. 2017 pod št. JN001512/2017-W01 objavila obvestilo o javnem razpisu za oddajo javnega naročila male vrednosti. Na povabilo je prispelo šest ponudb. Ponudbo podjetja Hasanagič Medij občine Cirkulane Ibrahim s. p. je naročnik izločil, ker ni bila popolna, in izbral naslednjega najugodnejšega ponudnika, ki je podjetje ASFALTI d. o. o., Žnidaričevo nabrežje 13, 2250 Ptuj. Po ponudbi izbranega izvajalca vrednost investicije znaša 53.677,84 EUR z DDV. Pričetek del je takoj po uvedbi v delo in prejemu bančne garancije za dobro in pravočasno izvedbo del, predvidoma v drugi polovici meseca maja. Predviden rok za dokončanje del je 31. 8. 2017. »DOVOZNA CESTA GRUŠKOVEC« Št. 430-2/2017 Predvidena ureditev javne poti v skupni dolžini 160 m. Izvede se rekonstrukcija javne poti, ki je trenutno v gramozni (makadam) izvedbi. Obstoječa širina ceste z manjšimi razširitvami omogoča izvedbo asfaltnega vozišča v širini 2,7 m in mulde širine 0,5 m ter bankin v širini 0,5 m. Uredi se tudi odvodnjavanje padavinskih voda. Občina Cirkulane je na portalu javnih naročil dne 1. 3. 2017 pod št. JN001513/2017-W01 objavila obvestilo o javnem razpisu za oddajo javnega naročila male vrednosti. Na povabilo je prispelo pet ponudb. Ponudbo podjetja Hasanagič Ibrahim s. p. je naročnik izločil, ker ni bila popolna, in izbral naslednjega najugodnejšega ponudnika, ki je podjetje PGGH d. o. o., Kosarjeva 4, 2000 Maribor. Po ponudbi izbranega izvajalca vrednost investicije znaša 14.860,59 EUR z DDV. Pričetek del je takoj po uvedbi v delo in prejemu bančne garancije za dobro in pravočasno izvedbo del, predvidoma v drugi polovici meseca maja. Predviden rok za dokončanje del je 31. 8. 2017. 7 MAJ 2017 »JP 603711 GRADIŠČA IN JP 603661 GRADIŠČA MILOŠIČ–HUM – DELNO« Št. 430-3/2017 Predvidena ureditev javne poti v skupni dolžini 760 m. Izvede se rekonstrukcija javne poti, ki je trenutno v gramozni (makadam) izvedbi. Obstoječa širina ceste z manjšimi razširitvami omogoča izvedbo asfaltnega vozišča v širini 2,7 m in mulde širine 0,5 m ter bankin v širini 0,5 m. Uredi se tudi odvodnjavanje padavinskih voda. Občina Cirkulane je na portalu javnih naročil dne 1. 3. 2017 pod št. JN001511/2017-W01 objavila obvestilo o javnem razpisu za oddajo javnega naročila male vrednosti. Na povabilo je prispelo osem ponudb. Ponudbo podjetja Hasanagič Ibrahim s. p. je naročnik izločil, ker ni bila popolna, in izbral naslednjega najugodnejšega ponudnika, ki je podjetje Cestno podjetje Ptuj d. d., Zagrebška cesta 49 a, 2250 Ptuj. Po ponudbi izbranega izvajalca vrednost investicije znaša 59.716,67 EUR z DDV. Pričetek del je takoj po uvedbi v delo in prejemu bančne garancije za dobro in pravočasno izvedbo del, predvidoma v drugi polovici meseca maja. Predviden rok za dokončanje del je 31. 8. 2017. »CESTA MEDRIBNIK–TUŠEK« Št. 430-4/2017 Predvidena ureditev javne poti v skupni dolžini 768 m. Izvede se rekonstrukcija javne poti, ki je trenutno v gramozni (makadam) izvedbi. Obstoječa širina ceste z manjšimi razširitvami omogoča izvedbo asfaltnega vozišča v širini 2,7 m in mulde širine 0,5 m ter bankin v širini 0,5 m. Uredi se tudi odvodnjavanje padavinskih voda. Občina Cirkulane je na portalu javnih naročil dne 1. 3. 2017 pod št. JN001514/2017-W01 objavila obvestilo o javnem razpisu za oddajo javnega naročila male vrednosti. Na povabilo je prispelo šest ponudb. Ponudbo podjetja Hasanagič Ibrahim s. p. je naročnik izločil, ker ni bila popolna, in izbral naslednjega najugodnejšega ponudnika, ki je podjetje ASFALTI d. o. o., Žnidaričevo nabrežje 13, 2250 Ptuj. Po ponudbi izbranega izvajalca vrednost investicije znaša 57.619,44 EUR z DDV. Pričetek del je takoj po uvedbi v delo in prejemu bančne garancije za dobro in pravočasno izvedbo del, predvidoma v drugi polovici meseca maja. Predviden rok za dokončanje del je 31. 8. 2017. Pripravila: Uprava občine Cirkulane POSLANSKI KOTIČEK Spoštovane občanke, spoštovani občani občine Cirkulane! Pomlad je dodobra ogrela ozračje, vse bolj vroče postaja tudi na političnem področju, kjer vse večji razkoli, nagajanja in kupčkanja znotraj koalicijskih strank kažejo na dejstvo, da se približujemo zaključku mandata te Vlade. Slovensko gospodarstvo kljub majhnemu okrevanju še ne more enakovredno tekmovati s tujimi podjetji na svetovnem trgu. Razlog je neprijazno in destimulativno poslovno okolje. Vse bolj je 8 z administrativnimi ukrepi obremenjeno tudi naše kmetijstvo. V SDS smo prepričani, da bi bilo treba nujno sprejeti ukrepe za administrativno in davčno razbremenitev podjetij, za dvig produktivnosti in dodane vrednosti, za vzpostavitev pravne države, za dvig podjetniške pobude in za spodbujanje investicij. Posebno pozornost je potrebno nameniti odpravi administrativnih ovir. Prav zato smo v poslanski skupini SDS zahtevali izredno sejo DZ in predlagali vrsto ukrepov za odpravo nepotrebne birokracije. Skupno gre za 77 ukrepov, ki pomenijo manj administracije za podjetja, kmetijstvo in za državljane. Žal od vlade Mira Cerarja ni pričakovati, da bo katerega od predlaganih ukrepov tudi sprejela. Bomo pa v SDS še naprej delali na tem, da bi ti ukrepi za dobrobit vseh nas zares zaživeli. Medij občine Cirkulane MAJ 2017 Žal tudi ugotavljam, da se trenutna vlada, zlasti ob sprejemanju ukrepov, ki vplivajo na poslovno okolje, ne zaveda, da je potrebno najprej ustvariti in šele potem deliti, da brez ustvarjanja ni solidarnosti, ni sociale, ni zdravstva, ni šolstva itn. Prepričana sem, da bi razbremenitev gospodarstva, tako na administrativnem, kot na davčnem področju, dvignila produktivnost gospodarstva, ki posledično pomeni višje plače za zaposlene, tako v zasebnem, kot v javnem sektorju, vse to pa posledično pomeni več solidarnosti, več naložb in večjo blaginjo državljanov. Vlada kot enega izmed večjih dosežkov zelo rada izpostavlja znižanje brezposelnosti. Pa podatki res kažejo izboljšanje? Trenutno je brezposelnih okoli 95.000 oseb, k čemur moramo prišteti še okoli 15.000 brezposelnih invalidov, za katere ZZZS vodi ločeno evidenco brezposelnih. Če pogledamo na obdobje pred krizo, vidimo, da je situacija še kako resna. Še vedno imamo okoli 40.000 brezposelnih več, kot smo jih imeli pred krizo, in glede na leto 2008 za skoraj 70.000 manj zaposlenih v gospodarstvu. V realnem sektorju, sektorju, ki ustvarja, imamo tako zaposlenih vse manj, medtem ko se je v istem obdobju za več kot 10.000 povečalo število zaposlenih v javnem sektorju. Kakršno koli hvaljenje okoli izboljšanja situacije na trgu dela je tako popolnoma neupravičeno. Iz leta v leto se srečujemo tudi z vedno večjimi neskladji na trgu dela. Na eni strani slišimo od vodstva podjetij, da s težavo pridobivajo ustrezno kvalificirane sodelavce, na drugi strani pa imamo številne mlade, ki iščejo zaposlitev, a jo zaradi velikega števila določenih poklicev izjemno težko dobijo. S tem se vse bolj kaže izvirni greh velikega neskladja na trgu dela, ki je v izobraževanju. Šolski sistem je tisti, ki pripravlja mlade za vstop na trg dela in je popolnoma neprilagojen potrebam trga dela. Žal se vse preveč mladih izobražuje za poklice, za katere se že vnaprej ve, da so izredno težko zaposljivi. Posledice se kažejo v visoki brezposelnosti mladih, kasnejši samostojnosti, v dvigu starosti staršev ob rojstvu prvega otroka, številni pa ravno zato, ker kljub trudu ne najdejo zaposlitve doma, odidejo v tujino. Izgube za Slovenijo, za celotno družbo, so izjemno velike. Ravno zato je potrebno v prihodnje tudi s spremenjenim izobraževalnim sistemom slediti potrebam gospodarstva. V tem času pa ne morem niti mimo t. i. zdravstvene reforme, ki jo je ministrica brusila skoraj dve leti, a je daleč od reforme zdravstva. Več kot očitno bomo davkoplačevalci za isto zdravstveno oskrbo, kot jo imamo danes, v prihodnosti namenili več denarja. Predlog napoveduje ukinitev prostovoljnega zavarovanja in uvaja obvezno plačevanje osnovnega zavarovanja, medtem ko košarica zdravstvenih pravic ne ostaja ista. O predlagani t. i. zdravstveni reformi še nismo razpravljali v Državnem zboru, zato še ni znano, ali bo deležna podpore. Že danes pa vemo, da ne rešuje problema dolgih čakalnih vrst in sistemske korupcije v zdravstvu. Spoštovani! Naj vam ob koncu zaželim lepe spomladanske dni. Občanom in občankam občine Cirkulane pa iskreno čestitam ob 10. občinskem prazniku. Suzana Lep Šimenko, poslanka DZ RS Javni poziv v okviru projekta LIFE TO GRASSLANDS V okviru projekta LIFE TO GRASSLANDS, Življenje traviščem, je bil dne 18. 4. 2017 na portalu www.travisca.haloze.org objavljen poziv za vključitev v projektne aktivnosti ohranjanja suhih travišč Haloz. Razpis objavlja partner projekta PRJ HALO skupaj z Zavodom RS za varstvo narave in Kmetijsko gozdarskim zavodom Ptuj. Javni poziv je razdeljen v tri sklope glede na vsebine/ aktivnosti, potrebne za trajnostno upravljanje suhih travišč, v okviru katerih lahko kmetijska gospodarstva, društva, občine kandidirajo za vključitev svojih zemljišč v aktivnosti projekta (odstranjevanje zaraščenosti, Medij občine Cirkulane LIFE TO GRASSLANDS / ŽIVLJENJE TRAVIŠČEM ekstenzivna paša in košnja ter zakup in odkup zemljišč). Prijavitelj ob oddaji vloge, za posamezen sklop posebej, določi površine za: • SKLOP A – oprema za skupno uporabo (gorske kosilnice, kosilnice na nitko, prikolice za živali); • SKLOP B – posamezna uporaba (ograja za drobnico, ograja za govedo/osle, čiščenje zarasti, sadilni material z individualno zaščito, obrezovanje starih sadnih dreves visokodebelnih sadovnjakov); • SKLOP C – odkup/najem zemljišč. Javni poziv je odprt do porabe sredstev. Ob pozivu so na spletni strani objavljeni LIFE14 NAT/SI/000005 tudi prijavni obrazci in navodila za prijavo. Več informacij o javnem pozivu in pogojih prijave lahko potencialni prijavitelji dobijo na PRJ HALO: life. travisca@haloze.org, tel.: 02 795 32 00. Sodelavci projekta 9 MAJ 2017 Aktivni začetek leta Društva za oživitev gradu Borl Obisk poslancev Poslanske skupine SMC na Borlu V ponedeljek, 13. marca 2017, so nekateri poslanci v sklopu obiska Poslanske skupine SMC v Sp. Podravju in Halozah obiskali tudi grad Borl. Člani Konzorcija za grad Borl (DgB, TD Cirkulane, DRD Haloze ...) smo jim predstavili pomen gradu Borl za Haloze, naše delo v Društvu za oživitev gradu Borl, kje vidimo težave in kje rešitve za oživitev gradu Borl. Dr. Dragan Matić, predsednik odbora za kulturo v Državnem zboru, je ob tem povzel sporočilo Ministrstva za kulturo, da je za leti 2017– 2018 predvidena izvedba dveh projektov na gradu Borl: 1. sanacija podora, vključno z rekonstrukcijo grajskega zunanjega zidu, grajske terase in kletnih zidov gradu; 2. vzpostavitev interpretacijske točke v okviru programa NATURA 2000 Drava, z obnovo desnega trakta prvega dvorišča, poročne dvorane in prav tako viteške dvorane. Po zaključku del iz obeh projektov bodo ti deli gradu Borl odprti za javnost. Tako člani konzorcija kot tudi v Društvu za oživitev gradu Borl smo z veseljem sprejeli novice in bomo spremljali potek projektov ter aktivno sodelovali z Ministrstvom za kulturo. Občni zbor DgB V petek, 24. marca 2017, je v gostilni Krona v Cirkulanah potekal redni letni občni zbor društva. Iz podanih poročil predsednice, vodij projektov, blagajničarke in nadzornega odbora lahko razberemo, da 10 je za nami zelo uspešno leto 2016. Zaključili smo dva večja projekta, v katera smo vložili mnogo prostovoljnih ur dela, za njuno izvedbo pa smo prejeli tudi donacije v obliki dela, materiala in denarja od mnogih donatorjev. Prvi in doslej naš največji projekt je izdaja knjige Belanski narečni govor s posnetki na zgoščenki. Drugi projekt pa je obnova stolpiča na objektu Paradiž 63. Aktivni smo na številnih področjih in dobro komuniciramo z javnostjo direktno in preko medijev, ki nas redno spremljajo. O obeh projektih smo že veliko pisali, dodatne informacije pa lahko najdete na spletni strani www.borl.si. Za leto 2017 smo si zadali plan, ki bo prinesel številne dobre rezultate. Okrogla miza Gradovi na razpotju V sredo, 19. aprila 2017, smo se člani DgB udeležili okrogle mize Gradovi na razpotju, ki jo je organiziral ZRS SAZU. Tokratna okrogla miza je bila posvečena vizijam celostnega reševanja grajske dediščine na Slovenskem. V uvodnem delu je kastelolog dr. Igor Sapač predstavil nekaj objektov grajske dediščine, ki so bili še nekaj let nazaj v dokaj ugodnem stanju, zaradi njihovega nevzdrževanja s strani lastnikov (tako javnih kot tudi privatnih) pa hitro propadajo ali so bili celo porušeni. Stanje le-teh je v letu 2017 kritično in za nekatere objekte je samo vprašanje časa, kdaj se bodo podrli, saj so nepopravljivo poškodovani. Generalni konservator dr. Robert Peskar je predstavil videnje konservatorske stroke in njihova prizadevanja Z obiska poslancev SMC na gradu Borl 13. marca letos. Foto: Arhiv DgB za obnovo grajske dediščine. Izpostavil je ovire, preko katerih ne morejo, tudi če se pojavi interes za vlaganje v grajsko dediščino. Ti razlogi so nekateri v neodzivnosti zasebnih lastnikov, nekateri so zakonski … Državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo Damjana Pečnik je prisotne seznanila z dediščino v upravljanju ministrstva, o razpoložljivih sredstvih za obnovo kulturne dediščine in navedla pet objektov, ki bodo 2017/2018 delno obnovljeni v okviru kohezijskih sredstev z namembnostjo interpretacijskih točk Nature 2000, med katerimi je tudi grad Borl. Lastnik gradu Lemberg Franci Zidar, ki je bil 25 let na čelu Kozjanskega parka, je predstavil svoje delo pri obnovi objektov grajske dediščine. Predstavil je obnove, s katerimi se je ukvarjal. Samostan Olimje, ki je v celoti obnovljen, je bil vrnjen v svojo prvotno funkcijo in predstavlja pomembno turistično znamenitost v okolici Podčetrtka. Grad Pišece je bil namensko obnavljan za znanega upravljalca, ki je na koncu odpovedal sodelovanje. Grad Podsreda, ki je v samem središču Kozjanskega parka, je postal njegov najprepoznavnejši objekt in odlično funkcionira. In na koncu grad Lemberg, ki ga je Franci Zidar kupil in ga že vrsto let obnavlja in mu daje nove vsebine kot zasebni lastnik z zasebnimi sredstvi. Predavanje o gradu Borl Na povabilo Zgodovinskega društva Kidričevo smo 4. maja 2017 v Fürstovi hiši na Ptuju izvedli predavanje Grad Borl, pomemben del naše dediščine in razvojni potencial Haloz. Mira Petrovič je prestavila zgodovino gradu Borl in se s slikami in besedami sprehodila skozi stoletja borlske preteklosti. Sonja Golc je predstavila Društvo za oživitev gradu Borl, društvene aktivnosti, projekte in prizadevanja za grad Borl. Dogodek je bil dobro obiskan, udeleženci pa so z zanimanjem poslušali vsebino in nam nato zastavili kar nekaj vprašanj o aktualni problematiki Borla. Predavanje je bilo tudi posneto. Ko bodo posnetki dosegljivi, jih bomo objavili na naši spletni strani www.borl. si. Sonja Golc Medij občine Cirkulane MAJ 2017 Čistilna akcija grad Borl 2017 je uspela Zbrali smo se ljubitelji gradu Borl in v soboto, 13. 5. 2017, izvedli čistilno akcijo. Dan prej se je pokosilo s kosilnico. V soboto pa smo travo zgrabljali, pobrali veje, ki so čez zimo popadale na tla, s kosilnico na nitko smo pokosili teraso nad bazenom in okoli gradu in na mestih, kjer se z veliko kosilnico ni moglo, pobrali smo smeti in se prijetno družili. Vreme nam je tekom akcije dobro služilo; ni nam bilo pretirano vroče, tudi deževalo ni. Akcijo smo zaključili s tradicionalnim fotografiranjem in malico, ki jo je zmotila ploha. Veseli, da smo naredili nekaj dobrega, smo zapuščali grad Borl. Društvo za oživitev gradu Borl se kot organizator zahvaljuje vsem, ki ste prišli na Borl in s svojim delom, opremo, stroji pomagali, pa tudi tistim, ki ste se nas spomnili že prej: Pija Jober, Idriart (hvala za pijačo), Gostilna Krona, Cirkulane (hvala za kavo), Ivan Ogrizek, Tuš Haložanka (hvala za pijačo), Joža Ciglar, DRD Haloze (hvala za pijačo), Občina Cirkulane (hvala za škropivo, laks, rokavice). Hvala tudi vsem, ki ste bili v mislih z nami, pa niste mogli priti. Vidimo se prihodnjič na Borlu. Tekst in foto: DgB Brigita in Janko Ferčec sta naša doktorja znanosti V občini Cirkulane so že od nekdaj živeli in od tod izhajali zanimivi ljudje, nekateri med njimi tudi posebej uspešni, spet drugi visoko izobraženi. In zdi se, da doktorji znanosti niso redkost v tem okolju. Domačini so nanje še posebej ponosni. Mlada doktorja znanosti sta tudi brat in sestra, Brigita in Janko Ferčec, doma iz Dolan, ki sta vsak na svojem področju dosegla zavidljiv uspeh in imata dobro službo. Dr. Brigita Ferčec je docentka, izvajalka matematičnih predmetov na Fakulteti za energetiko Univerze v Mariboru, dr. Janko Ferčec pa je od leta 2014 zaposlen v podjetju Talum Kidričevo, kjer je vodja razvojnih projektov. Za njima je dolga, tudi naporna, a zanimiva pot do doktorskega naziva. Za ta izjemen uspeh je Brigiti in Janku župan občine Cirkulane Janez Jurgec želel posebej čestitati, a do skupnega srečanja še ni prišlo, zato smo se v uredništvu občinskega glasila odločili, da najprej naredimo intervju na daljavo. Pa nam je uspelo in marsikaj zanimivega sta naša soMedij občine Cirkulane Brigita in Janko Ferčec z družino na skupni fotografiji, na slovesni podelitvi, ko je Brigita prejela doktorski naziv. Foto: Osebni arhiv 11 MAJ 2017 govornika zapisala v odgovorih. Najprej nas je zanimalo, na katero srednjo šolo in kasneje fakulteto sta se vpisala. Dr. Brigita Ferčec: »Po osnovni šoli v Cirkulanah sem šolanje nadaljevala na Gimnaziji Ptuj. Nato sem se vpisala na študij enopredmetne pedagoške matematike, ki se je takrat izvajal na Pedagoški fakulteti v Mariboru, danes na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru.« Brigita Ferčec na enem od svojih potovanj ... Foto: Osebni arhiv Dr. Janko Ferčec: »Po končani osnovni šoli sem se vpisal na srednjo strojno šolo na Ptuju. Po končani srednji šoli sem se vpisal na Fakulteto za strojništvo v Mariboru.« Sta veliko razmišljala o smeri nadaljnjega študija ali sta že v srednji šoli vedela, kaj dejansko želita postati v življenju? Dr. Brigita Ferčec: »Če se ozrem v svojo preteklost, je bilo poučevanje matematike moja najljubša otroška igra, ki sem se jo igrala sama s seboj. V srednji šoli se nisem preveč ukvarjala s tem, kje in kaj bom študirala. Ko je prišel čas za odločitev, sem na papir zapisala dve želji – na prvo mesto matematiko v Mariboru, na drugo matematiko v Ljubljani, tretje je ostalo prazno. Verjetno sem v sebi vedela, kaj si nekoč želim postati.« Dr. Janko Ferčec: »Že od mladih let me je bolj zanimala tehnika, zato sem se vpisal v strojno šolo. Že takrat sem vedel, da sem izbral prav, zato sem potem tudi nadaljeval svoje izobraževanje v tej smeri, in sicer na Fakulteti za strojništvo v Mariboru.« 12 »CEL ŠTUDIJ JE BIL TAKO ZELO DOBRA UVERTURA V SAMOSTOJNO ŽIVLJENJE« Kako so se pa potem nadaljevala vajina študijska leta? Dr. Brigita Ferčec: »Po študiju sem se nameravala prijaviti na razpis za pripravništvo v srednji šoli. V sebi sem sicer čutila, da si želim še več matematike in da bi doktorat iz matematike bil dobrodošel izziv zame, vendar sem se zavedala, da je šolnina visoka in bi si to lahko privoščila šele ob delu. Nato pa me je nekega dne poklical profesor s fakultete in mi povedal, da na Centru za uporabno matematiko in teoretično fiziko iščejo kandidata za mladega raziskovalca, ki bi pri njih raziskoval in hkrati pisal doktorat, ki je plačan s strani ARRS (Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije). Kasneje sem šla na ta inštitut, se seznanila z raziskavami, spoznala bodočega mentorja in se takoj strinjala, da bo to moja prva »neštudentska« zaposlitev.« Dr. Janko Ferčec: »Po uspešno zaključenem zagovoru diplome sem dobil priložnost, da nadaljujem študij v okviru razpisa za ''mlade raziskovalce'', ki je bil sofinanciran s strani države in Evropske unije. Namreč doktorski študij je plačljiv, potrebuješ pa tudi finančna sredstva za izvedbo eksperimentov in raziskav. V okviru tega razpisa sem bil tudi zaposlen kot mladi raziskovalec na Inštitutu za tehnologijo materialov v Mariboru, ki spada pod Fakulteto za strojništvo, medtem ko sem doktorski študij opravljal na smeri tehnologija materialov.« Da sta dosegla vsak svoj želeni cilj in uspešno zaključila šolanje, pa je bilo verjetno potrebno veliko učenja, truda, iznajdljivosti, pa tudi odrekanja? Dr. Brigita Ferčec: »Zagotovo tovrsten študij (tako dodiplomski, kot tudi podiplomski) zahteva veliko posameznikovega časa in truda. Včasih se ti zazdi, da je to še edina stvar, ki jo počneš v življenju. Ko se danes ozrem nazaj, ne vidim več nočnih ur, preživetih za računalnikom ali knjigo na inštitutu ... Včasih sem tudi kakšno uro, namenjeno prijateljem, žrtvovala za priprave na izpit. Študij vidim kot obdobje izjemnih doživetij, spoznanj krasnih ljudi, dobrih zabav in predvsem obdobje duhovne ra- sti. Ker sem v času doktorata bila tako študentka kot tudi zaposlena, mi je to olajšalo prehod iz študija na resno življenje s službo. Cel študij je bil tako zelo dobra uvertura v samostojno življenje. Dr. Janko Ferčec: »Vsakdo, ki je študiral, ve, da je potrebno za uspešno opravljen študij veliko garati in se marsičemu tudi odpovedati. Ima pa študij tudi svetle plati, saj spoznaš veliko ljudi s svoje stroke in z veliko od teh se srečuješ tudi, ko si zaposlen, na raznih konferencah, poslovnih srečanjih, sejmih ... Z veliko ljudmi pa postaneš tudi prijatelj.« Verjetno bo marsikoga zanimalo ali sta brat in sestra med študijem tudi kaj sodelovala, morda pomagala drug drugemu? Dr. Brigita Ferčec: »Predvsem sva se med študijem družila, šla skupaj na kakšno študentsko zabavo, kosilo … Veliko mi je pomenilo, da je še nekdo iz družine blizu mene v Mariboru in prav lepo je bilo kakšno jutro srečati brata na poti na predavanja ali kasneje na poti v službo na fakulteto. Strokovno nisva kaj veliko sodelovala, včasih sva se pogovorila o kakšnem izpitu iz matematike, ki ga je moral brat opraviti v teku študija. V času osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja nama je z bratom pri naravoslovnih predmetih včasih pomagala starejša sestra, ki je danes diplomirana kemijska tehnologinja. Včasih je dovolj, da veš, da ima nekdo določena znanja in se lahko vedno obrneš nanj s vprašanji, katerih odgovore bi sam težko poiskal. Pogosto pa veliko pomeni tudi dejstvo, da se še nekdo ukvarja s tovrstnimi ali podobnimi stvarmi in da razume tvoje strahove, trenutke veselja ob npr. objavljenem članku, opravljenem predavanju v tujini, ter tudi trenutke razočaranja ob stvareh, ki se niso izšle po pričakovanjih. Verjetno bi se mi vsi trije strinjali, da študij naravoslovja, matematike ali inženirskih znanosti ni enostaven, hkrati pa bi se zagotovo tudi strinjali, da je tovrsten študij enkratna izkušnja in izhodišče za nadaljnjo življenje.« Dr. Janko Ferčec: »V začetku študija mi je sestra pomagala pri inštrukcijah matematike, saj je to eden težjih predmetov na fakulteti za strojništvo in zaradi nje sem ta predmet tudi ''lažje'' opravil. Sva si pa bila čez celotni študij Medij občine Cirkulane MAJ 2017 Dr. Janko Ferčec na zagovoru doktorske naloge na Univerzi v Mariboru junija 2014. Foto: osebni arhiv drug drugemu v veliko moralno podporo. Veliko je k motivaciji za nadaljnji študij pripomogel že pogovor med nama.« Že na začetku pogovora sta omenila, da sta prvo zaposlitev dobila kot mlada raziskovalca, težav torej ni bilo? Dr. Brigita Ferčec: »Kot sem že omenila, je bila moja prva zaposlitev mlade raziskovalke na inštitutu, ki se je ponudila tik pred zaključkom dodiplomskega študija. Tam sem bila zaposlena tri leta in pol. V tem obdobju sem opravljala raziskovalno delo, honorarno pa sem bila zaposlena še na dveh fakultetah, kjer sem kot asistentka izvajala vaje za študente. Po zaključku zaposlitve na inštitutu je sledilo težko in nepričakovano obdobje iskanja službe. Nekaj časa sem bila kot asistentka delno zaposlena, nato spet za polni delovni čas in spet delno. NaMedij občine Cirkulane posled sem bila na Univerzi v Mariboru izvoljena v naziv docentke in postala izvajalka matematičnih predmetov na Fakulteti za energetiko Univerze v Mariboru, ki se nahaja na dveh dislociranih enotah v Krškem in Velenju.« Dr. Janko Ferčec: »Kot sem že omenil je bila moja prva zaposlitev na Fakulteti za strojništvo kot mladi raziskovalec. To zaposlitev sem imel za določen čas. Po izteku tega obdobja in po končanem uspešnem zagovoru doktorata sem se zaposlil v Talumu iz Kidričevega. To zaposlitev sem dobil že pred iztekom prejšnje službe.« Prav gotovo sta se veliko izobraževala tudi v tujini ali bila povezana s tujimi raziskovalci. Kolikšnega pomena je to za uspešen zaključek doktorskega študija? Dr. Brigita Ferčec: »Izobraževanje v tujini v času doktorata je zelo dobrodošlo. Sama sem bila na strokovnem usposabljanju v ZDA (4 mesece), Kitajski (1 mesec), Braziliji (2 meseca) in Belorusiji (2 meseca). Udeležila sem se tudi več strokovnih srečanj v tujini (Nemčija, Italija, Turčija, Rusija, Kitajska, Romunija, Madžarska, Španija, Slovaška). Tujina ti odpre nove poglede, seznani te z novo kulturo, te spozna z novimi prijatelji … Veliko potovanj je odvisnih tudi od mentorja. Sama imam veliko srečo, da sem lahko delala in še delam z mentorjem, ki se je pred leti preselil iz Rusije v Slovenijo in ki mu potovanja predstavljajo nove izzive. Prav to je v veliki meri poleg vsega znanja prenesel name in me na mnogih skupnih potovanjih tudi poučil o kulturi obiskane države. Dandanes večinoma potujem sama in gledam na svet s popolnoma drugačnimi očmi, kot nekaj let nazaj, veliko bolj odprto in pogumnejše ter z željo po spoznanju novega.« Dr. Janko Ferčec: »V času doktorskega študija sem sodeloval z raziskovalci iz tujine. Potrebno je bilo tudi preštudirati veliko literature, tako strokovne kot znanstvene, ki izhaja v tujini na področju, iz katerega sem opravljal doktorat. Za uspešno priznani doktorat je potrebno napisati znanstvene članke, ki jih objaviš v tujih znanstvenih revijah, tako da si vpet v globalni svet znanosti.« Poklic, ki sta si ga izbrala, je po vajinem pripovedovanju sodeč tisto, kar sta dejansko želela. Torej je bila odločitev prava! Dr. Brigita Ferčec: »Trenutno ne vidim nobenega drugega poklica, ki bi ga opravljala raje kot tega, ki ga opravljam sedaj.« Dr. Janko Ferčec: »Trenu- tno delam na področju raziskav in razvoja v aluminijski industriji. Delo, ki ga opravljam, mi je všeč, saj se lahko ogromno naučim od svojih sodelavcev in med raziskavami, ki jih opravljam. Sodelujem na različnih raziskovalno-razvojnih projektih. Verjamem, da so se uspeha z vama še posebej veselili vajini domači, prijatelji ... Dr. Brigita Ferčec: »Ko opraviš vse študijske obveznosti, je poleg lastnega zadovoljstva krasno videti tudi nasmeh na obrazih domačih in prijateljev, ki ti ves čas stojijo ob strani. Menim, da je podpora domačih, kljub temu da ni več tako zelo ključna kot pri osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju, še vedno pomembna, saj vzpodbuja posameznika in mu kaže, da stvari počne v pravi smeri.« Dr. Janko Ferčec: »Gotovo je vsak starš ali bližnji vesel, ko naredi njegov otrok oziroma bližnji šolo ali fakulteto. To pomeni, da se lahko osamosvojiš in začneš živeti samostojno življenje.« Vaju delo, kljub zahtevnosti, osrečuje in predstavlja nove izzive ter nove cilje za bodočnost? Dr. Brigita Ferčec: »Vsak dan se odpravim v službo z mislijo, kaj vse še moram opraviti in predvsem, kaj vse si še želim opraviti. Tako se vsak dan pojavljajo nove ideje in zamisli. Dokler bo tako, mi bo ta služba predstavljala nove izzive in nove cilje in nad tem sem trenutno zelo navdušena.« Dr. Janko Ferčec: »Takšno delo zahteva, da vedno znova nadgrajuješ znanje, ki ga imaš. Veliko se moraš povezovati z ljudmi iz stroke oziroma kot se to strokovno reče, da se moraš ''mrežiti''. Vedno znova si lahko po13 MAJ 2017 staviš cilj in to je lahko motivacija za nadaljnje delo. Predvsem pa ti delo ne dopušča, da stagniraš, ampak moraš osvajati nova dognanja in spremembe v svetu.« Kje se vidita v prihodnosti? Dr. Brigita Ferčec: »Trenutno se za nekaj let vidim, kjer sem. Fakulteta, kjer sem trenutno zaposlena, je zelo mlada (letos praznujemo 10. obletnico ustanovitve) in mi ponuja možnosti, da tudi sama sodelujem pri oblikovanju vsega, kar naj bi fakulteta postala čez nekaj let, ko »odraste.« Občutek imam, da me tukaj med sodelavci čakajo novi izzivi in predvsem veliko nalog in ciljev, ki jih bom nekoč izpolnila. Nikakor pa ne izključujem tujine v prihodnosti. Kot sem sama videla, delo v tujini ima svoje prednosti in tudi slabosti. Sama sem na strokovnih usposabljanjih v tujini izkusila oboje in menim, da je premik v tujino velika stvar, o kateri je treba dobro premisliti. Sistem v Sloveniji, kot znajo ljudje potarnati, ni idealen, vendar je tudi drugod daleč od idealnega. Velikokrat je treba namesto pritoževanja razmisliti, kaj še lahko naredimo in se dejansko lotiti zadev. Življenje je, kot bi v matematičnem jeziku rekli, dinamičen svet, vsaka statika pusti stvari na mestu. Ljudje pa smo naravnani k temu, da dajemo pogosto manj energije v nekaj, kar želimo opraviti, in 100% energije v to, kar si potem drugi mislijo o tem. Moralo bi biti obratno.« Dr. Janko Ferčec: »V prihodnosti si želim pridobiti čim več znanja in sodelovati pri uspešnih razvojnih projektih na področju, kjer delujem. Na delu, kjer sem sedaj, veliko sodelujemo s tujimi partnerji, raziskovalci in razvojniki. Ne razmišljam veliko o tujini, saj vidim polno izzivov v naši državi.« »TEGA SMEHA LJUDI, NJIHOVE PREPROSTOSTI IN ODKRITOSRČNOSTI NE NAJDEŠ V LJUDEH DRUGOD.« Gospod Janko, vas domačini na Cirkulanskem pogosto videvajo, saj tukaj živite, vas, gospa Brigita, pa le ob priložnostih, saj je vaš dom zdaj na drugem koncu Slovenije. Ko pa sta doma, ko se družina najde skupaj, kakšni so to občutki? Dr. Brigita Ferčec: »Res je. Odkar sem se preselila v Krško, sem v Dolanah 14 bolj poredko. Še vedno je to moj dom in vedno bo. Nikoli nisem rekla, da sem iz Maribora ali Krškega, vselej sem bila iz mojih Haloz. Večkrat se pošalim, da bodo tudi moji otroci Haložani, in vsi vemo, da je v vsakem hecu tudi nekaj resnice.« Dr. Janko Ferčec: »Trenutno živim v občini Cirkulane. Kraj je sicer res oddaljen od glavnih prometnih povezav, do večjih mest, vendar ima zelo veliko drugih pozitivnih lastnosti in ugodnosti za življenje.« Kaj je doma, v Halozah tako lepega in enkratnega, kar v velikih mestih težko najdeš? Dr. Brigita Ferčec: »Če te na nek kraj vežejo vsi lepi spomini iz otroštva, potem je v tem kraju marsikaj lepega in enkratnega, kar ne najdeš ne samo v velikih mestih, ampak v nobenem drugem kraju sveta. V Halozah imam nekaj, česar nimam nikjer drugje – starše, brata in njegovo družino, sestro, dobre sosede in vse druge nasmejane ljudi, ki tam živijo. In prav tega smeha ljudi, njihove preprostosti in odkritosrčnosti ne najdeš v ljudeh drugod. Je pa res, da vsak kdaj dobi krila in si dovoli poleteti drugam, kakor sem jaz, npr. najprej v Maribor in nato v Posavje, in prav na slednjega me vežejo krasna služba, razumevajoč partner in ljudje, ki jih vsak dan spoznavam na ulici, pred blokom, v trgovini …« Dr. Janko Ferčec: »V Halozah je predvsem enkratno okolje, saj na človeka deluje zelo pomirjujoče. V mestu je povsem drugače, bolj stresno, a po drugi strani bolj dinamično v primerjavi z življenjem v Halozah.« »USPEŠNI LJUDJE SO TISTI, KI IMAJO ŠIROKA ZNANJA IN SO NA SVOJEM PODROČJU PRIZADEVNI.« Kaj bi ob zaključku intervjuja sporočila in svetovala mladim glede izobrazbe, učenja? Dr. Brigita Ferčec: »Predvsem jim svetujem, da si dovolijo prisluhniti, ko gre za njihove želje o tem, kaj si želijo postati. Je že res, da mladi v obdobju, ko se morajo odločiti za svoj poklic, težko vedo, kaj bi nekoč počeli. Po drugi strani pa tudi njihovi starši tega ne vedo za njih. Če nekdo čuti, da bi nekaj počel v življenju, je pomembno, da temu po- skuša slediti, kajti samo on se bo nekoč seznanjal s tem na svoji življenjski poti. Jaz gledam na izobrazbo kot na nekaj pomembnega in živimo v delu sveta, kjer je izobrazba dostopna vsakomur. Kot izobrazbo pa ne vidim samo tistega, kar pridobiš v šoli, ampak vsakršno izpopolnjevanje svojega znanja in svojih izkušenj. Vse več mladih se danes odloči za študij, ker je to trenutno nek trend in ker sami vidijo v tem priložnost za dober zaslužek kasneje. Dokument, ki ga pridobiš po končanem šolanju, še ni zagotovilo, da bo služba prišla sama od sebe in da je konec dokazovanj. Tukaj se začne prava šola življenja in pomembno je, da smo takrat odprti za nove priložnosti in osebno rast. V času študija bi mladim svetovala, da poleg vseh študijskih obveznosti, ki jih seveda opravijo v nekem razumnem času, razvijejo tudi svoje socialno življenje in se spoznajo s čim več študenti oz. drugimi vrstniki, kajti na ta način si ustvarjajo lastno mrežo poznanstev, ki jim lahko v prihodnosti zelo koristi. Spoznavanje ljudi na ulici, v predavalnici, v baru ob pivu, na koncertih, študentskih zabavah je neverjetna izkušnja, ki se je spominjaš še dolgo po zaključku šolanja.« Dr. Janko Ferčec: »Veliko mladih, ki imajo visoko izobrazbo ve, da izobrazba ni vse v primeru, da po šolanju ne dobiš službe oziroma priložnosti za delo. Izobrazba se je v zadnjih letih nekoliko razvrednotila, saj jo doseže veliko število ljudi. Mladim svetujem, naj izberejo pot, ki jih bo veselila in osrečila. Uspešni ljudje so tisti, ki imajo široka znanja in so na svojem področju prizadevni. Visoka izobrazba ni potrebna za vsako delovno mesto. Izobrazba je papir in za tem papirjem se skriva človek, ki ima znanje z nekega področja in se lahko loti reševanje problemov, projektov itd. Tudi z izobrazbo se je potrebno nenehno dokazovati na delovnem mestu, da pridobivaš zaupanje od sodelavcev in veščine, da opravljaš delo strokovno. V primeru, da imajo mladi željo po učenju, pa morajo biti potrpežljivi in ne smejo obupati prehitro, saj je lahko pot do izobrazbe kar naporna.« TM Medij občine Cirkulane MAJ 2017 30 let glasbenega ustvarjanja zborovodje Jožeta Dernikoviča s hajdoškimi pevci Konec minulega leta je Moški pevski zbor PGD Hajdoše pripravil tradicionalni kulturni večer, posvečen spominu na prvega zborovodja Valentina Žumra. Ob tej priložnosti so pevci pripravili še presenečenje za dolgoletnega prijatelja in zborovodjo Jožeta Dernikoviča, ki se je po 30 letih glasbenega ustvarjanja ter sodelovanja s hajdoškim zborom poslovili od njega. Pevce sta v prijetnem prazničnem večeru povezali pesem in lepa slovenska beseda, na odru so se gostiteljem pridružili številni domači pevci in glasbeniki ter pevci iz KD Cirkulane. Davorin Vidovič, predsednik PGD Hajdoše, je poudaril, da so v društvu ponosni na dolgoletnega zborovodja in na njegovo delo v ljubiteljski kulturi ter hkrati hvaležni, da je tri desetletja vztrajal in bil v oporo hajdoškemu zboru. Jožetu Dernikoviču je čestital tudi župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar, posebno zahvalo v imenu pevcev pa je slavljencu namenil predsednik zbora Jelko Žumer. Dejal je, da je s pevci delil dobro in slabo, jih s svojo požrtvovalno angažiranostjo in predano ustvarjalnostjo spodbujal pri njihovem delu. Na vse to ostajajo lepi spomini, je dodal Žumer, in slavljencu zaželel, da je glasba še naprej sopotnica v njegovem življenju. TM V PGD Hajdoše so se konec lanskega leta zahvalili Jožetu Dernikoviču, ki je celih 30 let vodil gasilski pevski zbor. Posebno zahvalo v imenu pevcev je zborovodju namenil predsednik zbora Jelko Žumer. Foto: Stanko Kozel 12. Jožefov koncert posvečen 60-letnici glasbenega ustvarjanja Jožeta Dernikoviča Na predvečer godu sv. Jožefa, 18. marca, se je domačim Jožefom iz Cirkulan razveselilo srce, saj se je vsakdo, ki je prisostvoval na tradicionalnem Medij občine Cirkulane koncertu v Cirkulanah, verjetno spomnil na čase, ko se je prepevalo po vinorodnih hribih. Danes je na žalost drugače, toda spomini še ostajajo. Glasbeni »starosta«, še danes poln volje in energije, gospod Jože Dernikovič je ves žarel od ponosa in zadovoljstva, saj je videl, da njegovi – več 15 MAJ 2017 ali manj – učenci uspešno delujejo ter se polni volje in uspehov razdajajo v petju. Domača cerkev sv. Barbare je bila 12-krat uspešno zasedena, saj je vsak vedel, da se v tej cerkvi čudovito slišijo in odmevajo glasovi ob petju in domačih orglah. Tudi tokrat je bilo tako. V pričakovanju na čudovite pevske trenutke smo se vsi posedli in oglasile so se mogočne orgle. Izurjeni prsti gospoda Dernikoviča so izvedli čudovito vstopno melodijo. Slišana melodija orgel je prelepo odmevala po trupu cerkvene ladje z vsemi svojimi čari. Vsakdo se je tokrat spomnil mnogih cerkvenih praznikov, ko se podobna glasba sliši le v cerkvah. V čast vsem Jožefom, godovnikom naslednjega dne, je domači zbor iz Cirkulan zapel delo domačega zborovodje Jožeta Dernikoviča Sv. Jožef ter tako opozoril tudi na namen slavja. Simpatična napovedovalka Nina Gabrovec je s prijaznimi besedami nagovorila občinstvo o namenu koncerta in poteku. K nagovoru je povabila predsednico KD Cirkulane Antonijo Žumbar, ki je s svojim plemenitim čutom pozdravila vse navzoče, goste in ljudi dobre volje ter povedala nekaj besed o namenu koncerta. Domači zbor je odpel še nekaj, nam vsem prisrčnih pesmi, kot sta Pozdrav Zorka Prelovca, Luna, mila si soseda Jožeta Dernikoviča in druge. Naslednja zborovska skupina so bili prijazni Hajdošani, člani Moškega pevskega zbora PGD Hajdoše, s katerimi domači zbor že vsa leta uspešno sodeluje. Že 25 let imamo istega zborovodja, gospoda Dernikoviča, na kar smo pevci posebej ponosni, saj smo skupaj prepevali na precejšnjih koncertih. Njihova Gasilska himna je strumna pesem, ki kar kliče h gasilski aktivnosti. Prav tako so odpeli tudi drugo pesem. Tretji nastopajoči smo bili Ljudski pevci KD Cirkulane, ki marljivo vzdržujemo ljudske pesmi, ki so nam iz mladosti ostale v ušesu in so nam najljubše. Na mnogih nastopih, na katere smo povabljeni, nas radi obkrožajo razni ljubiteljski pevci, ki nam pomagajo pri petju in radi pripomnijo: »To se pa malokdaj sliši. Poskusimo še kakšno.« Mi jim radi ustrežemo z vsaj še eno pesmijo. Tako se nam večeri zavlečejo dolgo v noč, Utrinek z letošnjega 12. Jožefovega koncerta v Cirkulanah. 16 Ob jubileju je slavljencu čestital tudi župan Janez Jurgec. Foto: Daniel Belšak kar pa nas veseli. Tokrat so nastopile tudi ljudske pevke Sestre Kopinske, ki so s svojimi izurjenimi glasovi pričarale pristno domačo vzdušje – vzdušje ob domači peči na deželi, ko se je še prepevalo v mnogih družinah, kar se na žalost sedaj izgublja. Vokalno skupino Vitice, ki so biser haloških glasov, smo nestrpno pričakovali, ampak se koncerta žal niso udeležile, čeprav so obljubile, zato jih z veseljem pričakujemo ob drugi priložnosti. Mladi veseljaki pa so držali besedo. Ta mlada skupina, ki mnogo obeta, izhaja pretežno iz domačega pevskega zbora. Njihov osnovni učitelj je bil Jože Dernikovič, ki jih Foto: Daniel Belšak je uvedel v petje. Danes jih zelo uspešno vodita Dani Belšak in Andrej Ranfl. Skupaj v petju dosegajo izredne uspehe po Sloveniji in tujini. Na našem koncertu so odpeli dve izbrani pesmi. Aplavza ni hotelo biti konca. Res so prisrčni in le tako naprej. V zadnji točki Jožefovega koncerta smo se ponovno zbrali domači zborovski pevci in Nina je najprej napovedala nam ljubo pesem Aka si mi krasna, delo slovaškega umetnika, ki jo radi prepevamo. Naučil nas jo je naš stari glasbeni maček Jože Dernikovič, dirigiral pa jo je mladi zborovodja, učenec gospoda Dernikoviča, Dani Belšak. V mladega Belšaka imamo cirkulanski pevci veliko zaupanje, saj mu dobro uspeva organizacija pevcev in ker orgelske piščali lepo zazvenijo, ko zaigra na njih. Dani Belšak je pravi pevski talent z veliko perspektivo. Koncert smo zaključili s pesmijo, ki se jo je slišalo tudi iz cerkve. Zahvalne besede predsednice KD Antonije Žumbar pa so ohrabrile vse nastopajoče za lepo pesem, kakor tudi publiko, ki je bila videti ob pesmi Cirkulančanov zadovoljna in ponosna, da se v Cirkulanah še prepeva in ustvarja veselo druženje. Franc Korenjak Medij občine Cirkulane MAJ 2017 »Tašča« spet napolnila dvorano Po zelo uspešni sezoni 2015/2016 smo člani Dramske skupine KD Cirkulane tudi v minuli sezoni sledili preizkušenemu receptu. Izbrali smo komedijo domačega avtorja z aktualno vsebino in uporabili pristno domačo govorico. Že ob koncu lanske sezone smo se bolj ali manj odločili za nadaljevanje zgodbe o družini Prepih in pozno jeseni pričeli z vajami za komedijo Tončka Žumbarja Tašča 2, Kukafca. Avtor je delo, katerega osrednji liki so ponovno člani družine Prepih, za naš oder nekoliko priredil. Od dogodkov v prvem delu je minilo nekaj časa in tašča oziroma mama se je vrnila nazaj v Haloze, kjer na samotni kmetiji v Gruškovcu življenje spet teče po starih tirnicah, z drugimi besedami vse je spet tako, kot je bilo pred njenim odhodom v Maribor. Na predvečer godu pa jo presenetijo nenapovedani obiski. Pride hčerka Marica z družino in njihov spodnji sosed Hanzek. Tašča in zet se takoj zapleteta v srdit besedni dvoboj in se sploh ne trudita skriti, da si drug o drugem mislita le najslabše. A ko zgleda, da bodo stvari eskalirale, si tašča in zet vendarle sežeta v roke in na navdušenje celotne družine skleneta premirje. Ker gre, kot rečeno, za nadaljevanje zgodbe iz prejšnje sezone, so tudi nastopajoče osebe v glavnem enake. Pojavi se samo en novi lik: Čepekov Miha, nekoliko omejen vaški posebnež, ki rad pogleda za energično taščo. Enako, kot nastopajoče osebe, so tudi igralci, ki jih upodabljajo ostali, v glavnem že poznani. V primerjavi z lansko sezono so v igralskem ansamblu novi Sebastjan Meznarič v vlogi Čepekovega Miha ter Julija Maučič in Taja Potočnik, ki sta odigrali vlogi razvajenih Prepihovih najstniških hčera. Sodeč po odzivu občinstva in njunih izjavah sta se zelo dobro vklopili v ekipo, zato upravičeno upamo, da je bil njun letošnji nastop začetek dolgega sodelovanja in da jima bo sledilo še več prijateljev in sošolcev. Poleg omenjenih so nastopili še: Anica Črnivec, Betka Forstnarič, Miro Lesjak, Alen Meznarič, Franc Meznarič, Medij občine Cirkulane Gledališka skupina KD Cirkulane s komedijo Tončka Žumbarja Tašča 2, Kukafca znova zelo navdušila občinstvo. Foto: Sandi Kelc Letošnja igralska zasedba na cirkulanskem odru. Mateja Muršec, Marjan Prašnički in Marica Žuran. Sandi Kelc je skrbel za luč in svetlobne efekte, nad izbiro kostumov je bdela Janja Solina Črnivec. Levji delež zakulisnega dela pa je ponovno opravil režiser Tonček Žumbar, ki je ob tem skrbel še za pravilno delovanje daljinskih mikrofonov. Zahvaliti se mu moramo tudi zato, ker nam je zopet posodil sceno in veliko tehnične opreme ter potrebnih rekvizitov. Okrog tisoč gledalcev, ki se je zvrstilo na petih predstavah prva dva januarska vikenda, in kljub zdravstvenim težavam v ansamblu, je polnih pozitivnih vtisov zapuščalo dvorano. Žal nam jo je zagodlo vreme in smo morali predstavo v petek, 13. januarja, odpovedati. Pa naj še kdo reče, da to ni nesrečen datum, vraževerje gor ali dol. Kot že nekaj let so bili domači gledalci v manjšini. Da se je v dvorani zbrala množica ljudi od blizu in daleč, gre zasluga radijski reklami, za katero je poskrbela Gordana Črnivec. Foto: Gordana Črnivec Po vsaki predstavi smo obiskovalce pozvali, da po svojih zmožnostih prispevajo za družino Maroh-Bukšek, ki ji je na silvestrovo ogenj uničil dom. Vsem darovalcem se zahvaljujemo v njihovem in našem imenu. Da bi videli, kako stvari strežejo profesionalci, in predvsem, da bi se česa naučili, smo si po zaključku predstav v Mariboru ogledali dve predstavi poklicnih gledališč. Januarja je bila to predstava Cucki, aprila pa smo si ogledali Nušičevo komedijo Žalujoča rodbina, ki smo jo pred leti pod naslovom Žalujoči ostali uprizorili tudi na našem odru. Za razliko od prejšnjih let tokrat sezone nismo zaključili na velikonočni ponedeljek, kot so verjetno nekateri pričakovali. Po temeljitem premisleku in soočenju vseh argumentov za in proti smo sklenili, da pretrgamo tradicijo. Vsem, ki ste mogoče računali na to predstavo, se še enkrat iskreno opravičujemo. Mateja Muršec 17 MAJ 2017 S plesom in pesmijo v pomlad Za marsikoga je novo leto mejnik novega začetka. Mi se pa raje pridružimo številnim poetom, ki pojmujejo pomlad kot začetek nečesa novega. Narava in številne živali se v zimskih dneh odpočijejo in se v toplih pomladnih dneh napotijo novim dogodivščinam naproti. Tudi mi, folkloristi Folklorne skupine Cirkulane KD Cirkulane, smo se skupaj s pomladnimi znanilci »prebudili« in zaplesali. Vetrič spomladanskega razpoloženja smo hitro ujeli v svoja jadra in tako se že lahko pohvalimo s številnimi vajami pa tudi nekaj nastopi, med katerimi bomo izpostavili le enega. To je nastop na območnem srečanju folklornih skupin Pod lipo 2017 v Majšperku, kjer smo zaplesali splet plesov iz naše obmejne vasice Meje. S svojim nastopom smo bili zadovoljni, domov pa se vrnili z lepimi vtisi in spomini. JUBILEJNO – DESETO LETO ZA FOLKLORNO SKUPINO Letošnje leto je za našo skupino prav posebno, saj je jubilejno. Obeležili bomo Na območnem srečanju odraslih folklornih skupin so se nam pridružili Tamburaši KD Cirkulane. Foto: Arhiv FS deset let delovanja. Ob tej priložnosti bomo pripravili koncert, za katerega nam svežih idej nikakor ne zmanjka. Navdih jemljemo v ljudeh, dogodkih, življenju, ljudskih pesmih, zakladnicah življenja naših prednikov. Ob tej priložnosti seveda že sedaj lepo vabljeni. Poti, ki smo jo prehodili do zdaj, se bomo vedno radi spominjali, veselimo pa se novih ciljev in izzivov, zato si v bodoče želimo le eno. Da bi se skupini pridružili novi člani, ki bi v ohranjanju plesne dediščine prepoznali izziv in priložnost za dobro druženje. Kot nas opozarja pomlad: ni dovolj prezimiti, ni dovolj preživeti – potrebno je živeti. Zatorej zaplešimo ter skupaj prebudimo lepoto in ljubezen do plesa! Nina Gabrovec 3. junija koncert Mladih veseljakov Vokalno skupino Mladi veseljaki iz KD Cirkulane je v prejšnji sezoni v vodenje prevzel naš prijatelj, sicer domačin, živeč v Ljubljani, sošolec ter nekdanji odlični sopevec pri Veseljakih, Andrej Ranfl. Po uspešnem debitantskem koncertu v preteklem letu se fantje letos na domači oder ponovno vračamo s povsem novim repertoarjem pesmi. Letos bo tematika pesmi Veseljakom povsem »pisana na kožo«. Kot se za vinorodno deželo spodobi, si naše prelepe Haloze le zaslužijo, da jim tudi Veseljaki namenimo svoj celovečerni koncert. Zato bo program pesmi zelo pivsko in vinsko obarvan, z naborom različnih slovenskih in tujih napitnic, 18 ki jim bodo tu in tam družbo delale še lepe podoknice. Teh smo se namreč Veseljaki vedno radi »posluževali«, predvsem takrat, ko smo se dovolj dobro »opogumili« ob prepevanju napitnic. V GOSTEH VOKALNA SKUPINA TISA Ker smo fantje najraje v družbi deklet, pa nam bodo tudi tokrat družbo delale punce iz vokalne skupine TISA. Zato vsi vljudno vabljeni, da nam v sklopu prireditev ob ob- Mladi veseljaki ob občinskem prazniku vabijo na koncert. Foto: Arhiv KD činskem prazniku prisluhnete na našem koncertu v soboto, 3. junija, ob 20. uri v novi večnamenski dvorani v Cirkulanah. Čaka nas torej poslastica tako za ušesa kot tudi brbončice. Vabljeni! Aleš KLINC, KD Cirkulane Medij občine Cirkulane MAJ 2017 IZ VRTCA CIRKULANE »Ker je to naše poslanstvo!« »Kaj misliš, je dobil pismo? Nas bo obiskal? Bomo dobili vsaj kakšno majhno darilo?«, takole nekako se je v začetku meseca decembra šepetalo po našem vrtcu. Vzgojitelji smo se le vidno nasmihali, skomignili z rameni in hudomušno odgovarjali z vprašanji: »Kaj pa mislite vi? Ste si zaslužili? So res vse izrečene obljube bile izpolnjene?« Malce za šalo, malce zares, je bilo potrebno otroke spodbuditi, da razmišljajo o svojem ravnanju. Pa ne o tistem, navihanem tekanju gor in dol po hodniku, jutranjem merjenju moči, kaj danes obleči ali s katero igračo oditi v vrtec. Niti o tistem virusu »ne znam« ali »daj ti«, pač pa o odnosu med seboj. Ste pravzaprav res prijatelji, veste, kaj je prav in kaj ne, veste, kdaj koga prizadenete in zakaj nisi samo TI – en otrok, temveč smo VSI pomembni? S takšnimi in drugačnimi spoznanji smo se srečevali meseca decembra ter raziskovali in spoznavali dejavnosti na velikem poudarku DRUŽBE. Kdo si ti, kdo sem jaz? Kaj vrtec pomeni tebi in kaj meni? Kaj lahko narediva, da bo najin dan lepši, prijaznejši …? Obiskali smo pošto in odposlali pomembno pismo. Veliko je bilo dejavnosti in aktivnosti, preko katerih smo spoznavali lastnosti letnih časov, razvijali svoje spretnosti, sposobnosti, predvsem pa nadgrajevali odnose in urili samostojnost. In ko danes takole pišemo spomine za nazaj – lepo se jih je spominjati, a spoznanje, da čas res prehitro mineva in še kako hitro bomo »male velike gospodične« ali »mali veliki možje«, nekje malce zaskeli. Tudi tokrat vam lahko s ponosom povemo, da so bila naša druženja s starši vedno pozitivno obiskana, da smo skupaj ustvarjali in se veselili na številnih srečanjih (novoletna in pustna delavnica, obdarovanje otrok, pustna povorka, sodelovanje na treh prireditvah, pohod s starši itd.), da smo medse sprejeli veliko novincev tekom šolskega leta in da so danes vse skupine polno zasedene. Koliko radovednih oči, koliko navihanih pogledov, iskrenih nasmehov in prigod sli- Največ novinčkov v najmlajši skupini. Medij občine Cirkulane Odšli smo na povorko v Zavrč. Drevo želja ob materinskem dnevu. 19 MAJ 2017 šimo vsakodnevno – tega vam ne moremo niti opisati. Vemo le, da uživamo in iščemo ideje in izzive iz dneva v dan. Zimski meseci so nad našo hiško posuli »prah energije« – razgibavali smo se na snegu, kotalili, sankali, izdelovali ptičje hišice, skrbeli za hrano živali, prepletali vzorce na zimskih oblačilih, se rokovali s snegom, eksperimentirali z vodo, napisali veliko pisem želja, obiskali pošto, spoznavali promet, si izdelali zemljevid naše okolice, sadili žito, si ogledali kar štiri lutkovne predstave, se urili in utrjevali znanje pri folklori, zborčku, lutkovnem krožku in še bi lahko naštevali. A najpomembnejše? Dobili smo PISMO! Pismo – obdano z velikimi skrivnostnimi škatlami in pravljičnimi pentljami. Raziskovanje vsebine ni potrebno podrobneje opisovati, saj veste … otroško, navihano, nestrpno, raztrgano. Ko smo dodobra spoznali in raziskovali naše nove igralne kotičke, smo kaj kmalu stopili v novo leto. Leto novih idej. Nikakor se nismo obotavljali in že pridno kovali načrte vnaprej. Ste slišali morda tudi: »JABA-DA-BA-DUUU!«? Ja, to smo bili mi. Ponovno navdušeni in plesno razpoloženi. Seveda smo tudi v vrtec prihajali vseh različnih mask, si priredili dan poslikave obraza, kot novost pa se udeležili pustne povorke v sosednji občini Zavrč. Da je bila vožnja z avtobusom prekratka, da so glasni koranti pognali strah v kosti in da so hrenovke bile najboljše doživetje tega dne, tega vam verjetno ne rabimo niti govoriti. Ko smo pust pokopali, nas je pozdravila sončna pomlad. Naše igralnice, hodniki in omarice so dobili svežo podobo. Igrala so zaživela, raziskovanje v naravi se je pričelo, vonj pokošene trave pa je oznanjal spomladanska opravila. Ja, tudi Otroci in lutke. v vrtcu jih imamo in poznamo. Vidno smo začeli vrtnariti, si uredili igralne kotičke na terasi ter se pripravljali na nastope ob praznovanju materinskega dne. Letos smo imeli otroci vrtca samostojno prireditev. Pokazali smo, kaj vse znamo, kako smo pogumni in da zmoremo veliko. Meseca aprila smo spoznavali različne tehnike barvanja pisank, izdelovali košarice, spoznavali dobrote velikonočnih košaric, si naredili pravo domačo regratovo solato z jajčki, se pomerili v tekanju na spomladanskem krosu, izvedli prvi mini pohod prijateljstva itd. Dnevi, ki so pred nami, nikakor ne bodo dolgočasni, ravno nasprotno. Pripravljamo se na prvo daljšo odsotnost od doma (šola v naravi), udeležili se bomo plavalnega tečaja, izvedli zaključne projekte vrtca, se pripravljali na zaključni nastop mini-maturantov in šolskega leta, raziskovali bomo v gozdu, na travniku, opazovali naše vrtnine, se pripravljali na poletne dopoldneve v peskovniku in v senci … To si navsezadnje vendar zaslužimo. Se še vedno sprašujete, kako nam uspe? Kako dopoldneve »začaramo« in kako nam časovno vse »znese«? Zato, ker želimo, ker znamo in hočemo. In to je naše poslanstvo! Čudovito poslanstvo! Besedilo in foto: Kolektiv Vrtca Cirkulane Zimsko veselje 20 Eksperimenti z vodo. Medij občine Cirkulane MAJ 2017 10. Pohod prijateljstva OŠ Cirkulane-Zavrč – največji praznik šole doslej Za nami je dan presežkov. 10. Pohod prijateljstva OŠ Cirkulane-Zavrč, ki je potekal v soboto, 22. aprila, in je presegel vsa pričakovanja. Blizu 1500 obiskovalcev je preživelo prečudovit dan. Idealno vreme za pohod, prelepa trasa pohoda od gradu Borl do Cirkulan, mini pohod za najmlajše, odlično pripravljen kulturni program ob dnevu šole in dnevu Zemlje s skoraj 200 nastopajočimi pred nabito polnimi tribunami, so privabili ljudi od blizu in daleč. Obiskovalce sta pozdravila ravnateljica OŠ Cirkulane-Zavrč Suzana Petek in župan občine Cirkulane Janez Jurgec, ki je bil tudi eden od ambasadorjev prireditve. bila ponudba na lokalni tržnici, kjer sta društvi gospodinj iz Cirkulan in Zavrča pripravili dobrote, pecivo za vse obiskovalce, okoliške kmetije pa so ponudile zdrave domače pridelke in dobrote. Za promocijo zdravja je skrbela ekipa ZD Ptuj. Ob glasbi, hrani in pijači so obiskovalci uživali tudi pri pristanku padalcev Aerokluba Ptuj. Najmlajša udeleženka pohoda v vozičku je bila nekajmesečna Vita, najmlajši udeleženec, ki je prehodil 2-urni pohod, je bil star le 3 leta in pol. Še posebej nas je navdušil najstarejši udeleženec pohoda, 79-letni Peter Foto: Sandi Kelc MNOŽICA OBISKOVALCEV PRAZNOVALA DAN ŠOLE IN DAN ZEMLJE Videli smo lahko vesele in navdušene obraze otrok ter odraslih, ki so bili od 9.00 do 14.00 ves čas v gibanju. Poleg pohoda in nastopov so lahko obiskovalci skakali na skakalnici Mini Planica, jahali in se vozili s kočijo, igrali s frizbiji, boksali, učili aikida, sproščali z jogo, zabavali z bratoma Malek (napihljiva igrala, žongliranje, lokostrelstvo, monocikli, poslikava obraza …), premagovali ovire na poligonu, se igrali v peskovniku, ustvarjali v ustvarjalnih delavnicah ... Pestra je Medij občine Cirkulane 21 MAJ 2017 Zmazek iz Gorišnice, ki je na prireditev in domov kar pritekel. 33-kratni maratonec je bil nad dogodkom navdušen. Najštevilčnejša družina na pohodu, Kelčevi iz Zavrča, je štela kar 25 članov. Vsi naj udeleženci so prejeli nagrade. Prireditev je bila odlično izpeljana in koordinirana s strani organizacijskega odbora, v organizaciji celotne prireditve pa je sodelovalo preko 150 prostovoljcev. ZAHVALA DONATORJEM, SPONZORJEM IN VSEM SODELUJOČIM 10. Pohod prijateljstva je bil vsekakor dogodek, ki je zgled odličnega sodelovanja in prijateljstva med vsemi ljudmi v občinah Cirkulane in Zavrč, lokalno skupnostjo, društvi, organizacijami in podjetji in je ponesel dobro ime obeh krajev daleč preko meja svojih občin. Hvala vsem, ki ste prispevali k temu nepozabnemu dogodku! SPONZORJI IN DONATORJI: Občina Cirkulane, INT Težak, d. o. o., Finakos, d. o. o., Emg, d. o. o., Intera, d. o. o., Mark Caffe, Meso-coop Hanžekovič, Veržej, d. o. o., Franc Zmazek, Podravka, d. o. o., Perutnina Ptuj, d. d., Ptujske pekarne, d. o. o., Terme Ptuj – Sava Turizem, d. d., Intersport, d. o. o., Atina, d. o. o., Kmetijska zadruga Ptuj, z. o. o., Mesarija Kokol Dolane, Halo, d. o. o., Frizerstvo Bela Cirkulane, Cvetličarna Rožmarin Bukovci, Vladimir Solina, s. p., Legartis, d. o. o., Potovanja Kurent, s. p. SODELUJOČI: Osnovna šola Cirkulane-Zavrč, Občina Cirkulane, Mini Planica, Brata Malek – rekreacijsko- -ustvarjalno društvo Eleja, Konjeniški klub Borl, Športno društvo Cirkulane, Planinsko društvo Cirkulane, Turistično društvo Cirkulane, Društvo gospodinj Zavrč, Društvo gospodinj Cirkulane, Gimnastično društvo Ptuj, Plesni klub Mambo Ptuj, Aeroklub Ptuj, Boks klub Ring Ptuj, Ultimate – Ptujska legija, Aikido klub Ptuj, Društvo Joga v vsakdanjem življenju, Zdravstveni dom Ptuj, Kmetija Krajnc, Kmetija AS Arnečič, Kmetija Matjašič, Glasbeno izobraževanje Kelenc, Zoran Dernikovič, Sandi Kelc, Ivan Debeljak. AMBASADORJI POHODA: Janez Jurgec, župan občine Cirkulane, Veronika Domjan, športnica, Doroteja Domjan, športnica, Viktorija Zadravec, športnica. OŠ Cirkulane-Zavrč Naj živi knjiga, naj živimo bralci! RASTIMO S KNJIGO! V zgodnjem otroštvu sem rad gradil hišice iz kock in vsakršnih drugih igrač. Namesto strehe pa sem pogosto uporabil otroško slikanico. V sanjah sem zlezel v to hišico, se ulegel na posteljo iz vžigalične škatlice in gledal zdaj v oblake zdaj v zvezdnato nebo – vse je bilo odvisno od tega, katera sličica mi je bila bolj všeč. Prizadeval sem si ustvariti udobno in varno bivalno okolje, s čimer sem nezavedno upošteval življenjsko pravilo vsakega otroka. In otroška knjiga mi je pri tem zelo pomagala. Potem sem zrasel, se naučil brati, in knjiga je v moji domišljiji bolj kot strehi postajala podobna metulju. Ali celo ptici. Knjižne strani so spominjale na krila in so šelestele. Zdelo se mi je, da se bo knjiga, ki leži na okenski polici, zdaj zdaj skozi odprto okno pognala proti neznanim daljavam. Vzel sem jo v roke, jo začel brati in pomirila se je. Skupaj s knjigo sem potoval v druge dežele in svetove in tako razpiral prostor svoji domišljiji. Kakšno veselje je držati v rokah novo knjigo! Ne veš še, o čem pripoveduje. Upiraš se skušnjavi, da bi odprl zadnjo stran. In kako lepo diši! Tega vonja ne moreš razčleniti na sestavine: tiskarska barva, lepilo … Ne, to je prav vonj knjige, 22 vznemirljiv, neponovljiv. Končki nekaterih strani so se zlepili, kakor da se knjiga še ni zbudila. Zbudila se bo, ko jo boš začel brati. Ti odraščaš, svet okoli tebe pa postaja bolj zapleten. Porajajo se vprašanja, na katera še vsak odrasli ni sposoben odgovoriti. Ti pa moraš nujno s kom deliti svoje dvome in skrivnosti. In tu ti na pomoč spet priskoči knjiga. Najbrž so se mnogi ujeli pri misli: saj to piše o meni! In najljubši junak je na lepem podoben tebi. Enake težave ima in častno jih rešuje. Tale junak pa sploh ni podoben tebi, vendar si ga tako želiš posnemati, biti pogumen in iznajdljiv kot on. Če kakšen fantek ali punčka reče: »Ne maram brati!«, se mi to zdi smešno. Ker jima ne verjamem. Gotovo tudi jesta sladoled, se igrata, gledata zanimive filme. Drugače povedano, uživata. In branje ni samo delo, vzgoja čustev, razvoj domišljije in celo osebnosti, predvsem je velikanski užitek. Prav zaradi tega otroški pisatelji sploh pišejo knjige! Prevedla: Lijana Dejak Sabahudin Novalić, 1. a 2. april je mednarodni dan knjig za otroke, ki ga je Mednarodna zveza za mladinsko književnost (IBBY) proglasila leta 1967. Za dan mladinske književnosti je IBBY proglasila rojstni dan pravljičarja Hansa Christiana Andersena. Mednarodni dan knjig za otroke vedno spremljata tudi poslanica in plakat, ki ju prispeva katera od držav članic za mladinsko književnost. Poslanico ob 2. aprilu 2017 je pripravila Ruska sekcija IBBY. Poslanico je napisal Sergej Mahotin, plakat pa je ustvaril ilustrator Mihail Fjodorov. Medij občine Cirkulane MAJ 2017 Slovenska sekcija IBBY je ob letošnjem 2. aprilu namenila skupno bralnospodbujevalno akcijo na temo BEGUNCI IN VEČKULTURNO RAZUMEVANJE. ANEKDOTA O HANSU CH. ANDERSENU Danski pravljičar Hans Christian Andersen se je na starost hudo bal, da ga bodo pomotoma pokopali, ko bo še živ. Da bi to preprečil, je vsak večer na posteljno omarico položil listek z opozorilom: »Nisem mrtev. Samo videti sem tak.« Pa še nekaj zanimivosti o pravljičarju, ki je tkal najlepše pravljice H. Ch. Andersen se je rodil 2. aprila 1805 na Danskem v revni družini čevljarja. Oče mu je umrl, ko je bil Hans Christian, ki je bil zasanjan in ujet v domišljijski svet, star enajst let. Mati je želela, da bi se izučil za krojača, Hans Christian pa se je odločil za pot v svet in odšel v Kobenhavn. Tam se je najprej izučil za igralca, eno leto je obiskoval šolo petja in eno leto plesno šolo. Kasneje je začel pisati; pridobil si je zaščitnike in štipendijo, ki mu je omogočila šolanje. Tako je pri sedemnajstih letih na primer obiskoval šele drugi razred. Zaradi zbadljivk in strogega predstojnika ga je njegov zaščitnik izpisal iz šole in mu priskrbel zasebnega učitelja. Po maturi, ki jo je opravil pri triindvajsetih letih, je veliko pisal in potoval. V slavi je užival zadnjih dvajset let svojega življenja. Obveljal je za samotarja brez lastnega doma. Umrl je v vili prijateljev. Andersen je bil zelo plodovit pisec, ki se je preizkusil v vseh literarnih žanrih. V svetovno literaturo se je vpisal predvsem kot avtor pravljic, ki jih odlikuje čarobna domišljija in v katerih se mitski svet združuje z resničnostjo, blago ironijo in dobrohotnostjo. Ela Kozel, 1. a V pravljicah se je na prefinjen način vedno soočil tudi z vprašanjem zla. Prve štiri pravljice je Andersen izdal leta 1835. Danes si težko predstavljamo evforijo, ki so jo te zgodbe povzročile med Danci, ki česa takega še niso nikoli brali. Po vsej Evropi je bilo takrat pravljičarstvo še v povojih; zgodbe za otroke so bile puste, pobožnjaške in vzgojne, Andersen pa je najmlajše, namesto da bi jim pridigal, nagovoril v toplem, zarotniškem tonu. Andersen je pustil, da so v njegovih pravljicah spregovorili do takrat spregledani otroci (pa tudi živali in celo predmeti). Odrinjeni, revni in pozabljeni so bili kar naenkrat v ospredju umetnikovega zanimanja. KNJIGA ZA KNJIGO – IZMENJAVA KNJIG V mesecu aprilu knjige obeležujejo svoj praznik večkrat: 2. aprila je mednarodni dan knjig za otroke, 20. aprila je dan slovenske knjige, 23. aprila pa svetovni dan knjig in avtorskih pravic. V počastitev vsem dnem knjig smo v naši šolski knjižnici v petek, 21. aprila 2017, izvedli Tržnico izmenjave knjig. Akcije se je udeležilo 55 učencev, tako je imela naša tržnica lepo število raznovrstnih knjig – zgodbic, pravljic, stripov, mladinskih romanov, pesmic itd. Učenci so najprej v knjižnico prinesli knjigo, ki so jo že prebrali in so jo bili pripravljeni deliti še s kom drugim. Vanjo so napisali posvetilo naslednjemu bralcu ali bralki. Prejeli so knjižno kazalko, ki je bila hkraMedij občine Cirkulane ti vstopnica za izmenjavo knjig. Ilustrirane knjižne kazalke so razstavljene na šolskem panoju v knjižnici kot spomin na dneve knjig v mesecu aprilu. Tržnice izmenjave knjig so se udeležili tudi učitelji in nekaj staršev. Marica Zebec, šolska knjižničarka Amadej Štumberger, 1. a Odpri knjigo in knjiga bo odprla tebe. Knjiga je in vedno bo. Izrečeno odleti, napisano ostane. Lepo je deliti, a še lepše podariti. 23 MAJ 2017 Literarni natečaj Z domišljijo na potep Z agencijo Smar – team in gospo Tjašo Rupnik smo v lanskem šolskem letu sodelovali v natečaju s pravljicami “Z domišljijo na potep”. Sodelovalo je devet otrok iz Osnovne šole Cirkulane-Zavrč s svojimi deli: Kako se je gosenica Mara spremenila v metulja – Lena Golavšek, Vezalke ali kdo mi jih lahko pomaga zavezati? – Nina Prašnički, Dvojčici Zala in Taja – Valentina Juhart, Milni mehurčki – Neja Kelc, Preveč denarja v mojem hranilniku – Tilen Resman, Vici – šale – Tilen Resman, Barcelona ali Real Madrid? – Tilen Resman, Škrati in jaz – Tjaša Bratušek, Zajček Skokec ima zabavo – Alen Križnjak, Pomisli in se zgodi – Daša Dizdarević, Pustolovščina sredi džungle – Taja Potočnik. Izmed šolskih pravljic vseh slovenskih šol, ki so sodelovale, je bila nagrajena s 4. mestom pravljica Neje Kelc Milni mehurček. Med vrtčevskimi pravljicami je bilo vseh pet pravljic nagrajenih, in sicer: Gal Černivec – Snupijeva dogodivščina, Ela Kozel – Jaz princeska Ela in Amadej Štumberger – Ježek in zajček s 4. mestom, Aljaž Emeršič – Zajček Srečko in Božiček s 3. mestom in Nia Žuran – Zgodbica o škratu s 1. mestom iz vseh vrtcev v Sloveniji, ki so se udeležili natečaja. Tako smo se v sodelovanju šole udeležili podelitev priznanj in nagrad v Kulturnem domu Bevke. Vsi sodelujoči smo se s soglasjem staršev in skupaj z učiteljico Nino Kirbiš popeljali na izlet v Bevke. Ogledali smo si kratek program tamkajšnjih otrok, ki so popestrili podelitev priznanj. Po zaključku smo si ogledali okolico Bevk in njihovo znamenito točko začetka Ljubljanskega barja. Po ogledu in iskanju skritega zaklada po gozdu smo se še malo poigrali na igralih tamkajšnjega športnega parka in se tudi okrepčali. Po dolgi vožnji in vseh ogledih se nam je prilegla mirna vožnja do Haloz. Da pa smo malo popestrili izlet, smo se v Markovcih okrepčali še s sladoledom za nagrado. Tako je potekalo naše izletnikovanje v Bevke. Nismo samo pisali, predstavili smo se tudi na lanski Literarni čajanki na naši osnovni šoli. Vsak otrok se je predstavil 24 z odlomkom svojega dela. Prišla je tudi Tjaša Rupnik in podelila priznanja še predlanskim piscem, ker predlani ni bilo prireditve v Bevkah. Malo je poklepetala, predstavila projekt in Skupno knjigo otroških pravljic z njihovimi ilustracijami. Po programu pa so nas gospodinje Društva gospodinj Cirkulane pogostile s pecivom in šolska kuharica Danica nam je postregla s toplim čajem. Naše druženje se je nadaljevalo ob klepetu, piškoti in čaju. Starši so imeli možnost tudi kupiti Skupno knjigo pravljic pri Tjaši Rupnik ali pa jo naročiti po pošti preko podjetja Smar – team Bevke. Lani smo v družbi gospodinj iz Društva gospodinj Cirkulane in OŠ Cirkulane-Zavrč izpeljali še eno Literarno čajanko, ki je bila zelo uspešna. TUDI LETOS SODELUJE DEVET OTROK Da ne bomo govorili samo za lansko šolsko leto, smo se učenci šole in otroci iz vrtca Cirkulane tudi letos odločili sodelovati na natečaju “Z domišljijo na potep 2016/2017”, kjer je sodelovalo devet šolskih otrok: Veverička Čopka in veliki lešniki – Nikita Potočnik, Metuljčice v kraljestvu rož – Špela Ilec, Metuljček in prijatelji – Iris Petrovič, Liza in prijatelji – Nina Prašnički, Skrivnosti in ključ – Tjaša Bratušek, Najlepši božič – Neja Kelc, Skrivnostno življenje Julije – Neja Kelc, Čarovnik Monopoly – Alen Križnjak, Pirotehnična sredstva – Nina Košak, Duh pozabljenega dvorca – Taja Potočnik. Sodelovalo pa je tudi devet vrtčevskih otrok, in sicer trije otroci iz skupine Pikapolonice in šest otrok iz skupine Sončki. Ko pojejo ptice – Maj Kelc, Mali in veliki traktor – Žan Bratušek, Ježek Jež – Nia, Ian in Aleksandra Žuran, Miški – Žan Luka Kokot, Moj prijatelj Capi – Lia Voglar, Medij občine Cirkulane MAJ 2017 Zoja in super Luna – Zoja Štumberger, Moj zajček – Iva Pisanec, Pepelka – Iva Pisanec, Pravljica Račka – Amanda Štumberger. Med zmagovalne pravljice sta se letos uvrstili pravljici: Ko pojejo ptice – Maj Kelc in Ježek Jež – Nia, Ian in Aleksandra Žuran. ZAKLJUČNA PRIREDITEV BO V PETEK, 26. MAJA, V BEVKAH Obveščam pa vas, dragi starši in bralci, da bo zaključna prireditev in razglasitev zmagovalcev projekta “Z domišljijo na potep 2016/2017” v petek, 26. 5. 2017, s pričetkom ob 10.30 v Kulturnem domu Bevke. Nekateri pisci že vemo, kako je, če gremo na oder in nam vsi skupaj za- ploskajo. Pridružite se nam in vsem bo lepo, saj imamo nekaj nagrajencev, tudi sama sem med njimi kot mentorica. Pa na svidenje do naslednjega pisanja lepih pravljic in zgodb “Z domišjijo na potep 2017/2018”. Pripravila: Lidija Tement Foto: Arhiv OŠ Cirkulane-Zavrč Spoznavajmo države EU V soboto, 6. maja 2017, so se osmošolci pod mentorstvom učiteljev Janje Solina Černivec, Izidorja Gnilška, Karle Domjan in Suzane Petek udeležili osrednje prireditve projekta mladih »Spoznavamo države Evropske unije«, ki je potekala pred Mestno hišo na Ptuju. Tam je 28 osnovnih in srednjih šol predstavilo eno izmed članic EU. Po končanem programu smo se odpravili v ptujski Europark, kjer smo v zrak simbolično spustili modre balone z evropskim znakom. Zadovoljni in že malce utrujeni smo se skupaj vrnili domov in s seboj prinesli lepe spomine na evropsko obarvan dan. Mentorica Suzana Petek Kot je v navadi že od začetka projekta, naša šola predstavlja državo Grčijo. Letošnja tema so bile najlepše/najbolj znane pravljice te dežele. Učenci so kar nekaj ur z zanimanjem prebirali grške zgodbe ali mite na temo antične Grčije. Na naši stojnici so si radovedni obiskovalci lahko ogledali raznolike plakate na temo grških bogov, junakov, zgodb ali mitov, sliko postavnega Orfeja in lepotice Evridike, maketo grškega gledališča ter zloženke, kjer so bile predstavljeni najpomembnejše zgodbe iz stare Grčije. Ob 10. uri se je začel kulturni program, v katerem so šole predstavile značilni ples svoje »posvojene« države tudi na odru. Naši učenci so zaplesali sirtaki, na harmoniki pa jih je spremljal Jure Bezjak. Zanimiv dopoldan je popestril tudi obisk evropske komisarke za promet ge. Violete Bulc, ki je sproščeno pokramljala z našimi učenci. Učenci OŠ Cirkulane-Zavrč so predstavili Grčijo in njene najlepše/ najbolj znane pravljice. Na fotografiji v družbi mentorjev in ravnateljice Suzane Petek. Foto: Arhiv OŠ Medij občine Cirkulane Osmošolci OŠ Cirkulane-Zavrč v družbi komisarke za promet v EU Violete Bulc, ki je na praznični dan obiskala Ptuj. Rok Šegula, 3. a 25 MAJ 2017 KO BOM VELIK, BOM ... ŽELJE PETOŠOLCEV Ko odrastem, bi rada postala frizerka. To pa zato, ker rada delam frizure in mi je ta poklic všeč. Lahko imam tudi svoj frizerski salon. Tjaša Bratušek Rada bi bila aranžerka. Ker zelo rada lepim, režem, izdelujem in zavijam darila. To me zelo veseli. Zala Fridauer Jure Bezjak, 3. a Po poklicu bi rad postal računalnikar, ker lahko ustvarjam igrice in za njih dobim plačo. Zelo rad igram igrice na računalniku. Jan Vidovič Jaz bi bil rad nogometaš. Ker sem hiter in dobro igram nogomet. Jusuf Tursanović Jaz bi rada postala frizerka. Rada delam frizure in obožujem lase. Valentina Juhart Po poklicu bi rada postala učiteljica. Ta poklic mi je zelo všeč. Rada sem v družbi in me veseli, da svoje znanje, ki sem ga pridobila, podam drugim. Julija Maučič Zbiram med 5 poklici: reševalec, odvetnik, policist, nogometaš in športni komentator. Zaradi svoje bolezni teh služb verjetno ne bom mogel opravljati. Žan Feguš Ko odrastem, si želim postati programer. Ker bi rad izdeloval video igre in me to tudi veseli. Tilen Resman Rada bi postala zdravnica in igralka. Zdravnica bi postala zato, ker bi rada zdravila bolne ljudi. Igralka pa zato, ker me igralstvo zelo veseli. Taja Štumberger Rad bi postal ribič, ker me to zelo zanima. Obožujem ribe. Darjan Šumenjak Brlek Jaz bi rad bil športni novinar. Rad gledam nogometne tekme in včasih že doma komentiram. Nik Brlek Ko bom velika, bi rada postala veterinarka. Rada bi pomagala živalim in jih zdravila. Tamara Emeršič Rada bi postala veterinarka, ker imam rada živali in ker me to delo zelo veseli. Nela Brlek Želim si postati učiteljica jahanja. Konji so mi všeč in so prijazni. Eva Šegula Ko odrastem, bi rad bil programer. To je zanimiv poklic. Nekoč bi rad naredil svojo igrico.Sebastjan Kokot REGRAT Lara Brlek, 3. a Regrat je močno razširjena zdravilna zelena trajnica oziroma plevel. Že leta 1546 je spadal v skupino najbolj zdravilnih rastlin. Njegovo steblo je visoko, votlo, brez listov in zraste do 20 cm. Ob poškodbi se iz stebla izlije strupen, bel mleček. Listi so združeni v pritlično rožico. Listi so zelo različni, od celorobih pa do lirastih. Korenine so močne, globoke, razve- jane in dolge 2 cm. Vsi deli regrata, razen korenine, vsebujejo mleček, ki je nestrupen. Cvet je rumen košek, ko pa dozori, se spremeni v regratovo lučko, ki tvori različna semena. Regrat cveti od aprila pa do oktobra, nabiramo ga od marca do maja. Regrat raste na tratah in ob robu gozda. Na bogatih ilovnatih tleh je zelo pogost in raste od nižin pa do suho alpskega pasu. Raste po vsej Evropi, najdemo pa ga tudi v nekaterih delih Azije. Svež se uporablja kot solata, ki zdravilno vpliva na jetra in ledvice. Najbolj zdravilne in učinkovite so korenine, ki topijo bakterije in krepijo telo. Iz regrata lahko kuhamo tudi čaj. Obstajajo pa tudi različne kreme, ki blažijo bolečine v kosteh. Regratova kava je znana po tem, da je njena glavna sestavina regratova korenina. V vseh delih rastline je lepljiv, užiten mlečni sok , ki ima zdravilne učinke. Regrat vsebuje vitamine: A, B in D, zato ga uporabljamo tudi v medicini. Spada v družino nebinovk. Regratova ljudska poimenovanja so mlečenec, jajčar, rumena reva, farška plata in mlečje ... Poznamo alpski regrat, gladki regrat, navadni regrat in močvirski regrat. O regratu poiskala zanimivosti Taja Štumberger, 5. a. 26 Medij občine Cirkulane MAJ 2017 TULIPANI Tulipane najdemo v vrstah na obrobkih,v žarečih šopkih na trati in gredicah, nizke sorte na skalnjakih, med grmovnicami in trajnicami. Lepo se podajo v skupen nasad s spo- minčicami ali mačehami. Tulipani spadajo v družino lilijevk. Tulipane sadimo na sončen do delno sončen prostor. Deli rastline so cvet, steblo in listi. Sadimo jih od septembra do začetka novembra. Po cvetenju pustimo čebulice v zemlji, dokler listi ne porumenijo in se posušijo. Na vrtovih lahko najdemo divje in vzgojene tulipane. Divji tulipani zrastejo od 15 do 40 centimetrov visoko in cvetijo od marca do maja. Vzgojeni tulipani zrastejo nekoliko višje, celo do 70 centimetrov visoko, čeprav poznamo tudi razne pritlikave sorte. Cvetijo od sredine aprila do konca maja. Tulipani izvirajo iz zahodne Azije in severne Afrike. Cvet tulipana je simbol Turčije. Tulipan je tudi nacionalni simbol Madžarske, najdemo pa ga tudi v iranski zastavi. Ime cvetlice tulipa ali tulipant je pomenilo turško pokrivalo. Tulipane lahko tudi podarimo in s tem je povezana simbolika. Rdeči tulipan je simbol izpovedi ljubezni, rumeni tulipan pomeni brezupna ljubezen, pisani tulipan pa pomeni lepe oči. Nika Hozjan, 1. a O tulipanu našla zanimivosti Zala Fridauer, 5. a. KAJ ŽELIM POSTATI? Postati želim dreserka konj. Ker me to delo osrečuje in zelo rada delam z živalmi. NEJA KELC (5. c) Želim si postati prodajalec živali. Ker me živali zelo zanimajo in ker se o njih lahko veliko naučiš. ALEN KRIŽNJAK (5. c) Postati želim živinozdravnica. Rada imam živali, zato jim hočem pomagati. MAJA ZAVEC (5. c) Postati želim poklicni nogometaš ali pa policist, ker me ta dva poklica veselita. BLAŽ MILOŠIČ (5. c) Jaz si želim postati zdravnik. Ta poklic me navdušuje zato, ker rešuje življenja. Je zelo lep in zanimiv poklic. NIK ARBEITER (5. c) Želim si postati prodajalka. Ker bi rada prodajala različne stvari. NINA KRANJC (5. c) Rad bi postal avtoelektričar, saj me popravljanje in montiranje stvari v avtu zelo veseli. NIKO ZAMUDA (5. c) Postati želim veterinarka. Ker imam rada živali in bi jim rada pomagala. LANA STRELEC (5. c) Jaz si želim postati električar. To sem si izbral zato, ker me veseli elektrika. TILEN KOLEDNIK (5. c) Želim si postati dreserka konj, ker mi konji veliko pomenijo. Konje lahko jahamo in z njimi preživljamo veliko našega časa. LARA ŽULA (5. c) Medij občine Cirkulane Lena Golavšek, 3. a Želim postati pevka. Ker rada pojem in ob tem uživam. SARA ŽULA (5. c) Želim postati učitelj angleščine. Mislim, da bo zame to lahko, ker obvladam angleški jezik. ALJOŠA MILOŠIČ (5. c) Želim postati frizerka ali učiteljica športa, ker mi je takšno delo všeč. LUCIJA KRIŽANEC (5. c) Postati si želim poklicni nogometaš, ker mi je nogomet zelo všeč pa tudi dobro ga igram. Postal bi tudi vojak, ker mi je všeč delo z orožjem. Bil bi tudi svobodni slikar, ker zelo rad rišem in tudi zelo lepo rišem. TIAN FAJFAR (5. c) 27 MAJ 2017 Projekt Pasavček Tudi v šolskem letu 2016/2017 sodelujemo v mednarodnem projektu Pasavček. Projekt je potekal skozi celo šolsko leto. Naučili smo se veliko novega o varnosti v prometu. Zdaj vsi vemo, kaj je red – RED JE VEDNO PAS PRIPET. ̶ ̶ ̶ ̶ ̶ ̶ ̶ ̶ ̶ ̶ Učenci 2. a razreda so o projektnem delu povedali: V šoli smo spremljali našo pripetost, dobili smo žige Pasavček. Vesel sem, da smo v našem avtu vsi pripeti. Marsel Dobili smo darilca, tudi urnik s pasavčkom. Naučila sem se, da moramo biti v avtu vsi pripeti. Maja Kazalko Pasavček uporabljam pri branju knjig, obešanko Pasavček sem si obesila v avto. Lana Dobili smo balone, na katerih je bil narisan pasavček. Pasavček pravi: »Red je vedno pas pripet.« Žiga Obešanko Pasavček imam na kljuki vrat v svoji sobi. Vsak dan me spomni, da se moram v avtu pripeti. Lucija Obiskal nas je policist. Ko smo se pogovarjali, sem izvedela veliko novega o prometu. Zanimiv mi je bil poskus s čelado. Nikita Z veseljem sem barval pobarvanko Pasavček. Všeč mi je bilo, ko nas je obiskal policist. Emanuel Spoznal sem žival pasavec. Naučil sem se, da imamo različne otroške sedeže. Koliko tehtaš, takšen sedež moraš imeti. Matic Vem, da je prav, da so v avtomobilih pasovi. Ko se pripnemo, smo varnejši. Miha aredili smo pasavčke iz das mase. Ta pasavček sedaj krasi Teo Črnivec, 2. a Šola nekoč Nekoč, v starih časih, ko je bila moja babica še majhna, je bilo vse drugače. V šolo je hodila peš, ker v starih časih ni bilo avtomobilov in avtobusov. Peš je morala iti tudi, ko je deževalo ali snežilo. Ko je prišla v šolo, je sedla v klop in počakala, da je prišel učitelj. Ko je prišel v razred, je najprej pogledal, če imajo umite roke in postrižene nohte. Kdor ni imel čistih rok, je dobil s palico po prstih. Potem se je pričel pouk. Pisali so na tablico s kredo, saj niso imeli zvezkov. Vse so si morali dobro zapomniti, saj so napisano s krpo takoj zbrisali. Med odmori so se igrali ljudske igre: Abraham, bela, bela lilija, ristanc in druge. Po pouku so šli peš domov. Med potjo so zganjali norčije. Poleti so se kopali v potokih, lovili ribe, se igrali skrivalnice in kradli sadje z dreves. Pozimi so se drsali, kepali in delali snežake. Babica je domov velikokrat prišla mokra, umazana in z raztrganimi oblačili. Zaradi tega je bila zelo okregana. V starih časih so bili zelo revni, a vseeno so imeli lepo otroštvo. Lena Golavšek, 3. a 28 ̶ ̶ ̶ ̶ ̶ ̶ ̶ ̶ mojo sobo in me spomni, da smo vsi v avtu pripeti. Ana Marija Policist nam je pokazal poskus z jajčko v čeladi. Pasovi so potrebni, da nas ob trku ne vrže ven iz avta. Želim si, da ne bi bilo prometnih nesreč. Teo Jaz imam v avtu jahača. Vedno sedim v njem in se pripnem. Aleksander zvedel sem, da ima žival pasavec sovražnike. Pred njimi se ubrani tako, da se zvije v klobčič. Vito Iz das mase smo oblikovali pasavčka. Ko se je posušil, smo ga pobarvali. Vem, da moramo biti vsi v avtu pripasani. Če kdo pozabi, ga spomnim. Tibor Policist nam je pokazal, kako se pravilno pripasamo. Sedel sem v otroškem sedežu, policist pa nam je pokazal, kje mora potekati pas. Patrik Reševali smo nalogo labirint. Policist nam je naročil, da moramo biti v avtomobilu vsi pripeti. Alex Z avtomobilom se rada vozim. Ko se peljemo k babici, smo vsi pripeti. Đuli V avtomobilu se vsi pripnemo. Če se mama pozabi pripeti, avto »tutka«. Mama se takoj pripne. Sara Medij občine Cirkulane MAJ 2017 Pohod prijateljstva V soboto, 22. 4. 2017, smo imeli v šoli Pohod prijateljstva. Dogajalo se je veliko stvari. Po pohodu smo učenci tudi nastopali. Imela sem dober dan. Skakala sem na trampolinu, jahala konja, se vozila s kočijo in imela poslikan obraz. Bilo je zelo zabavno. Ines Zamuda, 1.a mene zelo prijazna in se druži z mano. Radi se igrava različne namizne igre, skačeva z obroči in plezava po vrvi. Rebeka Emeršič, 3. a Prijateljstvo Moja prijateljica je Lena Golavšek. Doma je v Gorišnici in je stara 8 let. Hodi v 3. razred. Je zelo prijazna, mi vedno svetuje in pomaga ter se z menoj igra. Naučila me je že veliko plesov. Zelo me zabava in nasmeji. Radi se loviva, igrava skrivalnice in igrava družabne igre, predvsem moja Slovenija in človek, ne jezi se. Radi tudi riševa in barvava. Staša Fridl, 3. a Staša Fridl, 3. a Prijatelj je: tisti, s katerim se nikoli ne skregaš, ti pomaga pri pouku, s katerim se vedno igraš, ga imaš rad, ti veliko pomeni. Moja prijateljica Iris Petrovič, 3. a Moji prijateljici je ime Iris, piše se Petrovič. Doma je v Medribniku. Stara je 9 let. Moja prijateljica je zato, ker je do Medij občine Cirkulane Moja prijateljica Moja najboljša prijateljica je Rubi Kolednik. Imava se radi in skupaj sediva. Včasih se malo skregava, a potem se hitro pobotava in sva spet prijateljici. Radi si pripovedujeva skrivnosti, ki so zelo zanimive. Pomagava si pri nalogah. Zelo sva prijazni druga z drugo. Pri športu sva pogosto v isti ekipi. Radi si izmišljava različne pozdrave. Maša Kelc, 3. a Iris Bukšek, 3. a Foto: Sandi Kelc Lana Brlek, 3. a 29 MAJ 2017 sončničnih jedrc naj bi pomagalo pri glavobolu, kašlju in prehladu. Sončnično olje, bogato z nenasičenimi maščobnimi kislinami, se uporablja tudi za nego kože. Sončnica spada v družino nebinovke – Asteraceae. Zanimivosti o rastlini je poiskala Nina Kranjc, 5. c. MUHOLOVKA Aljaž Emeršič, 1. a Muholovka, znanstveno ime Dionea muscipula, je majhna rozetasta rastlina, ki doseže v premeru dobrih deset centimetrov. Običajno ima štiri do sedem listov, ki izraščajo iz drobnega podzemnega zadebeljenega stebla. Vsak list s pastjo vred doseže 3–10 centimetrov v višino. Jeseni zeleni del rastline večinoma odmre. Je majhna in zelo počasi rastoča rastlina. ČRNI BEZEG Črni bezeg cveti od maja do julija. Cvetovi so bele barve in prijetno dišijo. Listi so sestavljeni iz 5 nepravilnih grobo nazobčanih lističev. Listi so dolgi do 30 cm. Ima vijolične do črne jagode. Jagode so združene v soplodju. Lubje v starosti razpada. Črni bezeg je prezimna trdna rastlina. Dobro uspeva na svetlih mestih, na rodovitnih vlažnih tleh. Tla so bogata z dušikom. Iz bezga lahko naredimo tudi sok. Bezgovi cvetovi pomagajo pri čiščenju organizma, gripi in prehladu. Čaj iz bezgovih listov pomaga pri sladkorni bolezni. Ljudska imena so: božavina, beza, bezdijina, bezeg, bezga, bezgovec … Spada v družino pižmičevk. Zanimivosti o rastlini je poiskala Lara Žula, 5. c. SONČNICA Sončnica izvira iz Severne Amerike. Cveti od avgusta do oktobra. Sončnica živi eno leto, zraste do 3 m visoko. Ima debelo dlakavo steblo in srčaste, neenako napiljene liste. Velike cvetne glave lahko v premeru dosežejo tudi 40 cm. Posamezni zunanji jezičasti cvetni listi pa so redko dolgi tudi do 10 cm. Na vrtu rabijo sončnice svetlobo in oporo. Veliki primerki pogosto potrebujejo oporo. Njena lastnost je, da pospešuje izločanje seča, znižuje tudi telesno temperaturo. Uporabljamo predvsem semena, lahko pa tudi popke. Za pridobivanje semen oktobra porežemo celotne cvetne koše in jih obesimo v zračne prostore, da se posušijo. Uživanje Uspeva v revnih tleh s hranljivimi snovmi. Pomanjkanje nadomesti s proteini iz živali, ki jih lovi v past. Uporabna je za preganjanje in lovljenje mrčesa, kot so muhe, pajki in večje žuželke. Zapiranje pasti povzroči kombinacija elastičnosti, napetosti in oblike listov. Sam princip premikanja ni popolnoma znan. Če je plen uspešno ujet, začne stimulirati notranja tkiva listov, da nabreknejo in začnejo izločati encime, ki razgradijo plen. Spada v družino rosikovk. Zanimivosti o rastlini je poiskal Niko Zamuda, 5. c. MELISA Melisi rečemo po grško čebela. Visoka je do 100 cm. Melisa je grmičasta trajnica. Stebla so štirioglata in polna nameščenih jajčastih listov. Na listni površini so dobro vidne listne žile. Ima značilen vonj po limoni. Cvetovi so beli, majhni, njihov vonj močno privlači čebele. Melisa uspeva na vseh vrstah dobro odcednih vrtnih tal. Potrebuje zavetno lego pred vetrom. Uspeva na soncu. Cveti od julija do septembra. Nabiramo jo, ko ima mlade poganjke. Uporabimo jih za kuho in kot začimbo. Melisin čaj deluje pomirjevalno, blažilno, proti stresu, glavobolu in proti pikom žuželčjih insektov. Melisi rečemo drugače tudi oselnica, čebeloperka, rojev30 Medij občine Cirkulane MAJ 2017 nica, medenka in osenika. Spada v družino ustnatic. Zanimivosti o rastlini je poiskala Neja Kelc, 5. c. PAULOWNIA Paulownia je listnato drevo, ki zelo hitro raste. Ima roza, vijolične in modre cvetove, listi dosežejo velikost do 80 cm. Drevo v 8 letih zraste od 15 do 20 m, z debelino hloda od 35 do 45 cm. Ko ga posekamo, zrastejo novi poganjki. Za lažji razvoj korenin je potrebno zemljo razrahljati in dobro zaliti. Tedenska poraba vode je 50 l . Upočasnjena rast je opazna pri glinenih in skalnatih tleh. Za hitrejšo rast potrebuje sonce, na senčni legi raste počasneje. Prvi dve leti poganjke odtrgamo z rokami. Les Paulownie uporabljamo za kurjavo, biomaso, sekance, palete, terase, savne … Posekamo jo lahko že po 2 letih. Na 1 hektarju že razvitih dreves je lahko 1000 kg ali več medu. Že eno drevo predstavlja malo tovarno kisika. Zanimivosti o rastlini je poiskala Lana Strelec, 5. c. VRTNI OGNJIČ Vrtni ognjič spada v družino nebinovk. Ima podoben učinek kot arnika. Uporaben je predvsem za kožo, nagnjeno k alergijam. Seje se marca. Raste od meseca junija do novembra. Steblo zraste do 60 cm visoko in je dlakavo. Ima okroglo obliko. Listi so dlakavi. Pritalni so suličasti in zoženi v listni pecelj. Veliki so od 5 do 17 cm. Imajo gladek listni rob, ki je včasih nazobčan. Cvetovi so rumene ali oranžne barve. Imajo precej oster vonj. Uporabni so sveži ali posušeni. Drugače še ga kličemo babji prstanec, ringelca, kalendula, meseček, neven, ognjec, vremenar, solnčnica ... Največkrat najdemo to rastlino v južni Evropi. Zanimivost vrtnega ognjiča je, da napoveduje vreme. Če so njegovi cvetovi po 8. uri še zaprti, bo ta dan deževalo. Zanimivosti o rastlini je poiskala Maja Zavec, 5. c. Lana Kristovič, 2. a Medij občine Cirkulane 31 MAJ 2017 Šola v naravi V šolo v naravi, ki je potekala v Gorenjih Radencih, smo se odpravili 10. aprila 2017. Vasica Radenci leži ob reki Kolpi, sredi travnikov, njiv in gozdov. Ob sedmi uri zjutraj nas je pred šolo v Cirkulanah čakal avtobus, s katerim smo se do cilja vozili zelo dolgo. Nad idilično pokrajino smo bili zelo navdušeni. Po prihodu v CŠOD Radenci smo se učenci razporedili po sobah. V domu so bili tudi dijaki iz Novega mesta. Vsak dan smo vstali ob sedmi uri zjutraj. Sledila je jutranja telovadba, zajtrk in ocenjevanje sob. Vse dejavnosti so bile razdeljene na dopoldanske, popoldanske in večerne. Vmes smo imeli še malico in kosilo. Spoznali smo veliko različnih dejavnosti. To so: raziskovanje vodnih živalic v reki Kolpi, kanuizem, lokostrelstvo, pohodi, izdelovanje belokranjske pogače in pisanic, učenje belokranjskih plesov, kolesarjenje, plezanje ter proučevanje kraške prsti v gozdu. Vsak večer smo dobili telefone, da smo lahko po- klicali starše. Učenci, ki so bili na različnih dejavnostih zelo uspešni, so prejeli tudi pohvale in priznanja. Pot domov je bila dolga, a lepa, saj smo lahko opazovali pokrajino. Naučili smo se veliko novega, sklenili nova prijateljstva, se zabavali, pa tudi »ljubezen je bila v zraku«. Šola v naravi mi bo za vedno ostala v lepem spominu. Lea Finžgar, 7. a Ogled Bedračeve in Pintarjeve kmetije V torek, 25. aprila, smo učenci 4. in 5. razredov šli na ogled dveh kmetij. Najprej smo obiskali kmetijo Bedračevih, kjer imajo kar 75 koz in nekaj mladičkov. Prijazna gospodinja nam je razkazala hlev, pašnike ter prostor, kjer molzejo koze. Ponudili so nam domače izdelke iz kozjega mleka, ki so bili zelo okusni. Na koncu smo lahko božali koze. Potem smo šli peš do kmetije Pintarjevih, kjer smo si ogledali ovce. Na kmetiji imajo približno 20 ovac. Gospodinja nam je dovolila, da smo pobožali enega izmed mladičkov. Nekaj zanimivosti o Društvu rejcev drobnice Haloz nam je povedal predsednik tega društva gospod Ivan Hemetek. Gospodinja pa nam je pokazala ovčjo dlako in razložila, kako iz nje dobimo volno. Ob koncu so nas še prijazno postregli s sokom in piškoti. Ta dan je bil za nas zelo poučen in poseben, imeli smo se res lepo. Mateja Hrnčič in Katja Emeršič, 4. a Učenci 4. a na Pintarjevi kmetiji. 32 Foto: Telopea Matjašič Medij občine Cirkulane MAJ 2017 Špela Ilec, 3. a ČUDEŽNI ZEMLJEVID MOJE HALOZE Gorice, gozdovi, njive, travniki … Prepoznate ta kraj? To so moje Haloze! Ko se zjutraj zbudiš, ti prepevajo ptice in klopotec rožlja. Ko pogledaš skozi okno, te pozdravi sonce. Kmalu za tem pa pridivja veter, da listi plavajo po zraku. Uživam, ko jih opazujem, zdi se mi, kot da je vse oživelo. Kamor grem jaz, gre z menoj tudi ta prelepa narava. Zato sem res srečna, da živim v Halozah! Teja Kolednik, 4. a MOJ DOMAČI KRAJ Moj domači kraj se imenuje Dolane. Imamo eno cerkev, tovarno ADK, čistilno napravo, usnjarsko delavnico, trgovino ter mesnico. Največ ljudi ima doma prašiče in krave. Ena gospa pa goji polže. Vsako leto imamo čistilno akcijo, ki smo se je tudi letos udeležili. Vaški odbor pa vsako leto priredi piknik, kjer se družimo. V našem kraju imamo tudi društvo gospodinj, moja babica pa je predsednica tega društva. Dolane so gričevnate. Obdane so z gozdovi, vinogradi, polji in pašniki . Ceste so ozke, hiše pa bolj narazen. Prometa je bolj malo, tudi javnih ustanov nimamo. Če želimo kaj urejati, moramo v Cirkulane ali na Ptuj. Dolane so res lepe in rada živim tukaj. Ana Zavec, 4. a Danes je čisto navaden dan. Učiteljica je kar naprej razlagala isto snov in nekateri, kot vedno zadnjo uro, niso poslušali. Bila je ura družbe in učili smo se iskati kraje na zemljevidu. Kar naenkrat se je moj zemljevid zableščal in začel lebdeti nad mizo. Zletel je skozi okno. Ostala sem brez zemljevida. Po končanem pouku sem ga šla iskat. Namesto zemljevida sem našla nenavadno mačko. Mačka je imela oblečeno čarovniško haljo in klobuk. Mislila sem, da sem videla mačjo čarovnico, a bila je prijazna mačka, ki mi je pomagala poiskati zemljevid. S posebnimi močmi ga je priklicala in privabila nazaj. Spet sem imela zemljevid! Z mačko sva se spoprijateljili in se odločili, da bova skupaj živeli v gozdu. Tam živiva še danes in bova do konca svojih dni. Ajda Lea Prapotnik, 4. a POHOD PRIJATELJSTVA V soboto, 22. aprila, smo učenci naše šole imeli Pohod prijateljstva. Pridružili so se nam starši, babice, dedki in prijatelji. Zbrali smo se na Borlu in počakali, da se pohod začne. Ko se je pohod začel, smo se čez griče odpravili proti šoli. Hodili smo približno uro in pol. Po prihodu na igrišče, smo učenci nastopali s padali. Nato so se zvrstili še nastopi plesalk, gimnastičarjev in harmonikarjev. Po koncu programa smo dobili malico, nato pa smo šli na postaje, kjer se je dogajalo veliko zanimivega: mini Planica, nogomet, streljanje z lokom, predstavitve športov, poligon, ustvarjalne delavnice … Bilo je res zelo zabavno. Andraž Petrovič, 4. a JEZNA KREDA Medij občine Cirkulane Foto: Sandi Kelc Bil sem pri pouku in poslušal učiteljico. Nato me je učiteljica poklicala k tabli. Ko sem vzel kredo, me je kreda ugriznila. Takrat so se mi vsi zasmejali. Potem so poskusili še sami in ugotovili, da kreda res grize. Nato pa je kreda zbežala. Vsi smo jo lovili, a je nikakor nismo mogli ujeti. Zato smo vsakega na poti vprašali, če nam pomaga loviti kredo. Še vedno je nismo mogli ujeti, zato smo ji nastavili past in se skrili. Ko je kreda prišla, se je ujela v past, mi pa smo jo odnesli v posebno zavetišče za jezne krede. Andraž Petrovič, 4. a 33 MAJ 2017 Nino Kokol zastopal šolo na področnem prvenstvu v namiznem tenisu predtekmovalni skupini dvakrat zmagal in se uvrstil v osmino finala. Tudi to tekmo je dobil, zaustavil ga je šele Jakob Čelik iz OŠ Črešnjevec v četrtfinalu. Nino je na koncu osvojil 6. mesto izmed 24 tekmovalcev, kar je za prvo udeležbo na tekmovanju res izjemen uspeh. Čestitke vsestranskemu športniku Ninu, ki šolo zastopa tudi na drugih športnih tekmovanjih, predvsem pa v nogometu. Športni pedagogi OŠ Cirkulane-Zavrč Rebeka Emeršič, 3. a Pestremu naboru športov, v katerih tekmujejo učenci naše šole, se je pridružil namizni tenis. Zelo hitra igra z loparjem je po celem svetu zelo razširjena. V državi z največ prebivalci na svetu, v Kitajski, pa je to nacionalni šport. Na šoli Cirkulane-Zavrč smo se s tem športom intenzivneje začeli ukvarjati z uvedbo programa Zdrav življenjski slog. Prvi rezultati so že tukaj. Učenci namizni tenis zelo radi igrajo, nekateri pa so v njem celo zelo dobri. Največ znanja in spretnosti je pokazal učenec 9. a Nino Kokol, ki je 1. februarja našo šolo tudi zastopal na področnem prvenstvu osnovnih šol. Nino je v 34 Medij občine Cirkulane MAJ 2017 Jubilejnih 10 let cirkulanskih planincev V Cirkulanah so v soboto, 7. aprila, proslavili jubilejnih 10 let delovanja Planinskega društva Cirkulane. V prijetni družbi so planinci in ljubitelji pohodništva obudili nekatere najlepše spomine zadnjega desetletja, se spomnili začetkov in prvih korakov že izkušenih planincev – prvih članov društva, pohvalili planinski podmladek, predstavili izstopajoče planinske poti, zahtevne gorske podvige. Podelili so planinske zahvale in častne bronaste znake Planinske zveze Slovenije. Planincem v Cirkulanah so ob jubileju posebej čestitali župan občine Cirkulane Janez Jurgec, Igor Oprešnik, predsednik Meddruštvenega odbora planinskih društev Podravja, ki je zbrane nagovoril v imenu Planinske zveze Slovenije, in Suzana Petek, ravnateljica OŠ Cirkulane-Zavrč, ki je izrazila vso zahvalo in pohvalo za dolgoletno uspešno delovanje planinskega podmladka na šoli, ki ga uspešno vodijo mentorji Maja Tašner, Sergeja Perkovič in Ivo Zupanič. Dobitniki zahval, pohval in častnega bronastega znaka PD Slovenije. Ideja o ustanovitvi planinskega društva je bila med krajani prisotna že nekaj časa, vendar je manjkal prvi korak do uresničitve te želje. Do zrelosti razmer za ustanovitev je prišlo v začetku leta 2007. Pobudniki ideje, Milan Jurgec, Darka Jurgec, Metka Jurgec, Marjan Jurgec, Vili Jurgec, Janez Ljubec, Srečko Štumberger, so se dogovorili, da organizirajo ustanovni sestanek društva. Ustanovni sestanek je bil izveden 2. februarja 2007. Na njem je bilo prisotnih 16 ustanovnih članov. Sestanek je vodila ena od pobudnic za ustanovitev društva Darka Jurgec, ki je bila tudi izvoljena za prvo predsednico. Igor Oprešnik je na slovesnosti med drugim dejal: »Prvih 10 let je za vami, naslednjih 10 pred vami, zato vam v imenu MDO PD Podravja želim, da v prihajajočem času ohranite vse dobre navade, se vključujete v gorski svet, občudujete naravo, spoštujete častni kodeks planincev in naj vam slogan PZS »Planinstvo kot način življenja« zleze pod kožo, kajti vse tegobe tega sveta je resnično lahko pozabiti tam zgoraj, v čudoviti pokrajini, med čudovitimi ljudmi, ki spoštujejo drug drugega.« Vili Jugec, predsednik PD Cirkulane, je prijatelje planince in vabljene goste posebej nagovoril, med drugim je povedal: »V teh desetih letih je društvo zelo dobro delovalo, za kar je zaslužno prejšnje in tudi sedanje vodstvo društva, saj število članov vsa ta leta ni upadalo, kvečjemu se je povečevalo. Danes društvo šteje okrog 60 odraslih članov. Vsa ta leta smo imeli dobro sodelovanje z Občino Cirkulane, ki nam je v občinskem proračunu omogočila sredstva, da smo z mentorji šole lahko organizirali vsakoletni dvodnevni tabor in najmanj po dva planinska izleta za naše mlade planince. Želimo si, da dobro sodelovanje v prihodnje ohranimo tako s šolo, kot tudi z našo občino. V teh letih smo planinci PD Cirkulane dobro sodelovali v vseh aktivnostih planinstva v meddruštvenem odboru za Podravje.V samem društvu smo bili dokaj aktivni, saj smo voMedij občine Cirkulane Z glasbo počastili jubilej V kulturnem programu so nastopili Nejc Kralj na harmoniki, mladi planinci OŠ Cirkulane-Zavrč, ansambel, ki je zaigral posebej za to priložnost, in ansambel Haloški muzikanti. dniki, upravni odbor, predstavniki delovnih teles društva, kakor tudi ostali člani, zelo dobro sodelovali in organizirali kar nekaj pohodov na našem domačem okolju, v Halozah, kakor tudi v visokogorju, v objemu prelepih slovenskih planin. Tudi po 35 MAJ 2017 bila najzahtevnejša odprava našega društva na Mont Blanc, na najvišjo goro Alp in eno bolj zaželenih. Težko je opisati prehojeno pot in se pri tem izogniti naštevanju. Gotovo je, da pot ni bila lahka. Bili so vzponi in padci. Trenutki svetli in temni. Ogromno volje, vztrajnosti in žrtev, ogromno prostovoljnega dela. Zato ponavljam že večkrat izrečeno zahvalo vsakemu posebej in vsem, ki ste svoj kamenček vgradili v mozaik uspehov PD Cirkulane, ki jih je kar nekaj v 10-letni zgodovini. Hvala vsem.« Predsednik PD Cirkulane Vili Jurgec (na desni) v družbi Igorja Oprešnika, predsednika Meddruštvenega odbora planinskih društev Podravja. Foto: Arhiv PD dvakrat na leto smo organizirali pohod na Triglav in v naše gore vsako leto popeljali do 300 planincev. V letih smo organizirali tudi nekaj zelo zahtevnih pohodov, ki jih ob jubileju želim še posebej izpostaviti. To so zimski pohodi na Peco, Grintavec in Triglav. V našem društvo smo organizirali tudi pohode v sosednjo Hrvaško: na Ravno goro, v Strahinjčico, Ivanjščico in Paklenico. V lanskem letu pa je PLANINCEM ZAHVALE IN PRIZNANJA OB JUBILEJU Priznanja PD Cirkulane so prejeli: Danilo Milošič, Mihaela Letonja, Franc Kokol – Mesarija Kokol, Občina Cirkulane in OŠ Cirkulane-Zavrč. Prejemniki pohval Planinske zveze Slovenije: Vida Bratušek, Vera Kolednik, Stanko Bratušek, Peter Horvat, Milan Jurgec, Marko Stramič, Gregor Jurgec. Dobitniki častnih bronastih znakov Planinske zveze Slovenije: Stanislav Emeršič, Marjeta Emeršič, Maja Tašner, Marjetka Mlakar, Darka Jurgec, Franc Hameršak, Jože Mlinar, Franc Levičnik, Janez – Ivo Zupanič in Božidar Horvat. TM Zimski pohod na Triglav 2017 Tudi letos smo po načrtu izvedli zimski pohod na najvišji slovenski vrh – Triglav. Na pot smo se odpravili v soboto, 1. aprila, ob zelo zgodnjih jutranjih urah, saj smo goro želeli osvojiti in sestopiti z nje v enem dnevu. V Slovenski Bistrici smo se že ob enih zjutraj zbrali Vili, Stanko, Matic in jaz, v Polzeli pa se nam je priključil še član PD Polzela Mirko. Zgodaj smo prispeli na parkirišče, malo naprej od Kovinarske koče na Krmi, in se ob prihodu začudili številnim parkiranim avtomobilom. V svetlobi avtomobilskih žarometov smo se pripravili na pot in si nadeli opremo ter ob 3.45 krenili proti Triglavskemu domu na Kredarici. Pot nas je vodila skozi 1. aprila so se izkušeni planinci povzpeli na najvišji vrh Slovenije ... Aljažev stolp je bil zasut s snegom vse do polovice. Foto: Arhiv PD Cirkulane 36 močno poraščen gozd. V soju naglavnih luči smo si ogledovali še zaspano gorsko rastlinje in zaprte cvetove teloha. Kmalu se je pot pričela vzpenjati, prekrita je bila s fino zamrznjenim snegom. Po dveh urah hoje smo prispeli do pastirskega stana Prgarca in si privoščili kratko pavzo. Kmalu za tem se je na vzhodu pričelo daniti in sonce je odelo okoliške vrhove v zlato-oranžno barvo. Sledil je še zadnji dolg zasneženi vzpon in po 4,5 urah smo dosegli našo najvišjo slovensko planinsko postojanko – Triglavski dom. Pomalicali smo, se okrepčali ter si nadeli vso potrebno tehnično opremo in se podali proti vrhu Triglava. Pot sicer ni bila tako močno zasnežena kot ob lanskem vzponu, vendar večjih težav, razen sunkovitega vetra, ni bilo. Po približno dveh urah smo dosegli naš cilj – vrh Triglava. Aljažev stolp je ponosno stal, zasut s snegom vse do polovice. Segli smo si v roke, sledilo je fotografiranje Medij občine Cirkulane MAJ 2017 in razgledovanje po okoliških vrhovih. Kmalu smo se odpravili nazaj proti Kredarici. Snežne razmere so se kar precej poslabšale, zato smo stopali in plezali previdneje. Po okrog dveh urah smo sestopili nazaj do Kredarice in si vzeli daljšo pavzo, kjer smo žal izvedeli za tragično nesrečo planinca, ki je omahnil v globino pod Malim Triglavom. Zaradi ropotanja helikopterja in močnega vetra smo se odločili, da se odpravimo v dolino. Sneg se je kar precej »ojužil«, zato je bila pot napornejša. Ponekod se je prediralo do kolen, ponekod tudi višje, zato padci na zadnjico niso bili redkost, so pa nas nasmejali. Hitro smo prispeli nazaj do pasu borovcev in spet v gozdni pas, kjer so cvetovi teloha še iskali zadnje večerne sončne žarke. Pri kombiju smo se preoblekli v suha oblačila in se odpravili proti domu. Vmes smo na mojo pobudo zavili še na pico v vsem že znano gostilnico, zatem pa na pot in domov. Čeprav je tragična nesreča poskrbela za grenak priokus našega izleta, nas je hkrati opomnila, da je do gora treba imeti spoštovanje, predvsem v zimskih razmerah. Aljaž Zidanšek Sestre Kopinske v Mozirskem gaju Sestre Kopinske smo v letošnjo pomlad zakorakale polne delovnega elana in navdušenja. Najprej, nekje v začetku marca, nas je razveselila ocena strokovne spremljevalke območnega tekmovanja, kmalu zatem pa smo dobile povabilo na že tradicionalno prireditev družinskega petja v Mozirju, ki jo preko Javnega sklada za kulturne dejavnosti Mozirje organizira družina Repenšek. Nastop v Mozirju je vsako leto nekaj posebnega. Tam se zberejo pojoče družine iz vse Slovenije in iz zamejstva. Čeprav je takih prireditev v Sloveniji kar nekaj, lahko rečem, da ima ravno prireditev v Mozirju poseben čar. Najverjetneje je to zaradi pozitivnih organizatorjev, še verjetneje pa pozitivno vzdušje naredi veliko število mladih, pojočih družin. Letos smo se družine predstavile s pripovedno ljudsko pe- smijo. Me smo predstavile naše okolje z značilno haloško ljudsko pesmijo Marija na Ogrsko gre. Organizator se vsako leto potrudi in nastopajočim omogoči ogled Mozirskega gaja, kar je prav tako zelo lepo doživetje. Sestre Kopinske prepevamo, veselimo se vsakega povabila na nastop in se pripravljamo, da bomo v letu 2018 pripravile samostojni koncert. Marija Kokol Pogodbe med gasilci in občinami v OGZ Ptuj podpisane Že dvajseto leto zapored so v Območni gasilski zvezi Ptuj opravili svečani podpis aneksov k pogodbam o opravljanju javne gasilske službe na območju petih občin Hajdina, Markovci, Zavrč, Cirkulane in Mestne občine Ptuj. Občine bodo v letu 2017 za delovanje območne zveze med drugim zagotovile 51 tisoč evrov. Če zraven prištejemo še investicije po posameznih društvih, predvsem v gasilsko tehniko, je letos za gasilstvo v ptujski območni zvezi zagotovljenih 700 tisoč evrov. Letošnji podpis aneksov je 30. marca gostila občina Hajdina. Pri podpisu so se občinskim poveljnikom in predsednikom 24 gasilskih društev s Ptujskega pridružili predsednik in poveljnik OGZ Ptuj, Marjan Meglič in Zvonko Glažar, predsednik sveta Podravske regije mag. Janez Merc, župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar in župan MO Ptuj Miran Senčar ter podžupana občin Zavrč in Cirkulane Janko Lorbek in Franc Medij občine Cirkulane Skupna fotografija vseh sodelujočih pri letošnjem podpisu aneksov k pogodbam o opravljanju javne gasilske službe na Ptujskem. Milošič. Prav slednji so s podpisom pomembnih dokumentov gasilcem zagotovili vse pogoje za nemoteno delo v sistemu zaščite in reševanja pred naravnimi in drugimi nesrečami ter načrtovani razvoj v letu 2017. Gasilska društva iz občine Markovci so tokrat podpisala le pogodbo med OGZ Ptuj in PGD. Kot je v nagovoru pojasnil predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič bodo s sredstvi financirali mnoge programe in naloge, ki so že stalnica v programski 37 MAJ 2017 zasnovi območne zveze. Del sredstev je namenjen tudi za pokrivanje materialnih stroškov za delovanje gasilskih društev, občinskih poveljstev in zveze. Meglič je zbranim na kratko Utrinek s podpisa gasilskih aneksov v občini Hajdina, kjer sta svečani podpis opravila podžupan občine Cirkulane Franc Milošič in podpredsednik PGD Cirkulane Kristijan Kokot; pri podpisu je sodeloval tudi cirkulanski poveljnik Ivan Tetičkovič. predstavil letošnji program delovanja in investicij v zvezi. Posebej je omenil velik dogodek leta 2018, ko bo Ptuj gostitelj kongresa Gasilske zveze Slovenije. Tekst in foto: TM Poveljnik in podpredsednik PGD Cirkulane na podpisu gasilskih aneksov v družbi podžupana občine Cirkulane Franca Milošiča. V PGD Cirkulane se zmeraj kaj dogaja Gasilci in gasilke PGD Cirkulane so zelo delavni skozi celo leto, za njimi pa je tudi že uspešna izvedba 75. občnega zbora. Na delovnem srečanju so se jim pridružili številni gostje, vodstvo domače občine in prijatelji gasilci iz okoliških in prijateljskih društev. Na občnem zboru so zaslužnim gasilcem podelili potrdila o napredovanju v višji čin. Kipec Florjana za naj gasilca za leto 2016 je prejel Robert Kelc (tretji z leve), v njegovi družbi pa tudi lanski slavljenci: Olga Dernikovič, Ludvik Debeljak in Igor Kelc ter predsednik Anton Kokot in poveljnik Ivan Tetičkovič. Na občnem zboru so zaslužnim gasilcem in gasilkam podelili potrdila o napredovanju v višji čin, tudi značke za 10 in več let dela v gasilstvu, mladi gasilci so prejeli potrdilo Likovnik, v gasilke vrste so sprejeli nove člane, kipec Florjana za naj gasilca za leto 2016 pa sta predsednik Anton Kokot in poveljnik Ivan Tetičkovič izročila Robertu Kelcu. Ob praznovanju okroglih obletnic sta v skladu s tradicijo čestitala tudi lanskim jubilan38 Mladi gasilci PGD Cirkulane so prejeli potrdila, saj so na lanskem taboru gasilske mladine pridobili značko Likovnik. Medij občine Cirkulane MAJ 2017 Cirkulanski gasilci so tudi letos postavili majsko drevo. tom: Olgi Dernikovič, Ludviku Debeljaku in Igorju Kelcu. Občni zbor je bil znova priložnost za oris enoletnega dela v gasilskih vrstah. Tako sta predsednik Kokot in poveljnik Tetičkovič zbranim podrobno predstavila vse aktivnosti društva in posebej izpostavila področje operative. Poudarila sta, da je društvo tudi v minulem letu izpeljalo operativne vaje, veliko so se vključevali v dogodke in aktivnosti OGZ Ptuj, posebej pa so se posvečali izobraževanju in pridobivanju novih članov. Skozi leto posebej izstopajočih intervencijskih dogodkov niso obravnavali, na silvestrovo pa je zagorelo v Gradiščah, kjer je bila pomoč domačih gasilcev še kako potrebna. Gasilci so naredili vse, kar se je dalo narediti, žal pa je bil ogenj močnejši in družina je ostala brez strehe nad glavo. Dogodek, ki ga bodo cirkulanski gasilci še dolgo pomnili. 10. JUNIJA V CIRKULANAH GASILSKA SLOVESNOST OB PREDAJI NOVEGA VOZILA IN 75-LETNICI DRUŠTVA Tudi leto 2017 bo pestro in delovno za gasilce v Cirkulanah, saj so si zadali veliko nalog. Uspešno so izpeljali že nekatere dogodke. Tako so bili na podpisu aneksov k pogodbam o opravljanju javne gasilske službe v OGZ Ptuj, v Cirkulanah so postavili majsko drevo, pripravili tradicionalno kresovanje, za njimi pa je tudi že preverjanje operativna vaja. Vse sile in moči v teh dneh usmerjajo v pripravo velikega gasilskega dogodka, ki bo v Cirkulanah v soboto, 10. junija, od 16. ure naprej. Na ta dan bodo gasilci PGD Cirkulane krstili novo V Cirkulanah so zakurili kres, pri vžigu jim je pomagal tudi župan Janez Jurgec. Novo vozilo PGD Cirkulane za prevoz moštva gasilsko vozilo za prevoz moštva, načrtujejo pa tudi gasilsko parado in ta pravo gasilsko veselico. Kot je povedal predsednik Kokot, je bila v društvu že dolgo želja in potreba po nabavi vozila, ki bi služilo prav vsem, še najbolj pa za prevoz mladih gasilcev, saj so zahteve in predpisi na tem področju vse strožji. Za PGD Cirkulane in za razvoj društva bo to velika pridobitev, je prepričan Kokot, ki je ponosen, da je v gasilskih vrstah vse več mladih, ki počasi prevzemajo odgovorne naloge v društvu. TM Članice PGD Cirkulane so v Stojncih sodelovale na prvi operativni vaji članic OGZ Ptuj. (Foto: TM, arhiv PGD, Črtica in druge zgodbe) Medij občine Cirkulane 39 MAJ 2017 Termokamera tudi cirkulanskim gasilcem Že konec minulega leta je bilo znano, da so v OGZ Ptuj s termokamerami opremili vse osrednje gasilske enote Na predaji nove termokamere v PGD Cirkulane. in 28. decembra je vodstvo zveze termokamero predalo tudi poveljniku in predsedniku PGD Cirkulane, Ivanu Tetičkoviču in Antonu Kokotu. Novo temorkamero je nabavila Uprava RS za zaščito in reševanje. Foto: Kristijan Kokot Ob tej priložnosti je poveljnik območne zveze Zvonko Glažar poudaril, kako pomembno je, da so naša gasilska društva dobro opremljena. Termoka- mera je pripomoček gasilcem pri ugotavljanju še možnih žarišč po pogasitvi ognja, ki se tako lahko izognejo ponovnemu vžigu tudi po določenem času. Župan občine Cirkulane Janez Jurgec se je vsem zahvalil za skrb pri varovanju premoženja občanov in zaželel, da bi gasilci termokamero čim manjkrat potrebovali na intervencijah, vsekakor pa mora biti na razpolago za izobraževanje in v preventivne namene. TM Delovanje prostovoljcev v Društvu upokojencev Cirkulane V Društvu upokojencev Cirkulane deluje 15 prostovoljcev. V lanskem letu smo bili aktivni na več področjih. Udeleževali smo se delovnih sestankov na sedežu društva, predavanj o demenci na sedežu Zveze društev upokojencev Spodnje Podravje in srečanj štirih pobratenih občin štirih držav. To je bil humanitarni projekt, v katerem smo se seznanili z življenjem starejših izven naše domovine. Obiskali smo mesto Heinigen v Nemčiji, kjer so nas zelo lepo in toplo sprejeli. Razkazali so nam dom, v katerem živijo starejši in takšni, ki potrebujejo pomoč na vsakem koraku. Negovalno osebje za njih lepo skrbi, tako da niso nikoli osamljeni. Temu je tudi primerna cena, saj je bivanje za 400 odstotkov dražje v primerjavi z bivanjem v naših domovih. Drugi dan obiska nas je župan občine popeljal na 40 ogled mesta Goppingen, kjer smo si ogledali staro železnico z lokomotivo na paro. Obiskali smo tudi muzej živali, ki so živele pred milijon leti. S tem ogledom smo končali obisk in se z lepimi spomini vrnili domov. Naslednji obisk je bil v Srbiji, v občini Ruma, kjer so nas prav zelo lepo in toplo sprejeli. Ogledali smo si dom starejših v Novem in Starem Pazarju. Za dobrodošlico so nam pripravili ples, komedijo in nam tudi zapeli. Dom ima nekaj hektarjev zemlje, kjer se starostniki sprehajajo, počivajo in kratkočasijo. Dom smo zapustili bogatejši in z lepimi vtisi. Drugi dan so nas gostitelji vodili po mestu Ruma. Obiskali smo tudi dva kmečka turizma, kjer so nas pogostili in nam pripravili zabavo. Srbijo smo zapustili z lepimi in bogatimi občutki, saj si nekateri še danes dopisujejo in izmenjavajo elektronsko pošto. V mesecu maju lani smo Cirkulanski upokojenci – prostovoljci na prijetnih druženjih. Foto: Nada Koren bili gostitelji v občini Cirkulane. Predstavili smo jim Dom za starejše na Ptuju, življenje in aktivnosti v domu. Prepričali smo se lahko, da v domu zelo lepo skrbijo za starejše, sami stanovalci doma pa si krajšajo čas z ročnimi deli, druženji in telovadbo. Obiskali smo tudi zavod v občini Dornava, kjer smo se seznanili s tamkajšnjim življenjem in delom. Za goste smo lepo poskrbeli, saj smo jih namestili v Termah Ptuj, kjer so si lahko privoščili ko- panje. Pokazali smo jim najstarejšo klet in jih povabili na degustacijo vin. Nad prikazanim so bili navdušeni. V mesecu septembru smo obiskali še Varaždin na Hrvaškem. To je bil zadnji ogled v letu, kjer živijo starejši občani. Srečanja nam je omogočila občina Cirkulane z županom Janezom Jurgecem in direktorico občinske uprave Mileno Debeljak na čelu, za kar se jima lepo zahvaljujemo. Rajko Lesjak Medij občine Cirkulane MAJ 2017 Življenje in delo v Društvu gospodinj Cirkulane Vsi ljudje imamo nekaj interesov, ki jih pokažemo na različnih področjih; eni se ukvarjajo s športom, drugi z vrtičkanjem … V Društvu gospodinj Cirkulane pa se združujemo vsi, ki imamo interes in veselje ustvarjati v gospodinjstvu, kuhanju, peki in izdelovanju ročnih del. Naše društvo si je na 10. občnem zboru 25. marca zadalo skoraj enake plane dela kakor vsa leta nazaj, in sicer tečaje kuhanja in peke peciva, ukvarjanje z ročnimi deli, sodelovanje na prireditvah z drugimi društvi v naši občini in še marsikaj drugega. Najpomembnejše pa nam je sodelovanje na občinskem prazniku, kjer v prireditvenem šotoru vse prisotne pogostimo s pecivom, tudi na slavnostni seji. Prav tako je v času občinskega praznika za nas pomembna naša razstava potic in oprešaka. Nekaj zadanega plana smo že opravili, in sicer dva tečaja ročnih del, tri tečaje kuhanja, pripravile smo malico za udeležence čistilne akcije, na prošnjo občine s stojnico sodelovale na šolski prireditvi Pohod prijateljstva, ki je za nas že tradicija. Za našo do- mačo Lovsko družino Cirkulane smo pekle pecivo v zameno za gostovanje v njihovi dvorani, ko imamo delovna srečanja. V znak prijateljevanja in druženja, ki nam daje moči in poguma za nadaljnje delo in sodelovanje v društvu, pa še vedno hodimo na Lunine pohode po naših lepih haloških gričih. Seveda ne smemo pozabiti še na naš že tradicionalni Dan krompirjevih jedi v mesecu oktobru. Že vnaprej se veselimo srečanja z učenci osnovne šole, z našimi najmlajšimi otroki iz vrtca Cirkulane, prav tako z njihovimi zaposlenimi, pa tudi z našo občinsko upravo. Ob tej priložnosti vabimo na naš projekt tudi vse ostale občane. LETOS 10-LETNICA DRUŠTVA Znamo pa poskrbeti tudi za sebe. Nekaj prostega časa tako izkoristimo za piknik in načrtovanje ekskurzije, da vsaj za en dan odmislimo skrbi in odložimo delo, saj imamo vsi člani družine vrt, vinograd ali pa kmetijo. V društvu smo ponosni na našo najstarejšo članico Anico Pintarič, ki smo jo na 10. občnem zboru društva ime- Članice Društva gospodinj Cirkulane so obiskale razstavo ročnih del v Juršincih. Na letošnjem občnem zboru so podarile skromno darilo častni članici društva Anici Pintarič, sicer najstarejši članici, ki je dopolnila 80 let. Mini razstava Milke Petrovič na letošnjem občnem zboru. Cirkulanske gospodinje se vsako leto ob prazniku občine predstavijo z bogato razstavo potic in oprešaka. Foto: Nada Koren in arhiv društva Medij občine Cirkulane novali za častno članico. Leta hitro minevajo, postajamo starejši, zato bi bili veseli, da se nam pridružijo mlade članice, saj se nam je v letu 2016 pridružila ena sama članica. Ko se je rodila naša občina, smo se zbrali in ustanovi- li društvo tudi mi, zato v mesecu novembru praznujemo 10 let delovanja. Županu Janezu Jurgecu iskrena hvala za podporo in čestitke ob 10. prazniku občine, prav tako vsem zaposlenim v občinski upravi. Ana Gabrovec 41 MAJ 2017 Prelepo se je začelo Rek pravi, da prve mačice mečemo v vodo, letos pa bo to verjetno edino cvetje, zraven sliv, češenj, višenj in ostalega, ki je zacvetelo v marcu, kar mnogo prerano. Glede na lansko leto nas je spreletaval strah, da se bo ponovilo. Ni se ponovilo, še slabše se je končalo kot lansko leto. Po vsej verjetnosti lahko po tej pozebi začnemo krmiti čebele, saj paše praktično ni. Akacija, ki je pri nas glavna paša, je zmrznila v celoti. Nič bolje pa verjetno ni z lipo in kostanjem, ki je postal zelo redek pri nas. Čebele so zimo preživele, glede na temperaturne spremembe v zimi, zelo dobro. Pri nekaterih čebelarjih je bil upad nekoliko večji, nekaterim so preživele vse družine. Povprečno smo leto pričakali z zelo močnimi družinami, mraz pa je letino hitro zaključil. Moram dodati, da so upadi družin v večji meri posledica slabo zatirane varoze, temu je botrovalo vedno slabše zdravilo, še posebej če ni uporabljeno pravilno in ob pravem terminu, kot je predpisano. Več se bo potrebno posvečati naravnim načinom boja proti varozi z izrezom trotovine ali izolacijo matice ali drugimi prijemi. Zdravila, ki so predpisana, niso dovolj učinkovita. AKTIVNOSTI V NAŠEM DRUŠTVU Opravili smo letno konferenco, udeležili smo se ostalih konferenc, kamor smo bili vabljeni. Srečujemo se vsak mesec na skupnih sestankih. Posamezniki se udeležujejo predavanj v sklopu ZČD Ptuj. S praporom smo sodelovali na 50-letnici ČD Turnišče, pri Osnovni šoli Hajdina pa je bila tudi otvoritev šolskega čebelnjaka. Šestega maja so se naši krožkarji udeležili tekmovanja mladih čebelarjev v Velenju. Mentor Edi Hojnik je na tekmovanje popeljal 12 učencev, ki so tekmovali na nižji in srednji stopnji. S praporom so se udeležili tudi srečanja slovenskih čebelarjev, ki je bilo 20. maja v Laškem. ČEBELARSKI DAN V CIRKULANAH BO 30. MAJA Pripravljamo se tudi na Dan odprtih vrat. Vabimo vse ljubitelje čebel, njihovih pridelkov, kot so med, cvetni prah, propolis in ostalih izdelkov, da nas obiščete, si ogledate in poskusite izdelke. Čebelnjak Franca Tetičkoviča v Gruškovcu. 42 Čebelnjak Branka Petroviča v Gruškovcu. V lanskem letu je čebelarje v Cirkulanah obiskal podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Janez Vencelj s sodelavci. Foto: Kolednik, TM Vse se bo dogajalo 30. maja 2017 od 10. do 15. ure pri čebelarju Jerencu v Gruškovcu 71. Čebelarji pa bomo 2. junija pomagali tudi na osrednji občinski prireditvi. Tudi čebelarji se pridružujemo čestitki ob 10. občinskem prazniku z željo: »Spoštujmo čebele, saj te niso tu zaradi čebelarja, ampak zaradi vseh nas«. Pazimo, kdaj, kako in s čim škropimo, saj vemo, da nam nepravilna uporaba povzroči izgubo čebel. Lep pozdrav in NAJ MEDI! Milan Kolednik, predsednik ČD Cirkulane Medij občine Cirkulane MAJ 2017 Z dobrim vinom v nebesa V mesecu januarju smo vinogradniki Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze v sodelovanju z drugimi društvi pripravili v dvorani v Cirkulanah velik dogodek. Veselico smo morali organizirati zaradi tega, ker so nam ukradli klopotec. Sami smo bili krivi, da je do tega prišlo. Klopotec smo pustili v vinogradu še po 11. novembru. Ko smo v Cirkulanah imeli praznovanje Martinovega, so nam v tem času varuhi klopotca le-tega ukradli. V nedeljo, ko smo se zbrali pri cerkvi sv. Ane, da bi pospravili klopotec, nas je čakalo obvestilo. Varuhi klopotca so zahtevali veselico, z glasbo, jagenjčkom, odojkom in puranom. Vse te zahteve smo izpolnili. Pripravili smo zanimiv in odmeven dogodek, ki je bil zelo dobro obiskan. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali pri organizaciji in izvedbi dogodka. Še posebej hvala posameznikom, ki ste podarili hrano za pripravo pogostitve. Bogat kulturni program so popestrili različni gostje tudi s sosednje Hrvaške. Klopotec smo dobili nazaj nepoškodovan in čakamo na ponovno druženje, ko ga bomo postavili pri cerkvi sv. Ane v Velikem Vrhu. V mesecu februarju smo opravili redni letni občni zbor. Občni zbor smo zaključili v prijetnem druženju ob pokušanju vin, ki so jih vinogradniki prinesli s seboj. V mesecu marcu smo pri sv. Ani imeli sadjarsko delavnico. Predaval nam je strokovnjak na področju sadjarstva iz KGZ Maribor. Prihodnje leto vabimo vse tiste, ki imate na svojih vrtovih sadno drevje in ga ne znate pravilno obrezati, da se nam pridružite na naši delavnici. Tako boste osvojili osnove rezi sadnega drevja in si boste lahko na svojih vrtovih pridelali kvalitetno in okusno sadje, drevesom pa podaljšali življenjsko dobo. VINO PTUJ 2017 IN 130 VZORCEV VIN Ocenjevanje vin VINO PTUJ 2017 je 7. aprila že tradicionalno potekalo v refektoriju Minoritskega samostana na Ptuju. Kot vsako leto smo tudi letos imeli dve ocenjevalni komisiji, ki sta ocenili 130 vzorcev vin. Povprečna ocena vseh ocenjenih vin je bila 18,11 točke, kar je od leta 2008 najvišja povprečna ocena. Izločenih Rez modre kavčine, Veliki Vrh 2017. Medij občine Cirkulane Občni zbor DVS Haloze, sprejem novih članov in podelitev priznanja častnemu članu. Vinske kraljice na obisku v Halozah, Vidova klet, 2017. Foto: Arhiv DVS vzorcev je bilo 10. Letos smo na ocenjevanju prvič ocenili tudi tri penine. Pričakujemo, da bo v prihodnjih letih vzorcev penin še več, saj je izdelava penin postala zelo popularna. Na 27. ocenjevanju vin smo podelili tri šampione – najvišja nagrada, ki jo vinar lahko prejme na ocenjevanju. LETOŠNJI VINSKI ŠAMPIONI Dobitnik šampiona vin rednih trgatev med suhimi vini je družina Pungračič iz Drenovca 7, Zavrč, ki je prejela nagrado za rumeni muškat. Dobitnik šampiona vin rednih trgatev med polsuhimi vini je Marjan Kramer iz Lancove vasi 85 a, Videm pri Ptuju, za renski rizling. Šampiona med polsladkimi in sladkimi vini je prejela kmetija Pajnkiher iz Bolečke vasi 5 c, Ptujska Gora, za ledeno vino traminec. Na ocenjevanju smo podelili še osem prvakov sort. Prvak sorte je tisti, ki ima najvišje ocenjen vzorec v posamezni sorti in prejme medaljo z likom rimskega cesarja Marka Avrelija Probusa. Prvaki sort so bili naslednji: – zvrst, Sebastjan Strmšek, Prvenci 2 e, Markovci – laški rizling, Marjan Kramer, Lancova vas 85 a, Videm pri Ptuju – rumeni muškat, Mirko Sušec, Gubčeva 10, Ptuj 43 MAJ 2017 – sauvignon, Franc in Majda Ambrož, Stojnci 148, Markovci – sivi pinot, Jakob Svenšek, Letošnji nagrajenci na Vino Ptuj 2017. Foto: Stojan Kerbler Sela 29, Lovrenc na Dravskem polju – šipon, Vinogradništvo Gorjup, Belski Vrh 85, Zavrč – traminec, Vinogradništvo Plajnšek, Kočice 54, Žetale – renski rizling, Marjan Kramer, Lancova vas 85 a, Videm pri Ptuju Rezultati ocenjevanja so zapisani v katalogu, ki ga vsako leto izdamo. Predsednik ocenjevalne komisije Miran Reberc je v nagovoru vinogradnikom zapisal zanimiv verz Williama Shakespeara: Po dobrem vinu dobro spiš, kdor dobro spi, ne greši, kdor ne greši, pride v nebesa. Torej dobro vino pomaga v nebesa. Menim, da si je ta verz vredno zapomniti. Želim vam, da tudi vi uživate v dobrem vinu in dobri družbi ter se v čim večjem številu udeležujete naših prireditev. Iskrene čestitke vsem prejemnikom najvišjih nagrad in prav tako vsem prejemnikom priznanj. Za DVS Haloze: Suzana Arnečič Zamuda Predstavitev Programa SVIT v občini Cirkulane Program Svit, državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja raka na debelem črevesu in danki, je z letom 2017 zakoračil v 5. presejalni krog, ki traja dve leti. V tretjem presejalnem krogu je bila odzivnost v program 59,7 %, doseči pa bi želeli, da se v program odzove vsaj 70 % vabljenih. K temu močno pripomore sodelovanje na lokalni ravni, kjer z različnimi pristopi spodbujamo ljudi k pomembnemu koraku za ohranjanje njihovega zdravja. V letu 2016 je bilo v zdravstveni regiji Maribor v program SVIT povabljenih 50.350 oseb, od tega 24.671 moških in 25.679 žensk. Odzivnost vabljenih v Program Svit je za leto 2016 znašala 61,70 % (v Sloveniji 64,28 %). Vsem prizadevanjem navkljub je odzivnost prebivalstva v Podravju nižja kot je slovensko povprečje, predvsem to velja za moški spol. Presejane je bilo 57,67 % povabljene populacije, kar pomeni, da je za analizo primerne vzorce blata vrnilo 27.853 oseb, med katerimi je imelo 25.593 oseb (91,89 %) 44 negativen in 2.260 oseb (8,11 %) pozitiven izvid (prisotnost krvi v blatu). Slednje je indikacija za kolonoskopski pregled. 2260 oseb je prvič opravilo kolonoskopijo v letu 2016, odkritih pa je bilo 41 primerov raka debelega črevesa in danke, 443 oseb pa je imelo napredovali adenom, kar predstavlja večje tveganje za nastanek raka (Vir: Letno poročilo o delovanju Programa Svit za obdobje od 1. 1. do 31. 12. 2016, NIJZ). Znotraj Podravja, ki skupaj s Pomurjem sodi med najslabše odzivna področja v Sloveniji, se prebivalci nekaterih občin še posebej slabo odzivajo (manj kot vsak drugi prebivalec) na vabilo za vključitev v državni program SVIT. V občini Cirkulane se je v letu 2016 odzvalo 44,51 Sporočilo ambasadorke v Programu Svit V letu 2013 sem se srečala z diagnozo rak na debelem črevesu, ostala sem živa in hočem živeti tudi v prihodnje. Sprejela sem pobudo, da postanem ambasadorka Programa Svit, kar pomeni, da s svojo življenjsko izkušnjo osveščam vse neodzivne, ki si zatiskajo oči pred morebitno grožnjo prisotne bolezni. Program Svit je preventivni program za zgodnje odkrivanje raka na debelem črevesu in danki, ki zajema starostno populacijo od 50. do 74. leta, čeprav nagovarja tudi mlajše, zato je prav, da mu prisluhnemo vsi. Tudi mene je nagovoril preko pošte in ko se nisem takoj odzvala, so me strokovni delavci v Svit-u ponovno pozvali, naj se vključim in oddam vzorčke blata, ki so bili pozitivni. Posledično sem bila napotena na kolonoskopijo, kjer so mi odkrili rakavo tumorsko tvorbo, tako je bil potreben operativni poseg, ki je bil uspešen. Če ne bi bilo Programa Svit, verjetno tudi mene danes tukaj ne bi bilo, tako pa živim z vso polnostjo svojih besed, čeprav imam 12 centimetrov manj črevesja, kjer je bil tihi ubijalec, ki je še vedno prevelika tabu tema, o katerem se neradi pogovarjamo. Naj ne bo tako. Spregovorimo, poslušajmo in vprašajmo. Tudi mlajši. Če so vaši starši, ali stari starši oddali vzorčke blata in na vsaki dve leti dobivajo negativne izvide, potem se gotovo tudi vam ni potrebno bati, da bi zboleli za rakom na debelem črevesu. Le vprašajte jih, če so izpolnili obrazec, ki so ga dobili iz Programa Svit in kakšen je bil rezultat. Moje besede niso reklama, tudi ničesar ne prodajam, prosim pa vas, da si vzemite trenutek časa in preberite, kar je zapisano, ker vam ponujam le svoje besede iz svojega doživetja, ko se mi je iznenada sesula vsa preteklost, sedanjosti ni bilo, prihodnost pa ni imela imena. Vse je obstalo, tudi dih, ker zavedanje, da se tako v hipu izteka življenje, v tistem trenutku ni imelo odgovora. Danes se smehljam ob trdilnih stavkih in sem vesela, da ta danes doživljam. Naj bo tako tudi z vami, Marija Hrvatin Mirna Peč, 17. april 2016 Medij občine Cirkulane MAJ 2017 % prebivalcev, in sicer 44,78 % moških in 44,17 % žensk, vabljenih v Program Svit. 2. JUNIJA V CIRKULANAH PREDSTAVITEV PROGRAMA SVIT Z željo po višji odzivnosti v program bomo v petek, 2. junija 2017, v času od 12. do 19. ure v občini Cirkulane izvedli predstavitev Programa Svit. Predstavitev bomo izvedli z napihljivim modelom debelega črevesa, skozi katerega se bodo lahko vsi prisotni sprehodili ob spremstvu naših strokovnjakov in se tako seznanili z bolezenskimi spremembami, ki se tekom življenja lahko pojavijo v debelem črevesu. Dr. Olivera Stanojević Jerković, dr. med. spec. Predstojnica OE Maribor Pripravila: Marija Hanželj, dipl. san. inž. Ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom Pri opravljanju vsakdanjih aktivnosti, zadovoljevanju osebnih in skupnih potreb nastajajo t. i. biološko razgradljivi kuhinjski odpadki ter zeleni vrtni odpad. Med slednje štejemo odpadno vejevje, travo, listje, staro zemljo lončnic, rože, plevel, gnilo sadje, lesni pepel …, medtem ko med biološko razgradljive kuhinjske odpadke spadajo odpadki, kot so zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst, jajčne lupine, kavne usedline, filter vrečke, pokvarjeni prehranski izdelki, kuhani ostanki hrane, papirnati robčki, brisače in papirnate vrečke; skratka vsi odpadki, ki se lahko razgradijo po naravni poti, s kompostiranjem. Kompostnik iz kovinske žice. Kompostnik iz lesa. Pogoj za uspešno ponovno uporabo ali predelavo odpadkov je njihovo ločeno zbiranje, zato je prepovedano vsakršno koli mešanje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada z drugimi komunalnimi odpadki. Cilj ločenega zbiranja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada pa je, da se zmanjšajo celotne količine odpadkov, ki se odlagajo, še posebej pa, da se zmanjša delež biološko Medij občine Cirkulane razgradljivih odpadkov v odloženih odpadkih, predvsem zaradi povzročanja toplogrednih plinov in neprijetnih vonjav v okolici odlagališč. KOMPOST – NARAVNO ORGANSKO GNOJILO Ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov omogoča, da jih namesto na odlagališča preusmerimo na kompostiranje, pri čemer dobimo kompost kot naravno organsko gnojilo. V skladu z določili Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom je prioritetno lastno kompostiranje. Šele ko povzročitelj odpadkov iz gospodinjstva nima te možnosti ali ne želi kompostirati biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev in zelenega vrtnega odpada, jih morajo prevzeti izvajalci obveznih občinskih gospodarskih javnih služb zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov na območju posameznih občin. Biološko razgradljive kuhinjske odpadke je prepovedano rezati, drobiti ali mleti ter redčiti z namenom, da se jih z odpadno vodo odvaja v kanalizacijske sisteme, greznice, nepretočne greznice ali neposredno v vode. Povzročitelji biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada mo- rajo odpadke zbirati v vodotesnih zabojnikih, ločeno od drugih odpadkov, izvajalec javne službe zbiranja pa jih mora prevzeti s specialnimi vozili, ki preprečujejo izpuščanje v okolje in ne povzročajo neprijetnih vonjav. Za zbiranje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov uporabljamo posodico, ki jo običajno hranimo v kuhinjskem elementu ali shrambi. KAKO USPEŠNO KOMPOSTIRATI? Za uspešno lastno kompostiranje je pomembno več dejavnikov: pravilna izbira kompostnika, določitev pravilne lokacije za kompostiranje, pravilno ločeno zbrani biološko razgradljivi odpadki in pravilen postopek kompostiranja. Za postavitev hišnega kompostnika na vrtu izberemo polsenčen ali senčen 45 MAJ 2017 ali ptiči. V procesu razgradnje, ki poteka pri 50–60 °C, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potrebujejo določeno vlago. V času daljše poletne suše je priporočljivo vlaženje kompostnega kupa. Ko je hišni kompostnik poln oziroma po približno pol leta, njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimo razkroj. Dozorel kompost presejemo s sitom z odprtinami od 15 do 20 mm, preostanek pa uporabimo za nadaljnji razkroj, kot strukturni material. V kolikor ne kompostirate sami, to- vrstne odpadke za vas prevzamemo mi! V kolikor nimate možnosti ali želje po lastnem kompostiranju BIO odpadkov, vam kot izvajalec obvezne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki zagotavljamo prevzem in odvoz omenjenih odpadkov. (Članek je delno povzet po Uredbi o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Ur. list RS, št. 39/2010)). Vaš zbiralec odpadkov: Čisto mesto Ptuj, d. o. o. Kompostnik iz plastike. prostor, zavarovan pred vetrom in lahko dostopen. Hišni kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo z vseh strani primerno prezračen. Kot prvo plast damo plast zdrobljenih vej, ki poskrbi za dobro zračenje od spodaj in preprečuje zastajanje vode. Za optimalen razkroj je pomembna zadostna prisotnost kisika, ki jo dosežemo tako, da se suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) in vlažni nestrukturni material (trava, kuhinjski odpadki) vedno med seboj mešajo. Kuhinjske odpadke in ostanke hrane je potrebno takoj prekriti z listjem, zemljo, travo ali rahlo zagrebsti, da preprečimo neprijetne vonjave, obenem pa onemogočimo privabljanje neželenih gostov, kot so podgane Proces kompostiranja. HVALA dobrim ljudem Bil je zadnji dan v letu. Mnogi so bili že v pripravah na najdaljšo noč. Vsak zase je že delal načrte za naprej. Po novem letu bo vse drugače, se radi zaobljubimo. Pri nas je bilo res tako. Postalo je vse drugače. Grozljiv požar nam je uničil dom. Danes, ko se oziramo nazaj na tiste trenutke groze in premlevamo dogodke, nas kljub vsemu obdaja mir in upanje. Obdaja nas spoznanje, da v stiski nisi sam. Da je v naši sredini veliko dobrih in plemenitih ljudi, ki so nam tega dne priskočili na pomoč. Seznam je dolg in vsem, prav vsem se od srca zahvaljuje46 mo za vso izkazano podporo, tolažbo, za podarjeno obleko, hrano, predvsem pa za izraženo sočutje. Zato iskrena HVALA: Darji in Lojzu Šmidu, Amandi in Branku Majhnu, Ivanu Jurgecu, Silviji Alt, družinam Šegula, Zavec in Vindiš, Romanu Orlaču in Milanu Koledniku. Za nesebično pomoč se posebej zahvaljujemo družini Vidovič; Martinu, Ivanki, Andreji, Alenki in gospe Olgi Vidovič. Iskreno zahvalo izrekamo Urošu Krambergerju, ki je na dan požara bil ves čas z nami, nam pomagal ter nam omogočil začasno bivanje v svoji hiši. Hvala vsem gasilcem, posebej našim domačim, tistim, ki ste na dan požara pomagali reševati, kar se je dalo. Zahvaljujemo se gospodu županu Janezu Jurgecu, vsem svetnikom naše občine, iskrena hvala vsem zaposlenim na občinski upravi, posebej hvala Ivanu Stopajniku. Hvala ravnateljici osnovne šole v Cirkulanah, gospe Suzani Petek, vsem učiteljem in učiteljicam in vsem učencem osnovne šole. Vaše plemenito dejanje nas je ganilo do solz. Veliko hvaležnost izkazujemo tudi našemu dekanu Emilu Drevu, vsem članom Medij občine Cirkulane MAJ 2017 smo pridobili novega prijatelja. Zato te cenimo, spoštujemo in te imamo radi. Zaradi osebne zmede in obupa na dan požara se preprosto ne spomnimo vseh imen ljudi, ki ste nam takrat priskočili na pomoč. Hvala vam, da ste bili z nami, nam pomagali ali le v duhu podoživljali našo bolečino. Način življenja, boj za preživetje, nam vsem skupaj krade čas za druženje, za prijatelje in sorodnike. V naši dani preizkušnji pa v družini vedno bolj ugotavljamo, kako malo ljudje potrebujemo. Materialne dobrine, želja po dokazova- Dolič 38, 2253 Destrnik, www.geomera.si Karitasa in tudi Rdečega križa. Hvala Jerneju Golcu za slikovit prikaz naše nesreče na izdelanih plakatih. Iskrena hvala tudi vsem predstavnikom gostinskih lokalov, ki so imeli dolgo časa obešene plakate našega požara. Posebej se zahvaljujemo tudi vsem članom dramske sekcije kulturnega društva za izvedeno nabirko ob koncu predstave. Hvala od srca vsem in vsakemu posebej. Iskreno se zahvaljujemo tudi gospe Tončki Žumbar, gospe Barbari Omerza, predstavnici stranke NSi, za podarjeni bon v trgovini Mercator, ter Francu Kokolu za obilen topli obrok na dan požara. Stanku Veganu, Zvonku Jurgecu, Milanu Voglarju, Milanu Petroviču (Hudeku) in Mariji Voglar (po domače, dragi gospe Mimiki Hadanček) iskrena hvala za podarjeni les. Hvala Srečku Petku (Kupas) za vso dosedanjo pomoč pri delu. Da v stiski resnično spoznaš pravega prijatelja, pa nam je v dani situaciji, dan za dnem znova potrjeval Zoran Dernikovič. Brez njega ne bi zmogli. Usmerjal je naša dejanja, misli, nas bodril, vzpodbujal in tolažil. Vlival nam je upanje. Bil je naša opora in vzpodbuda. Zato tebi, Zoran, od srca hvala za vse. Ostajamo tvoji dolžniki v zavedanju in sreči, da Anita Požegar s.p. InfoTel.: 041 588 358 Poslovna enota: Trg osvoboditve 10, LENART anita@geomera.si Medij občine Cirkulane nju nas zaslepijo in oropajo za prave vrednote. Te nas bogatijo, dajejo pogum, da zopet vstanemo, ko pademo. Ko je videti vse izgubljeno. Pa vendar šteje samo to. Vera, upanje in ljubezen. V družini smo jih znova postavili na prvo mesto. Vse ostalo je le nepotrebna navlaka. Hvala vsem dobrim ljudem. Ostajate v naših srcih. Bukšek Jernej in Gloria, Lara, Katja, Iris, Ivan in Tanja Maroh Foto: Janko Fišinger Naši gasilci res niso samo gasilci Da si zaslužijo še kakšen drugi naziv, se je pokazalo pri reševanju ponesrečenega Franca Toliča v gozdu. Reševanje je bilo zelo zahtevno in ravno tukaj so pokazali, da so tudi izredni reševalci v različnih situacijah. Na čelu z vodjem intervencije gospodom Zoranom Dernikovičem jim želimo še veliko takšnih uspehov pri reševanju in seveda čim manj takšnih situacij. Za to izredno požrtvovalnost se jim iskreno zahvaljujemo. Hvaležna družina Tolič 47 MAJ 2017 KOLEDAR PRIREDITEV OB 10. OBČINSKEM PRAZNIKU 2017 PRIREDITEV OPIS DATUM LOKACIJA ORGANIZATOR Otvoritev ceste Jerenec– Gruškovec–Kramberger 19. 5. 2017 ob 17. uri Domačija Jerenec, OBČINA CIRKULANE, VAŠKI Gruškovec 71 ODBOR GRUŠKOVEC Pohod po poti modre kavčine, URBANOVO – sv. maša za vinogradnike, VINOGRADNIŠKI DAN 10-letnica potomke stare trte 21. 5. 2017 ob 8.30, sv. maša ob 10.30 Sv. Ana 25. 5. 2017 ob 17. uri Sejna soba DANI TURNŠEK IN OBČINA Občine Cirkulane CIRKULANE 26. 5. 2017 ob 17. uri Trasa ceste Pristava– Kumer OBČINA CIRKULANE, VAŠKI ODBOR PRISTAVA Razstava fotografij Otvoritev razstave fotografa Danija Turnška Otvoritev ceste Pristava– Kumer DRUŠTVO VINOGRADNIKOV IN SADJARJEV, TURISTIČNO DRUŠTVO CIRKULANE Pohod ob občinskem prazniku Pohod je namenjen širši javnosti 27. 5. 2017 ob 9. uri Cirkulane PLANINSKO DRUŠTVO CIRKULANE HAMfest Srečanje radioamaterjev 27. 5. 2017 ob 13. uri Pohorje RADIOKLUB CIRKULANE DAN ODPRTIH VRAT 30. 5. 2017 od 10.00 do 15.00 Domačija Jerenec ČEBELARSKO DRUŠTVO Gruškovec 71 CIRKULANE Slavnostna seja občinskega sveta 1. 6. 2017 ob Lovski dom 18. uri Brezovec OBČINA CIRKULANE Osrednja občinska proslava Večnamenska turistično2. 6. 2017 ob prireditvena dvorana; 18. uri Prireditveni šotor OBČINA CIRKULANE Predstavitev programa SVIT v občini Cirkulane Pred 2. 6. 2017 od večnamensko12. do 19. turistično ure prireditveno dvorano NACIONALNI INŠTITUT ZA JAVNO ZDRAVJE Koncert vokalne skupine Mladi veseljaki Večnamenska3. 6. 2017 ob turistična 20. uri prireditvena dvorana KULTURNO DRUŠTVO CIRKULANE Kulturni program, družabno srečanje z ANSAMBLOM ROKA ŽLINDRE. Turnir v ribolovu Tekmovanje v ribolovu Ribnik v 4. 6. 2017 ob športnem parku 7. uri Cirkulane ŠPORTNO DRUŠTVO CIRKULANE Turnir v nogometu Mali nogomet na travi (moške ekipe 6 + 1) 4. 6. 2017 ob Športni park 14. uri Cirkulane ŠPORTNO DRUŠTVO CIRKULANE Turnir v odbojki na mivki Odbojka na mivki (ženske ekipe 3 + menjave) 4. 6. 2017 ob Športni park 14. uri Cirkulane ŠPORTNO DRUŠTVO CIRKULANE Igre Belanov Vaške igre 4. 6. 2017 ob Športni park 16.30 Cirkulane ŠPORTNO DRUŠTVO IN PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO CIRKULANE Vlečenje vrvi 4. 6. 2017 ob Športni park 18. uri Cirkulane ŠPORTNO DRUŠTVO CIRKULANE Razstava potic in oprešaka 4. 6. 2017 od DRUŠTVO GOSPODINJ 15. do 18. Prireditveni šotor CIRKULANE ure Predaja gasilskega vozila GVM-1 48 10. 6. 2017 ob 15.30 Prireditveni šotor PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO CIRKULANE Glasilo občine Cirkulane