LES wood Revija za lesno gospodarstvo Wood Industry & Economy Journal 5/98 Revija za lesno gospodarstvoWood Industry & Economy Journal maj 1998 Letnik 50 {t. 5 str. 121-160 UDK 630 / ISSN 0024-1067 Revija LES Glavni urednik: prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Urednik: Stane Ko~ar, dipl. ing. Lektor: Andrej ^esen, prof. Slika na naslovni strani: Uredni{ki svet: Garant Polzela - 50-let Predsednik: Peter Tom{i~, dipl. oec. ^lani: Franc Ga{per, ing., Jo`e Bobi~, Asto Dvornik, dipl. ing., Nedeljko Gregori~, dipl. ing., Friderik Kova~, dipl. oec., mag. Borut Nujnost povezovanja z Evropo Jo`e KORBER 123 Mad`arevi~, Zvone Novina, dipl. ing., Matja` Rojnik, dipl. ing., Uro{ Rupreht, dipl. oec., mag. Miroslav [trajhar, Janez Zalar, ing., Stojan @ibert, dipl. ing., prof. dr. Jo`e Kova~, dr. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. Sem lahko dober manager ali celo vodja? Franc BIZJAK 125 c. Niko Torelli, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, Ale{ Hus, dipl. ing., Vinko Velu{~ek, dipl. ing., doc. dr. @eljko Gori{ek Sladkorni javor (Acer sacharrum Marsh.) Niko TORELLI 133 Uredni{ki odbor: pprrooff.. de rm. .H derlm. durt.h h R. ec.scmh u( lDt .u Wn aajl)t,e r Liese (Hamburg), Rešitev uganke iz prejšnje številke Niko TORELLI 135 mag. Stane Ber~i~, doc. dr. Bojan Bu~ar, Janez Gril, dipl. ing., doc. dr. @eljko Gori{ek, prof. dr. Franci Pohleven, vi{. pred. Sequoia ali Sequoiadendron - etimologija Niko TORELLI 136 mag. Branko Knehtl, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Vinko Rozman, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Toma` Klop~i~, dipl. ing. Za bistre glave Niko TORELLI 136 Ddr.i Jroe`ek Ktoorbre:r Strateško planiranje v Javoru Pivka d.d. Stojan KOKOŠAR 137 Ustanovitelj in izdajatelj: Novi slovenski standardi za hlode Marjan LIPOGLAVŠEK 140 Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Informacije GZS - Zdru`enje lesarstva {t. 5/98 xii - xx Uredni{tvo in uprava: 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija Mizarstvo Kova~, Ljubija, Mozirje Franc MIKLAVC 145 tel. (061)/121-46-60, (061)222-143, fax (061)/221-616 NDijaakrio in~ {ntuidneant:i (polletna) ........ 1.500 SIT Skupni vzpon na Rudnico - simbol sodelovanja in part-Posamezniki (polletna) ............ 3.000 SIT nerstva med nemškim kupcem ter slovenskimi dobavitelji Fani POTO^NIK 146 Podjetja in ustanove (letna) ....... 36.000 SIT Obrtniki in {ole (letna) ........... 18.000 SIT Lesarstvo na sejmu MEGRA 1998 Ferdo RAKUŠA 148 Tujina (letna) ................... 100 USD @iro ra~un: Višje strokovno šolstvo - višja lesarska šola Aleš HUS 151 Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 50101-678-62889 Dan lesarstva koroškega obmo~ja Ivan ŠKODNIK 153 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk: Bavant Trading d.o.o. Borzne vesti 155 Za izdajanje prispevata Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije in Ministrstvo za znanost in tehnologijo Novosti s knji`nih polic Ferdo RAKUŠA 156 Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, {t. 4/92) daje Ministrstvo za informiranje na vlogo mnenje, da {teje O.K. Niko TORELLI 156 strokovna revija LES med proizvode informativnega zna~aja iz 1p r3o.m toe~tkae p traoriizfvnoed {otvevpiolkesto3p, nzjai 6ka,5te %r e .se pla~uje davek od Diplomske naloge diplomantov lesarstva v letu 1997 157 Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Bilten INDOK slu`be Oddelka za lesarstvo Biotehni{ke Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - fakultete 159 CD-Tree ter v drugih informacijskih sistemih. LES wood 50 (1998) 5 Contents 722 LES wood Wood Technology & Economy Journal Volume 50, No 5/98 Editor’s Office: 1000 Ljubljana, Karlov{ka 3, Slovenia Phone: + 386 61 121-46-60 + 386 61 222-143 Fax No.: + 386 61 221-616 Contents Can I am a good manager or even a leader? Franc BIZJAK 123 Sugar Maple (Acer saccharumMarsh.) Niko TORELLI 133 Seqoia and Sequoiadendron - ethimology Niko TORELLI 136 Zveza lesarjev Slovenije in Gospodarska zbornica - Zdru`enje lesarstva v sodelovanju z Ljubljanskim sejmom organizirata posvet o OSTRENJU REZIL Posvet bo v ~asu sejma LESMA 98, in sicer v ~etrtek, dne 11. junija 1998, ob 10 uri na LJUBLJANSKEM SEJMU, dvorana Forum, hala 2/I, vhod z Dunajske ceste 18. Posvet je namenjen tehnologom in konstrukterjem v pripravi dela, nabavnim referentom in vodjem nabav, ostrilcem in vodjem ostrilnic, delovodjem, vodjem proizvodnje in obratovodjem podjetij. Program posveta: 1. Pomen in vpliv ostrenja rezil na kvaliteto obdelave lesa - dr. Bojan Bu~ar, dipl. in`. - Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo 2. Tehni~na dokumentacija, ki jo mora pripraviti naro~nik dobavitelju kot izvajalcu orodja - Drago pe~nik, dipl. in`. TRO Prevalje 3. Odmor 4. Priprava, vzdr`evanje in ostrenje kro`nih `aginih listov s trdo kovino za obdelavo lesa - mag. Vladimir Nagli~, dipl. in`. - Kordun, Karlovac 5. Priprava, vzdr`evanjr in ostrenje rezkarjev za obdelavo lesa - Lado Svete, Hoja Podpe~ Posvet bo povezoval dr. Bojan Bu~ar, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo. Prijave in dodatne informacije: Zveza lesarjev Slovenije, Karlovška 3, 1000 Ljubljana Tel.: 061/121-46-60, fax.: 061/221-616 ali neposredno pred posvetom. KVALITETNA PRIPRAVA REZIL - POCENI PROIZVODNJA LES wood 50 (1998) 5 Uvodnik 123 Nujnost povezovanja z Evropo V maju 1998 se je naša stanovska organizacija DIT lesarstva preimenovala in tudi registrirala kot Zveza lesarjev Slovenije. Sprememba imena je sledila `elji, da bi bila naša organizacija ~imbolj števil~na in da se ne bi omejevala zgolj na formalno izobra`ene delavce v lesarstvu, pa~ pa bi organizirala v okviru Zveze lesarjev vse in`enirje in tehnike ter tudi vse druge, ki se po srcu ~utijo lesarje. Okvir je torej postavljen, treba ga bo še izpolniti z vsebino. Gospodarski in socialni problemi v lesni industriji so pustili vidne posledice tudi v naši organiziranosti in v ~lanstvu. ~eprav se vsi zavedamo, da je v slogi mo~ in da bi z našo boljšo organiziranostjo mnogokrat la`je reševali pano`ne in osebne probleme, le po~asi gradimo našo vsebinsko povezanost. GZS-Zdru`enje lesarstva je ~utilo potrebo, da da oporo boljši organiziranosti lesarsko ~ute~ih ljudi. Seveda bo še dolga pot, da bo takšno mišljenje prodrlo v vsako lesarsko delovno enoto na Slovenskem, vendar aktivnosti le gredo v to smer. Panoga in Zveza lesarjev z njo pri~akujeta velik prispevek v smeri integracije vseh lesarskih potencialov tudi inštitucij, ki vzgajajo nove kadre za predelavo lesa, to je Biotehni~ne fakultete - Oddelka za lesarstvo in vsake izmed osmih srednjih lesarskih strokovnih šol na Slovenskem. Takšno povezano sodelovanje v okviru panoge bo tudi najboljša promocija za osmošolce in srednješolce, da bodo nadaljevali svojo pot v lesarsko smer. Danes smo še precej dale~ od takšnega cilja, pesimisti~no gledano bi lahko rekli, da ~e bi odšlo `e danes v pokoj še nekaj starejših profesorjev z Biotehniške fakultete in profesorjev iz srednjih šol, kamor so prišli iz proizvodnje, da bi se popolnoma porušila vez sodelovanja med izobra`evalnimi institucijami in proizvodnjo. Tudi izobra`evalne institucije so se v te`kem obdobju pre`ivetja celotnega gospodarstva in njegove infrastrukture preve~ izolirale, ravno tako katedre na fakulteti in posamezniki. Takšno obnašanje, ~e ho~emo lesarski panogi in tudi posameznikom v njej ali ob njej dobro, bo seveda treba spremeniti. Te`ko si predstavljamo strokovnjake na naših izobra`evalnih ustanovah, ki bi bili tako slabo povezani s prakso, da ne bi mogli dobro organizirati niti ekskurzije v tovarno, da ne bi imeli volje ali bili v stanju napisati niti enega ~lanka letno v edino znanstveno in strokovno revijo LES, ki jo premore naša panoga in da bi bili popolnoma neznani ve~ini direktorjev v lesnih podjetij v Sloveniji, med katerimi so seveda tudi drugi profili ne samo lesarji. V takšnih primerih bi vsakršno sklicevanje na svojo ali institucionalno avtonomijo dejansko vodilo do odmiranja posameznih delov slovenskega lesarstva, kar je sedaj v pospešenem odpiranju Slovenije v evropski prostor še bolj realna gro`nja. Te`ko si je predstavljati pedagoškega delavca, ki je zaposlen na lesarski izobra`evalni ustanovi, pa ~eprav je matematik, fizik ali slavist, da ni naro~en na revijo LES, osrednji vir, ki predstavlja problematiko in dejavnost panoge, za katero vzgaja novi kader. Podobne probleme zaprtosti vase, kot jih opa`amo na izobra`evalnih ustanovah, so tudi v posameznih proizvodnih firmah. Ve~krat se te`ko uskladimo v akcijah, kjer bi nastopalo ve~ podjetij hkrati kot so npr. izvoz v ZDA, problematika stavbnega pohištva, `agarstvo itd. Dogovor o izvedbi skupnega npr. nabavnega posla za ve~ podjetij pa je sploh trenutno preve~ oddaljeni cilj. Kot panoga se povezujemo v evropski prostor, v evropska zdru`enja proizvajalcev vezanih ploš~, ivernih ploš~, stavbnega pohištva, pohištva in v krovno organizacijo - v federacijo lesne industrije Evrope - CEI Bois. Te`ko se je kvalitetno povezovati v Evropi, ~e doma nimaš najbolj trdnih temeljev. Dejstvo pa je, da nas Evropa ne bo ~akala in nas tudi dosedaj ni, da bi odpravili svoje najve~je pano`ne probleme. Potrebno je torej reševati pano`ne probleme v procesu in hkrati sodelovati v evropskem prostoru pri organiziranju lesarstva, ali druga~e povedano, zveze lesarjev v najširšem smislu. Za reševanje teh nalog pa smo zavezani vsi, ki se ~utimo, da smo lesarji, najprej kot individualisti in nato kot organizacije. Sekretar GZS-Zdru`enja lesarstva dr. Jo`e Korber LES wood 50 (1998) 5 Napovedujemo 124 LESARSTVO 98 Priloga revije LES ob 9. ljubljanskem pohištvenem sejmu september 1998 Sejemska ponudba pohištva in spremljajo~ih izdelkov na 9. LJUBLJANSKEM POHI[TVENEM SEJMU v Ljubljani Tudi ob letošnjem 9. Ijubljanskem pohištvenem sejmu pri reviji LES v sodelovanju z Zdru`enjem lesarstva pri GZS pripravljamo publikacijo LESARSTVO 98, ki je namenjena predstavitvi lesne proizvodnje in spremljajo~ih dejavnosti za lesarstvo. Podobne publikacije smo izdali ob vseh ve~jih prireditvah s podro~ja lesarstva v zadnjih treh letih, naprav in materialov za lesarstvo) in z njimi vsaki~ vzbudili veliko zanimanje slovenske lesarske javnosti. Osrednji del publikacije je namenjen orisu lesarstva v Sloveniji, druge dele pa smo namenili predstavitvi vaše ponudbe z oglasom (1 /1,1 /2,1 /4 ali 1 /8 strani) po ugodnih cenah, pa {e s popustom za naro~nike revije LES. S predstavitvijo v tej publikaciji se predstavite Ijudem ne samo nekaj dni na sejmu, temve~ tudi kasneje, ko se bodo doma odlo~ali o nakupih. K sodelovanju vabimo tudi podjetnike, ki ne razstavljate na leto{njem sejmu, saj bo va{a predstavitev v publikaciji odmevna med obiskovalci sejma ter ostali slovenski javnosti. Publikacijo LESARSTVO 98 bodo dobili obiskovalci sejma ter naro~niki revije LES, zato ne izpustite izjemne prilo`nosti za predstavitev svoje dejavnosti. Pokli~ite ~im prej in si zagotovite najboljši oglasni prostor! Za vse dodatne informacije in naro~ila pokli~ite: Uredni{tvo revije LES, Stane Ko~ar, tel. 061 /121-46-60, fax. 061 /221-616 LES wood 50 (1998) 5 Raziskave in razvoj 125 UDK: 65.012.4 Pregledni znanstveni ~lanek (Preview Scientific Paper) Sem lahko dober manager ali celo vodja? Can I am a good manager or even a leader? F. Bizjak1 Izvle~ek Vodenje je proces, ki poteka po fazah; njegov cilj je praviloma reševanje problemov. Številna dela opisujejo metode in stile vodenja, utemeljene predvsem s teorijo vedenjskih znanosti z namenom spoznati u~inkovite vodstvene stile. Sodobna ameriška spoznanja opozarjajo, da bo vodenje u~inkovitejše, ~e bo zasnovano na zaupanju in spoštovanju, ~e bo vodja oblikoval kreativne vodstvene teame, znal pridobiti sodelavce, zasnoval vodenje na kulturi, etiki, morali, oblikoval tak stil obnašanja, ki je sprejemljiv za ljudi, je pravi~en, koristen in vljuden. Pri tem pa Japonci poudarjajo še, da je potrebno delati le to, kar pove~uje vrednost in opuš~ati nadzor in kontrolo, ~e to ni potrebno. Tudi to je mogo~e le ob zaupanju in spoštovanju sodelavcev. V prispevku so zato opisane vedenjske teorije, vodstveni slogi in lastnosti vodij, vodstveni proces, proces vodenja z zaupanjem in spoštovanjem, na~ela tega vodenja pa tudi model preveritve sposobnosti posameznika za vodenje z namenom, da spremenimo svoje vodstveno obnašanje. Abstract Leading is a process which is going on by phases, it’s goal is solving problems. Numerous writings are talking about methods and styles of leading, based on behaviour science theory with intention to recognize efficient leading styles. Contemporary american knowledge warns that leading will be more effective if it’s based on confidence and respect, if leader would form creative leading teams, if he would acquire members, if he would based leading on culture, ethic and morality, if he would form style of behaviour which is acceptable to people, is fair, useful and polite. The Japanese are also emphasized that is necessary to work on only on those phases, which raises the value and to ommit the control which is not strictly necessary. This is also possible only by confidence and respect of collaborators. In the article are described behaviour theories, styles of leading and properties of leaders, leading process, process of leading by confidence and respect, rules of that leading and also the model of self convinc-tion for a leading with intention to change our leading behaviour. Klju~ne besede: slogi vodenja, slogi obnašanja, kultura, Keywords: styles of leading, styles of behaviour, culture, ethic, etika, morala, sinergija, entropija, teamsko vodenje, dušev morality, sinergy, entropy, team leading, mental health no zdravje 1. UVOD Razpravljati, ali na~ini vodenja vplivajo na uspešnost opravljenega dela, je odve~. Vsak povpre~en poznavalec problemov organizacije dela, podjetja, dru`be, ve, da je tako. Problem pa je spoznati stile vodenja, ki v danih okoljih najve~ prispevajo k u~inkovi-tosti organizacije.V naših razmerah se hitro spreminjajo tudi na~ini vodenja, etika, morala, stili obnašanja, vprašanje pa je, ~e v pravo smer. Vzrokov za pomisleke o tem je zelo veliko. U~in-kovitost številnih podjetij, gospodar- 1 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro`na dolina Cesta VIII/34 stva in dru`be dovoljuje domnevo, da nismo u~inkovito vodeni. Kje so vzroki za to? Gotovo jih je veliko, zanesljivo pa je med njimi tudi pomanjkljivo znanje o vodenju. Poglobiti to znanje pa tudi podati instrumentarij za samo-evalvacijo sposobnosti za vodenje je namen tega prispevka. 2. VEDENJSKE TEORIJE KOT IZHODIŠ^E VODENJU Številne vedenjske teorije za potrebe organizacije preu~ujejo predvsem naslednje zna~ilnosti ravnanja ~loveka v organizaciji: * vodstveno vedenje, * motivacije, * procese komuniciranja, * vzajemno delovanje, * sprejemanje odlo~itev, * oblikovanje ciljev, * oblikovanje delovnih skupin, * nadzorne procese, * izvrševanje in usposabljanje. Tako `elijo spoznati tiste vedenjske zakonitosti, ki zagotavljajo u~inkovito organizacijo. Na podlagi teh spoznanj se oblikujejo razli~ne organizacijske oblike in na~ini organizacije dela in podjetja. V razvoju organizacijske znanosti so zelo znane teorije X, Y in Z, ki razli~no ocenjujejo ~loveka in njegovo vedenje v organizaciji. Temeljne zna~ilnosti teh teorij so razvidne iz preglednice št. 1. LES wood 50 (1998) 5 Teorija X - ~uti odpor do dela, se mu izogne, ~e je le mogo~e; - vodstvo mora skrbeti za storilnost in uspehe; - prepre~evati mora te`njo po izogibanju delu; - biti mora prisiljen k delu, zato pa tudi nadzorovan, usmerjan, da dosega cilje; - se da usmerjati, se `eli izogibati odgovornosti, ima le malo ambicij; - `eli delovati v natan~no dolo~enih mejah. Preglednica 1. Zna~ilnosti vedenjskih teorij Iz preglednice lahko ugotovimo predvsem naslednje: Teorija X obravnava ~loveka kot element v organizaciji. Ta element se mora v organizaciji popolnoma prilagoditi, kar onemogo~a osebno iniciativo. K tej povpre~en delavec tudi ni nagnjenj. Ta teorija torej obravnava ~loveka kot izvajalca delovnih nalog, ki mora biti k delu prisiljen, saj je po naravi nagnjen k neaktivnosti. Teorija Y obravnava ~loveka kot celoto, osebnost, nepovezano z organizacijo. V ~loveku iš~e predvsem pozitivne lastnosti, ki ~loveka silijo v aktivnost, delo in samopotrjevanje. Treba je le zagotoviti ustrezne delovne razmere in okolje, pa bo zagotovljeno tudi uspešno delo. Teorija Z se je razvila kot kritika prejšnjih dveh in poudarja, da ~loveka predvsem okoliš~ine silijo, da je tak, kakršen je, to je dober in slab. Razmere povzro~ajo njegovo vedenje, ~e-prav je to odvisno tudi od motivacij, s katerimi poskrbi za doseganje osebnih ciljev. Zato ga je potrebno obravnavati kot celoto organizacije in ~loveka. Na podlagi razli~nega gledanja na ~loveka so se razvile razli~ne organizacijske teorije. Teorija X je podlaga za vse klasi~ne teorije organizacije, katerih utemeljitelji so bili predvsem Taylor, Fayol, Gantt, Emerson in številni drugi. Pomembne so zlasti zato, ker so organi- Raziskave in razvoj Teorija Y - dela ne sovra`i, lahko mu je vir zadovoljstva; - sam nadzira in sam usmerja svoje delo, ~e vanj zaupa; - z delom se samopotrjuje, kar je najpomembnejša nagrada za delo; - sprejema in celo iš~e odgovornost; - je ustvarjalen in sposoben; - v obstoje~ih organizacijah slabo izrablja svoje sposobnosti. zacijo znanstveno utemeljili kot vedo. Za tedanjo stopnjo tehnološkega razvoja so razvili tudi številne u~inkovite metode in na~ela organiziranja dela in podjetja. Teorija Y je podlaga za razvoj teorije ~loveških odnosov (human relations), ki je nastala zaradi neu~inkovitih formalnih organizacijskih struktur in odtujenih odnosov v podjetju. Ta teorija zagovarja podjetje, ki je kot dru`ina, torej organizacijo, kjer so temelj vsega delovanja predvsem ~loveški odnosi. Medtem ko je v klasi~ni organizacijski teoriji organizacija tehni~ni sistem, so jo Elton Mayo in njegovi somišljeniki obravnavali kot socialni sistem. Dokazali so odvisnost u~inkovitosti od odnosov v organizaciji. Na za~etku je bila teorija v praksi zelo uspešna, ko pa so se delavci privadili novim odnosom, je splahnel tudi interes za delo, zato so za~eli take organizacijske oblike opuš~ati. Gradi namre~ na idealizirani podobi ~loveka. Teorija Z na spoznanjih o nehumanosti klasi~ne organizacijske teorije in naivnosti teorije ~loveških odnosov oblikuje izhodiš~a za razli~ne situacij-ske teorije organizacije. Te uveljavljajo realna spoznanja o ~lovekovem vedenju, kar praviloma zagotavlja do-lo~ene uspehe. Iz teh teorij izhajajo teamsko vodenje, oblikovanje delovnih skupin, in še druge metode organizacije dela. Spoznanja teh teorij pa niso vzrok le razli~nim organizacijskim konceptom in organizacijskim obli- 126 Teorija Z Povpre~en ~lovek: - ima voljo in ambicije; - je nagnjen k dobremu in slabemu; - je motiviran odvisno od sposobnosti in okolja; - je odvisen od razmer v okolju, od medsebojnih odnosov v dru`bi; - deluje odvisno od stvarnosti; - razmere pogojujejo njegovo obnašanje. kam, ampak so pogosto tudi podlaga slogu vodenja podjetja. Glede na to da so razli~ni stili vodenja pogostokrat `e bili opisani, se bomo na tem mestu posvetili le slogu vodenja, ki temelji na zaupanju in spoštovanju. 3. VODENJE Z ZAUPANJEM IN SPOŠTOVANJEM 3.1. Kako zagotoviti temeljni pogoj za dobro vodenje, to je spoštovanje in zaupanje? O~itno je odgovor na navedeno vprašanje dokaj enostaven, to dose~i pa je seveda mnogo te`je: * temeljni pogoj je dobra organizacija. (v slabi organizaciji je te`ko biti dober vodja in narobe, dober vodja bo najprej spremenil organizacijo); * tako vodenje lahko zagotovi le dober vodja. Organizacija mora torej podpirati in vzpodbujati spoštovanje in zaupanje, v nasprotnem primeru se razvije nezaupanje in nespoštovanje. Na tem mestu ne bomo pisali o organizaciji, to smo storili `e ve~krat, razmišljanja pa bomo posvetili vprašanju, kdo je lahko dober vodja. Kdo je dober vodja? Da bi delo potekalo uspešno mora vodja: - zagotoviti, priskrbeti sredstva za LES wood 50 (1998) 5 Raziskave in razvoj 127 Slika 1. Lastnosti vodje in uspešnost (dopolnjeno po Adizesu) uspešno delo (funkcionalnost), - sistemati~no organizirati delo (sis-temati~nost), - biti mora podjeten (proaktivnost) - organsko povezati vse napore (in-tegrativnost). @e omenjeni avtor Ichak Adizes te lastnosti povezuje z rezultati, kratko-ro~no, dolgoro~no dimenzijo, u~inko-vitostjo in uspešnostjo tako, kot ka`e slika 1. Osnovna naloga vodje pa je reševanje problemov, saj tako najve~ prispeva k u~inkovitosti in uspešnosti sistema. 3.1. Proces reševanja problemov Vodstvene teorije obravnavajo sloge vodenja predvsem s formalnega vidika, to je odnosov med vodjem in podrejenimi, premalo pa upoštevajo temeljni problem vodenja, to je reševanje problemov. Namre~, povsem jasno je, da bo vodja uspešen, ~e bo uspešno reševal organizacijske probleme, saj se prav to najbolj pri~akuje od njega. Proces reševanja problema je podan na sliki 2. Pozorno branje sheme omogo~a razumevanje bistva tega procesa brez dodatnih pojasnil. Slika 2. Ustvarjalno ali razdiralno reševanje problema V nadaljevanju navedeni avtor(1) zelo duhovito opisuje zna~ilnost vodij, kjer prevladujejo posamezne lastnosti, na kraju pa ugotovi, da vodje, ki bi zdru- `eval vse zahtevane lastnosti, enostavno ni. Potrebno je namre~ teamsko delo. Dober vodja je torej vodja, ki je sposoben oblikovati kreativen team, v katerem so sodelavci pripravljeni in sposobni v celoti prevzeti navedene naloge vodenja. Prav zato so za zelo znanega in uspešnega ameriškega organizatorja zapisali, da zna ob sebi zbrati boljše ljudi kot je on sam. Prav zato so ameriški analitiki ob podelitvi priznanja “najboljši direktor” direktorju takratnega najve~jega jugoslovanskega podjetja rekli, da ne razumejo, kako je prejel tako priznanje, saj je v Slika 2. Ustvarjalno ali razdiralno reševanje problema LES wood 50 (1998) 5 Raziskave in razvoj 128 resnici slab direktor, ker rešuje probleme, za katere so zadol`eni podrejeni... Kakšna na~ela se uveljavljajo pri vodenju z zaupanjem in spoštovanjem? Naj navedemo le nekatera na~ela, ki so jih predvsem Japonci sistemati~no uveljavili v metodologijah za u~inko-vitejšo proizvodnjo in delo, uporabljajo pa jih tudi najuspešnejša zahodna podjetja(2): - vse dejavnosti, ki ne pove~ujejo vrednosti izdelka, so odve~, - nadzor je lahko tudi nepotrebno delo, - iskanje odve~nega dela in drugih izgub je naloga vodstva in delavcev, - opravljaj samo tiste operacije, ki jih je kupec pripravljen pla~ati, - delavcem ni treba neprestano nadzorovati dela stroja, - kupec in prodajalec se zavedata, da sta v proizvodnem procesu povezana, - delavci sami nadzorujejo kakovost svojega dela, - znebi se zaklenjenih pisarn. Prav zaradi zahteve po teamskem delu se sprašujemo, kdo je lahko dober vodja in katere lastnosti so zanj zna-~ilne. Ali: * vodenje je sposobnost dobiti od-li~ne rezultate od povpre~nih delavcev, Slika 3. Model potencialnih sposobnosti za vodenje(4) * ni slabih delavcev pod vodstvom dobrega vodje, * naloga vodje je, da zagotovi odli~-no izvajanje delovnih nalog, * vodja je oseba, ki je izbrala samo dobre sodelavce, * managerji imajo sposobnost, da vodijo ljudi, vodje imajo sposobnost vizije prihodnosti, * vodja sprašuje predvsem o problemih, ki jih je treba rešiti.(3) To pa zahteva zaupanje sodelavcem in spoštovanje sodelavcev. 5. DOBER VODJA JE LAHKO LE DUŠEVNO ZDRAVA OSEBNOST, KI JE SPOSOBEN MOTIVIRATI IN RAZVIJATI ODNOSE S SODELAVCI Ta trditev verjetno ni sporna, vprašanje pa je, kako spoznati tako osebnost. Poskusimo to preveriti z naslednjimi vprašalniki. Ali ste pripravljeni preveriti svoje sposobnosti za vodenje? Veliko dobrega bi storili, ~e bi pred prevzemom vodilne vloge v podjetju vsaj okvirno preverili lastne sposobnosti za vodenje. Koristi bi imeli sami, še ve~je pa sodelavci in podjetje. V ta namen podajamo model, ki ga prikazuje slika 3. Normalno bi bilo, da bi podobno preveritev opravili nadrejeni kandidatov za vodje, saj iz prakse lahko spoznamo številne primere precenjevanja lastnih sposobnosti za vodenje. Prav izobra`e-vanje in preverjanje sposobnosti za vodenje je zna~ilno za najuspešnejša podjetja. Znano je, da v tujini za najodgovornejša mesta šolajo ve~ kandidatov hkrati, ob zamenjavi vodstva pa izberejo najsposobnejšega. 5.1. Kako je z vašim duševnim zdravjem? To preverimo z vprašalnikom KAKO JE Z VAŠIM DUŠEVNIM ZDRAVJEM. ^e boste na pet ali ve~ vprašanj odgovorili z DA, je to znamenje, da morate temeljito razmisliti o svojem odnosu do `ivljenja. LES wood 50 (1998) 5 Raziskave in razvoj 129 Moji prijatelji bi sestrinjali stem, da: 1. sem v bistvu pesimisti~en ~lovek; DA NE 2. si pogosto `elim, da bi bil nekdo drug, ali da bi imel lastnosti drugega ~loveka, DA NE 3. se pogosto jezim na ljudi, DA NE 4. rad krivim druge za lastne te`ave, DA NE 5. se ve~krat ~utim krivega za te`ave drugih ljudi, DA NE 6. se ste`ka sprijaznim in privoš~im uspeh drugim ljudem, DA NE 7. nerad sprejemam spodbude in pomo~ svojih prijateljev in sorodnikov, DA NE 8. nimam veliko prijateljev, DA NE 9. sem neprenehoma v skrbeh zaradi re~i, ki jih ne morem spremeniti, DA NE 10. me v strah spravljajo re~i, zaradi katerih si drugi, kot je videti, ne delajo skrbi DA NE Vprašalnik: KAKO JE Z VAŠIM DUŠEVNIM ZDRAVJEM Ozna~ite stolpec, ki je najbli`je vašemu vedenju Običajno Poredkomo 12 3 4 5 1. Se hitro premikate, hodite, jeste? 2. Ste nestrpni spri~o hitrosti, s katero poteka ve~ina dogodkov? 3. Poskušate dokon~ati stavke ljudi, s katerimi se pogovarjate? 4. Vas razburi ali celo razka~i, ~e avto pred vami vozi, po vašem mnenju, prepo~asi? 5. Se po~utite nelagodno, ~e opazujete ljudi pri delu, ki bi ga vi znali opraviti hitreje? 6. Se vam zdi te`ko z zanimanjem spremljati pogovor o ne~em, kar vas sicer posebej ne zanima? 7. Se vas poloti ob~utek krivde, ~e nekaj ur ali dni lenarite? 8. Ali na~rtujete ve~, kot je mogo~e opraviti v predvidenem ~asu? 9. Menite, da ste uspešni predvsem na ra~un zmo`nosti, da naloge izpolnjujete hitreje kot drugi? 10. Ali med pogovorom kar naprej stiskate pesti in tol~ete po mizi, da bi podkrepili svoja stališ~a? Vprašalnik: VEDENJSKI VZORCI 5.2. Ste zelo dovzetni za strese? Da bi to spoznali izpolnite naslednji vprašalnik VEDENJSKI VZORCI. Ocenite se in razmislite, kakšne mo`-nosti imate za infarkt! 5.3. Znate gojiti dobre odnose? Namen vprašalnika ODNOSI Z DRUGIMI je ocena vašega na~ina navezovanja odnosov z drugimi ljudmi. Bodite pošteni. ^e boste v desetih primerih odgovorili z “obi~ajno”, imate, kot vse ka`e, dobre odnose z drugimi ljudmi. ~e boste najmanj petkrat odgovorili z “v~asih”, bi to lahko utegnilo biti opozorilo, da morate tem podro~-jem posvetiti ve~ pozornosti. ^e boste na katerikoli vprašanje odgovorili z “redko”, pa to pomeni, da je napo~il ~as, ko morate marsikaj pri sebi spremeniti na bolje. 5.4. Znate razvijati odnose in motivirati ljudi? Na vprašalniku USTVARJANJE BOLJŠIH MED^LOVEŠKIH ODNOSOV obkro`ite številke, ki najbolje ponazarjajo vaše odnose z drugimi ljudmi. ^e ste ve~krat obkro`ili številki 1 in 2 kot številki 4 in 5, je to br`kone znamenje, da bi se morali z ve~jo vnemo lotiti u~enja sodelovanja z drugimi. 6. SEM MANAGER ALI VODJA (LEADER)? 6.1. Osnovna na~ela dobrega managerja Anglosaksonska literatura razlikuje managerja in leaderja. Prvega opredeljuje kot urejevalca, organizatorja materialnih in ~loveških resursov za dosego danih ciljev, drugega pa kot vizionarja, postavljalca ciljev in organizatorja. Te lastnosti pogosto niso zdru`ljive v isti osebi. Poglejmo zato štiri osnovne lastnosti dobrega man-agerja(5) in dodatne za vodje: Vprašalnik: ODNOSI Z DRUGIMI 98 LES wood 50 (1998) 5 130 Ne poslušam tistega, o ~emer te~e beseda. 1 2 3 4 5 Poslušam z najve~jim zanimanjem. Sogovornikom segam v besedo 1 2 3 4 5 Ljudem pustim, da povejo svoje, preden se vklju~im v pogovor. O ljudeh si ustvarim mnenje, preden jih bolje spoznam. 1 2 3 4 5 Ne dovolim, da bi bil za poznejše odnose odlo~ilen `e prvi vtis. Ne zanimajo me problemi ali ideje drugih ljudi. 1 2 3 4 5 Drugim osebam namenjam vso pozornost, preden se jim zaupam. Ne ka`em nikakršnega zanimanja za uspehe drugih. 1 2 3 4 5 Iskreno lahko spodbujam in hvalim uspešnost drugih. Ne morem prenašati šal in nor~evanja drugih. 1 2 3 4 5 U`ivati znam v humorju vseh vrst. Zavra~am mnenja, ki se razlikujejo od mojega. 1 2 3 4 5 Z navdušenjem se odzivam na nove ideje. Z nepotrpe`ljivimi gibi in drugimi znamenji ka`em 1 2 3 4 5 S svojo nemo telesno govorico praviloma izra`am strinjanje nestrinjanje in zavra~anje drugih. in odobravanje. Vprašalnik: USTVARJANJE BOUŠIH MEDČLOVEŠKIH ODNOSOV * Od sebe zahtevam ve~ kot kdorkoli drugi. * Od svojega teama zahtevam ve~ kot kdorkoli drugi * Skrbimzateam bolj kotzakoga drugega. * Vzbujam ve~ zaupanja vteamu kot kdorkoli drugi? Za preverjanje, oziroma oceno zadovoljevanja navedenih na~el lahko oblikujemo ustrezne vprašalnike in teste. Kako izpolnjujemo navedene zahteve lahko preverimo po vprašalnikih v nadaljevanju za vsako lastnost. Od sebe zahtevam ve~ kot kdorkoli drugi Samodisciplina mi je tuja. 1 2 3 4 5 Samodisciplina je moj `ivljenjski stil Zgledi vle~ejo je fraza. 1 2 3 4 5 Zgledi vle~ejo je dejstvo, zato se tako tudi obnašam. Vedno se bojim storiti to, kar menim da je potrebno. 1 2 3 4 5 Vedno storim to, kar menim, da je potrebno. Vedno se bojim, da se bom osmešil. 1 2 3 4 5 Nikoli se ne bojim, da se bom osmešil. Od svojega tima zahtevam ve~, kot kdorkoli drugi Verjamem, da se slabega delavca ne da spremeniti. 1 2 3 4 5 Verjamem, da je vsak delavec za nekaj lahko zelo dober. Razlike med delavci me ne zanimajo. 1 2 3 4 5 Razlike med delavci nudijo mo`nost za motivacijo. Cilje je potrebno dosegati. 1 2 3 4 5 Doseganje ciljev je potrebno motivirati. Cilji morajo biti postavljeni visoko. 1 2 3 4 5 Samo realni cilji so stimulativni. Cilje je potrebno postavljati neglede na zna~ilnosti delavca. 1 2 3 4 5 Cilje je potrebno postavljati glede na zna~ilnosti delavca. Skrbim za team bolj kot za kogarkoli drugega Ne zanima me kaj si sodelavci `elijo. 1 2 3 4 5 Zelo me zanima, kaj si sodelavci `elijo. Za svoj team se no~em izpostavljati. 1 2 3 4 5 Za svoj team sem se pripravljen izpostavljati Sodelavci najbolje razumejo predvsem ukaz. 1 2 3 4 5 Verjamem, da so dobri odnosi najpomembnejši pogoj za dobro delo. Ne znam vzpostaviti dobrih odnosov s sodelavci. 1 2 3 4 5 Znam vzpostaviti dobre odnose s sodelavci. Za slabo delo podrejenih ne sprejemam odgovornosti 1 2 3 4 5 Za slabo delo podrejenih sem odgovoren. Vseeno mi je, kakšen status ima team. 1 2 3 4 5 Delujem tako, da ima team mesto v organizaciji. LES wood 50 (1998) 5 Raziskave in razvoj 131 Slika 4. Razlika med managerjem in vodjem Sklepamo lahko, da bo dober manager lahko le delavec, ki dosega po navedenih kriterijih nadpovpre~ne 6.2. Dodatne lastnosti dobrega vodje Razlika med vodjem in managerjem je v viziji podjetja. Prvi jo ima, drugi jo `eli dose~i. Vizijo opredeljujemo s cilji in potmi za dosego ciljev. Zato je za vodja zna~ilno: Predstava o prihodnosti mi je veliko bolj jasna kot drugim: - znam predvidevati pomembne dogodke za podjetje? - znam opredeliti pomembne cilje? Sliko 4 lahko komentiramo tako: posameznik, individualist ne more opraviti dela za celoten ti, zato ne more biti vodja. Manager organizira sredstva in delavce za dani cilj, (elevator na sliki) ki mu ga postavi vodja, vodja postavlja cilje ve kaj bo v prihodnosti pomembno (vrh gore v soncu), je vi-zionar in se primerno organizira (elevator mo~ organizacije). Ko na tem mestu govorimo o vodenju Slika 5: Izhodiš~a za moralno in kulturno vodenje mislimo na vodenje podjetij, legalnih organizacij in ne kakršne koli kriminalne organizacije. Zato je pomembno tudi naslednje na~elo, oziroma vprašanje: Znam voditi sodelavce v okviru na~el etike morale in kulture? - Moje lastne vrednote so podobne vrednotam dru`be? - Vse kar je eti~no, kulturno in moralno, mi je zelo blizu? - Sem sposoben voditi podjetje, team po zamisli, ki jo ka`e slika 5? Tav~ar(8) prikazuje neskladnost teh vrednot pri vodenju in odnosa med vodjem in sodelavcem, kot ka`e slika 7. Kot lahko iz prikaza vidimo, le manager, ki vzpodbuja kulturo in vodenje na podlagi morale in etike, lahko pridobi dobre sodelavce, vojake. Manager, ki izrablja kulturo, bo ob sebi zbiral somišljenike, odpadnike, manager, ki kulturo ignorira, bo zbiral upornike, manager, ki spreminja, menja vrednote, zahteva ob sebi pri-lagodljivce, bicikliste. To pomeni, da manager, ki vzpodbuja kulturo in vodenje na podlagi morale in etike, lahko oblikuje moralno poslovno politiko in temu primerno vodenje na podlagi zaupanja in spoštovanja. Za uspešno vodenje pa je pomemben tudi na~in obnašanja vodje. Ta mora biti namre~ sprejemljiv za podrejene in okolico, v kateri vodja deluje. Vodenje ne bo uspešno, ~e ne bo obnašanje vodje sprejemljivo za podrejene, zato si poskusimo odgovoriti na to vprašanje. Imam sprejemljiv stil obnašanja? - Se znam za okolje sprejemljivo obnašati? - Znam biti vljuden pa vendar odlo-~en? - Zamenjujem odkritost z nesramnostjo? - Znam vljudno nastopati tudi v najbolj konfliktih razmerah? - Znam v najbolj konfliktnih razmerah umeriti razmere in povzeti bistvo? ocene. LES wood 50 (1998) 5 Raziskave in razvoj 132 Slika 6. Kulture podjetja in vodenje (9) Slika 7. Odnos managerjev do olike 7. SKLEP Zahteve po ve~anju u~inko-vitosti in uspešnosti podjetja narekujejo tudi spremembe na~inov vodenja podjetja. Spoznanje, da je z dobrimi med~loveškimi odnosi mo-go~e pove~ati u~inkovitost, je staro nekaj desetletij, mo`nosti to dose~i pa še vedno raziskujejo. Ena od mo`nosti je tudi vodenje z zaupanjem in spoštovanjem, za to pa so potrebne dolo-@e omenjeni avtor Tav~ar navedene ~ene osebnostne lastnosti. Te je korist-mo`ne odnose prikazuje tako kot ka`e no preveriti pred sprejemom vloge slika 7. vodenja, ko sprejemamo vodilno vlo- go. Še pomembneje pa je, da to pre-Jasno je, da je eden od pogojev za verijo nadrejeni, ko posameznika uspešno vodenje le zavestna olika- postavijo za vodjo. @al se to le redko nost. Za preveritev stila obnašanja pa dogaja, posledice pa so lahko neus-je po navedenih vprašanjih tudi mo- pešno delo in uni~ujo~i medsebojni go~e oblikovati vprašalnike, ki poma- odnosi. gajo spoznati lasten stil obnašanja in s tem tudi sposobnosti za vodenje. Stil Literatura obnašanja in vodenja mora zato medsebojno upoštevati naslednja na~ela 1. U. Bestmann (redakcija): Kom- (slika 8). To seveda ne velja le za vodenje, ampak bolj ali manj za vsako uspešno delo. Slika 8. Na~ela obnašanja za uspešno delo pendium der Betriebswirtschaftslehre, R. Oldenbourg Verlag, München, Wien 1990 2. Ichak Adizes: Obvladovanje sprememb, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1996 3. F. Bizjak, T. Petrin: Uspešno vodenje podjetja, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1996 4. F. Merill, D. Geoge: Duševna vitalnost in ~ilost za podjetnike in po-slovne`e, Mladinska knjiga, Ljubljana 1992 5. Vsi vprašalniki so povzeti po F. Merill, D. Geoge: Duševna vitalnost in ~ilost za podjetnike in poslovne`e, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992 6. Na~ela so povzeta po predavanjih na seminarju Quality Membership throught Quality Leaders. European Leadership Conference 1998, Bled, marec 1998 7. Mitja Tav~ar: Povezanost poslovne etike, kulture in olike (povzeto po Sathe, 1983.5-23) Izzivi manage-menta, Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede Kranj, Zbornik posvetovanja, Por-toro`, 1998 8. Ichak Adizes, Stane Mo`ina, Zoran Milivojevi}, Ivan Svetlik, Milan Ter-pin: ^loveku prijazno in uspešno vodenje, Panta Rhei-Sinteza, Ljubljana, 1996 9. Brian Tracy: Vodenje za 21. stoletje, Vernar Consulting d.o.o, Ljubljanska 24 A, Kranj, Gradivo za seminar, N. Gorica 1997 Opombe: 1 Ichak Adizes, pod 2 citirano delo. 2 Glej na primer Iwao Kobayashi, 20 Keys to Workplace Improvement, skrajšano povzeto v delu F. Bizjak, T. Petrin Uspešno vodenje podjetja, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1996, stran 49-71. 3 Brian Tracy: Vodenje za 21. stoletje, Vernar Consulting d.o.o Ljubljanska 24 A, Kranj, Gradivo za seminar, N. Gorica 1997 (povzeto) 4 Vsi ti vprašalniki so povzeti po: F Merill, D Geoge, pod 5 citirano delo 5 Ta štiri na~ela so povzeta po delu, citiranem pod 6 6 Povezanost poslovne etike, kulture in olike. Izzivi manage-menta Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede Kranj, stran 46, (povzeto po Sathe, 1983, 5-23) 7 M. Tav~ar, pod 7 citirano delo, stran 424 LES wood 50 (1998) 5 Raziskave in razvoj 133 UDK: 630*176.1 Acer saccharum Marsh. 630*81+630*892.68 Pregledni znanstveni ~lanek Sladkorni javor (Acer saccharum Marsh.) Sugar Maple (Acer saccharum Marsh.) Izvle~ek Podan je oris anatomske zgradbe, teksture in mehanskih lastnosti. Diskutira se obstoj jedrovine. Opisan je mehanizem toka drevesnega soka in izdelava javorovega sirupa. Abstract An outline of the anatomical structure, figure and mechanical properties are given and existance of the heartwood discussed. Details are given of the mechanism of the sap flow and harvesting of maple syrup described. Klju~ne besede: sladkorni javor, Acer saccharum Marsh., Key words: Sugar maple, Acer saccharum Marsh., wood proper-lesne lastnosti, tekstura, mehanizem izlo~anja drevesnega ties, wood figures, mechanism of sap exudation, production of maple soka, proizvodnja javorovega sirupa syrup Verjetno ste `e slišali zanj, morda v zvezi z “javorovim sirupom“ (sugar maple syrup) ali z zelo dekorativno “teksturo pti~jih o~i”. Prav gotovo pa veste, da je jesensko krvavorde~e obarvan list sladkornega javora dr-`avni simbol Kanade. Do 40 m visoko drevo uspeva na vzhodu ZDA in Kanade (slika 1). Slika 1. Areal sladkornega javora (po Dahmsu) Na podlagi lesnih lastnosti lo~imo skupino “trdega javora” (hard maple group ), kamor sodita sladkorni javor in ~rni javor (Acer nigrum Michx. f.) in 1 Katedra za tehnologijo lesa, Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija skupino “mehkega javora” (soft maple group) z glavnima predstavnikoma rde~im ali mo~virskim javorom (Acer rubrum L.) in srebrnim ali belim javorom (Acer saccharinum L.). Ime je dobil sladkorni javor po sladkem drevesnem soku (gr. sakcaron = sladkor). Vrstno znanstveno ime srebrnega javora saccharinum je jezikovno nekoliko problemati~no, vsekakor pa prav gotovo nima imena po saharinu. Z lesarskega vidika je vsekakor bolj cenjen trdi javor in njegov glavni predstavnik, sladkorni javor. Njegov les je gostejši, bolj trd in trden od mehkega javora, zlasti pa se odlikuje po zelo dekorativnih tekstu-rah: poleg teksture pti~jih o~i (angl. bird’s-eye figure) predvsem še po rebra-sti teksturi (angl. fiddle-back figure). Makroskopsko se sladkorni javor komajda ali sploh ne lo~i od evropskega gorskega ali belega javora (Acer pseu-doplatanus L.). Omenimo še, da v Veliki Britaniji imenujejo gorski javor sika-mora (sycamore), medtem ko Ameri-~ani z ameriško sikamoro (American sycamore) ozna~ujejo ameriško pla- tano (Platanus occidentalis)! Sikomora (sycomore) je prav tako zelo nesre~no ime: z njo Francozi ozna~ujejo gorski javor! Prava sikomora (Ficus sycomo-rus; Moraceae) pa je manjše drevo s premerom do 1 m s trdim in zelo trajnim lesom, ki so ga stari Egip~ani uporabljali za krste za mumije. Kremno bela javorovina, navadno z rde~kastim nadihom, je difuzno porozna z drobnimi porami (srednji tangencialni premer <100 mm). Aksial-nega parenhima ni ali ga je zelo malo in je lahko inicialen (na za~etku letne prirastne lasti oz. branike) ali terminalen (na zaklju~ku branike) in pre-te`no apotrahealen (ni v stiku s trahe-jami). Redkokdaj je difuzen. V kam-ri~astih celicah so romboidni kristali. Libriformska vlakna in vlaknaste tra-heide imajo tanke do srednje debele stene. Mikroskopsko posameznih javorov ni mogo~e lo~iti. Na podlagi širine trakov je mogo~e dokaj zanesljivo razlikovati dve skupini javorov: 5-7(10) redne trakove imajo npr. Acer pseudoplatanus in A. saccharum, 3-5 redne pa npr. A. platanoides in A. saccharinum (Brazier & Franklin 1961). Sicer pa je tkivo trakov homogeno. Kot vsi javori, tudi sladkorni javor ni- LES wood 50 (1998) 5 ma jedrovine, oz. je njen obstoj prob-lemati~en. Literatura je v tem pogledu precej negotova ali nejasna. The Encyclopedia of Wood (1987, str. 1-10) navaja, “...da je jedrovina navadno svetlo rde~erjava, vendar je v~asih precej bolj temna”. V Handbook of Hardwoods (1972, str. 123) piše “..., da imajo debelejša drevesa prilo`-nostno temnorjavo srce”. Verjetno sladkorni javor (kot vsi javori) nima niti neobarvane jedrovine niti obarvane, tj. ~rnjave. Obarvanje, ki se pri-lo`nostno pojavi v sredici debel, zlasti debelejših, je diskolorirani les, tj. obarvanje zaradi poškodovanja. Zdi se, da so javori v tem pogledu podobni bukvi. Tudi rde~e srce ni jedrovina, temve~ rezultat ranitve in vdora zra~-nega kisika (Torelli 1984). Rast je praviloma ravna, prilo`nostno pa ja-mi~asta, kodrasta ali valovita, ki daje v spiralnem rezu (luš~enje) teksturo pti~jih o~i oz. rebrasto teksturo. Tek-stura v o`jem pomenu, je drobna in enakomerna. Srednja gostota javorovine pri vla`nosti U = 12 % (r12) je 720 kg/m³ (primerljivo z našo bukovino). Sve` les ima srednjo aksialno tla~no trdnost (scc//) 32,6 MPa, aksialni elasti~nostni modul (E//) 11 GPa in aksialno upogibno trdnost (sbb//) 74 MPa. Ustrezne vrednosti za les z vla`nostjo U = 15 % so 58,5 MPa, 13,2 GPa in 121 MPa. Skr~ek sve`ega lesa do vla`nosti U = 12 % je tangencialni 5,0 % in radialni 2,5 %. Suši se po~asi, vendar brez problemov. Les ni odporen. Pogoste so škode zaradi insektov Anobium punctatum in Ptili-nus pectinicornis. Prilo`nostno se pojavljajo parenhimske pege zaradi napada z agromicidami. @aganje in strojna obdelava ne povzro~ata ve~jih te`av. @e-blja se slabo, lepi dobro, prav tako barva in polira. Javorovina se uporablja za izdelke pohištvenega in stavbnega mizarstva. Obrablja se gladko brez površinske disintegracije in je primerna za te`ke industrijske pode, površine za kotalkanje, plesne dvorane, igriš~a za squash, steze za bowling (Handbook of Hardwoods 1972, str. 123, 124). Ja-vorovina je primerna za prozvodnjo oglja, kot vlakninski les in impregnirana za `elezniške pragove. Uporablja se za glasbene inštrumente, rebraš še posebej za dna godal, deli s teksturo pti~jih Raziskave in razvoj o~i pa za dekorativne elemente pohištva. (Panshin & de Zeeuw 1980, str. 604, 605). Za nas, Slovence, je javorova miza tako reko~ literaren pojem. Portret sladkornega javora ne bi bil popoln, ~e ne bi opisali pridobivanja javorovega sirupa. Sok so pridobivali `e Indijanci z ob-mo~ij Velikih jezer in Reke sv. Lovrenca. Ti naj bi opazovali veverice, kako so hlastno pile sladko teko~ino, ki se je cedila iz drevesnih ran. Posnemali so jih. S sladkim sokom so prelili vro-~e kamne in ga tako zgostili v sirup. Evropski priseljenci so tehnologijo pridobivanja mo~no izpopolnili. Še na za~etku 19. stol. je bil javorov sirup oz. javorov sladkor pomembno sladilo v ZDA in Kanadi, primerljiv z medom v Evropi. @e dve stoletji si znanstveniki prizadevajo pojasniti nastajanje drevesnega soka pri sladkornem javoru. Prve obširnejše raziskave so opravili `e pred sto leti (Clark 1874). V Massachu-settsu se “javorov tok” (maple sap flow) pojavlja v obdobju med oktobrom in aprilom, vendar le v situaciji, ko mrzlim no~em (ko zmrzuje) sledijo topli dnevi. Pojav je bistveno druga-~en kot pri brezi in trti, kjer sok “poganja” koreninski tlak. Tok naraš~a s temperaturo tal in preneha, ko za~no listi transpirirati. Tedaj se zni`a tudi koreninski tlak. 134 Zaradi odvisnosti od posebnih vremenskih situacij, je mogo~e v eni pomladi ra~unati le z 2-12 “delovnimi” dnevi. V drevesu naredijo od 1 do 3 vrtine 5 do 8 cm globoko in s premerom pribli`no 15 mm ter vanjo za-bijejo kovinske, lesene ali plasti~ne cevi. Ena vrtina da dnevno od 0,5 do 1,0 l oz. 20 do 70 l soka letno na drevo. Po drugih podatkih (Moore et. al. 1998, str. 508) da vrtina 100 do 400 kapljic na uro in drevo do 150 l soka letno. Vsebnost sladkorja javo-rovega soka se giblje med 0,5 in 7,0 ali celo do 10,0 %. Obi~ajna koncentracija je med 2,0 in 3,0 %. Drevesa na nerodovitnih tleh donašajo manj kot na rodovitnih in vla`nih tleh. Na splošno donašajo ve~ drevesa z velikimi in neoviranimi krošnjami. Danes so tehnologijo zbiranja soka `e mo~no “izboljšali”: v zbiralnik napeljejo plas-ti~ne cevi z ve~ vrtin (pipeline-system). Z vakuumskimi ~rpalkami lahko tok pove~ajo do 3-krat. S kuhanjem sok zgostijo v sirup (Maple syrup). Iz 40 litrov drevesnega soka se dobi pri-bli`no 1 l sirupa. Sladkorja skorajda ne izdelujejo ve~, ker cenovno ne more konkurirati z drugimi sladkorji. Letna svetovna proizvodnja (Kanada in ZDA) znaša pribli`no 15.000 hl, od tega v Kanadi 68,5 % od tega pa samo v provinci Quebec kar 91 %. Mehanizem “javorovega toka” še danes ni v celoti pojasnjen. Milburn in O’Maley (1984) ter Milburn in Kalla-rackal (1991, str. 392) razlagajo pojav Slika 2. Verjetni mehanizem izlo~anja drevesnega soka pri javoru. Pri zmrzovanju, ko se tvori kristalni led (L), se plinski mehurji v vlaknih (P) komprimirajo. Vlakna absorbirajo drevesni sok (S). Ko se led tali, dekomprimirani plini potiskajo raztopljeni sok pre~no skozi trakovne celice (risba po Millburnu in Kallarackalu 1991). LES wood 50 (1998) 5 Raziskave in razvoj 135 v-? FROM \~J TBL ÖKÄNTTE SIA1L NET WT. 3 OZ. 85 GR. Slika 3. Izdelki iz javorovega soka izbor javorovih izdelkov še mnogo izd., Physiology of trees, John Wiley & ve~ji (slika 3). Dober tek! Sons, Inc, New York, etc.: 385-402. takole (precej poenostavljeno, slika 2): V vlaknih so plinski mehurji (P) in drevesni sok (angl. sap) (S). Ko temperatura pade, se zaradi nastajanja ledu (L) plinski mehurji komprimirajo. To pov-zro~i absorbcijo soka. Ko se led tali, se proces obrne. Mehurji ekspandirajo in sok izteka. Sok se giblje pre~no skozi trakovne celice, kjer se navzame sladkorja. Sladki sok vstopi v trahejno omre`je, kjer se lahko transportira navzgor proti krošnji ali pa izlo~i skozi vrtino. Med zmrzovanjem se torej mehurji kr~ijo in sok se absorbira. Ko se led tali, se plinski mehurji razširijo in sok se izlo~a. Drevesni sok izteka do poznega popoldneva. Javorovi “ran~erji” izto~ijo najve~ soka med deveto uro dopoldne in poldnevom. Javorov sirup lahko danes kupimo tudi v Ljubljani, v ZDA in Kanadi pa je LITERATURA Beyse, R. 1959. Der Zuckerahorn oder sugar maple aus dem Osten der USA und Kanadas. Baumzeitung 169-171 Brazier, J.D. & G.L. Franklin 1961. Identification of hardwoods. A microscope key. HMSO, London. Franke, W. 1997. Nutzpflanzenkunde. Georg Thieme Verlag, Stuttgart, New York. Handbook of Hardwoods, 2. izd. Dept of the Environment. Building Research Establishment, Princes Ris-borough Laboratory. Her Majesty’s Stationary Office, London. Milburn, J.A. & J. Kallarackal 1991. Sap exudation. V: A.S. Raghavendra Milburn, J.A. & P.E.R. O’Malley 1984. Freeze-induced sap absorption in Acer pseudoplatanus: A possible mechanism. Can. J. Bot. 62:2101-2106. Moore, R. Et al. 1998. Botany, 2. Izd. WCB/McGraw-Hill. Panshin, A.J. & C. De Zeeuw 1980. Textbook of wood technology, 4. Izd. McGraw-Hill Book Company, New York etc.) The encyclopedia of wood 1989. Sterling Publishing Co, Inc., New York. Torelli, N. 1984. The ecology of discoloured wood as illustrated by beech (Fagus sylvatica L.). IAWA Bull. N.s. 5:121-127. REŠITEV UGANKE iz prejšnje številke Na sliki je smrekovo deblo z razkrojeno jedrovino in vencem neiztrohnjenih vej. Veje so `e zgodaj odmrle, ohranile pa so se zato, ker so prepojene s smolo. Iz odmrlih obraslih vej, katerih prirastne plasti niso povezane s prirastnimi plastmi debla, po raz`a-govanju nastanejo izpadne gr~e. Spodnji (bazalni) deli vej iglavcev se med rastjo prepajajo s smolo, s ~emer se njihova biološka odpornost pove~uje. To je tudi razlog, da se veje pri iglavcih ne lomijo tik ob deblu (kot pri listavcih), temve~ nekoliko stran, t.j. na mestu, do kamor sega zaš~itni u~inek smole. Osnovni deli vej so v našem primeru bolj odporni od jedrovine in beljave in nastalo je “kolo z naperami”. Sredica oz. jedrovina je propadla zaradi rde~e gnilobe, pravilneje rde~e trohnobe. Ta je posledica infekcije z ve~ glivami, ki prodirajo po jedrovini navzgor. N.T. LES wood 50 (1998) 5 Raziskave in razvoj 136 Sequoia in Sequoiadendron etimologija N. Torelli Obalna sekvoja (Sequoia semper-virens) in mamutovec ali orjaška sekvoja (Sequoiadentron giganteum Lindl. Buchh.), angl. big tree, Giant Sequoia ali wellingtonia) sta najvišji oz. najbolj zajetni današnji drevesi. Ime “wellingtonia” sem obrazlo`il v prejšnji številki. Zelo zanimiv pa je tudi izvor latinskega imena. Sequoyah tudi Sequoia oz. Sequoya je bil ^erokez (Cherokee, predstavnik indijanskega plemena, ki so prvotno `iveli v današnji Virginiji, Sev. in Ju`. Karolini in Georgiji). Pravzaprav je izviral iz mešanega zakona Indijanke in britanskega trgovca Nathaniela Gista. Vzgojila ga je erokiška mati v de`eli Tennessee. Nikoli se ni u~il govoriti, brati ali pisati angleško. Bil je izu~en srebrar, slikar in vojš~ak in je slu`il v ameriški vojski v vojni pri Creeku 1813-14. Sequoyah je pravilno ocenil, da ti~i skrivnost prevlade belcev med drugim (oro`je!) tudi v pisanem jeziku.To naj bi jim omogo~ilo zbiranje in prenašanje znanja. ^e bi se njegovo ljudstvo opismenilo, bi morda lahko zadr-`alo svojo neodvisnost. 1809 je za~el pripravljati pisni sistem za ~erokeški jezik. Najprej je poskušal s piktografi, tj. z risanimi oz. slikanimi znaki (lat. pingere=risati, pictus=slikan.), nato pa s simboli, ki so pomenili zloge govornega ~erokeškega jezika, pri ~emer je priredil ~rke iz angleš~ine, grš~ine in hebrejš~ine. Njegova h~er-ka mu je pomagala pri identificiranju ~erokeških zlogov. Do 1821 je izdelal sistem 86 simbolov, ki so pomenili vse zloge ~erokeškega jezika. Tiso~i ^erokezov so hitro obvladali sistem pisanja in kmalu je izšla prva številka tednika in ustava pisana, v ~erokeš-kem jeziku. Znameniti mad`arski botanik Stephen Ladislaus Endlicher je povsem upra-vi~eno izbral njegovo ime za rodovno ime obalne sekvoje (Sequoia). Ko pa so odkrili še mamutovca, mu je angleški botanik John Lindley dal znanstveno ime Wellingtonia gigantea. Le kako naj bi ga druga~e poimenoval! Samo veliki Wellington, zmagalec nad Napoleonom, je zaslu`il tolikšno ~ast. Vendar (glej ga šmenta!) izkazalo se je, da so ime wellingtonija pred tem `e “uporabili” za neko dvokali~nico. Ho~eš no~eš so se pri preimenovanju morali dr`ati strogih pravil znanstvenega binominalnega poimenovanja. Illinojski botanik John Buchholz (sami Janezi!) je moral rodovno ime spremeniti. In spet je po~astil Sequoyaha: Sequoiadendron. Vrstno ime gigantea je moralo ostati in po vseh pravilih nomenklature je nastalo znanstveno ime za mamutovca: Sequiadendron giganteum (Lindl.) Buchh. ZA BISTRE glav Današnji oreh je mogo~e nekoliko trši od onega iz pretekle številke. Upamo, da vam ne bo delal prevelikih preglavic. Vprašanje je kratko in jedrnato: Katera rastlina je na sliki? V pomo~ vam lahko povemo, da je lesena golosemenka in ima zvezo s Slovenci, raste pa v Namibijski puš~avi. Te`ko ? N.T. LES wood 50 (1998) 5 Znanje za prakso 137 ZNANJE Strateško planiranje v Javoru Pivka d.d. V februarski izdaji revije LES smo predstavili novo organizacijo celovitega planiranja poslovanja v Javoru d.d.. V tej številki pa bi predstavili enega izmed najpomembnejših delov celovitega planiranja poslovanja in sicer proces strateškega planiranja poslovanja. Javor d.d. ima izdelan strateški plan poslovanja, za katerega je zna~ilno, da je bolj okviren, dolgoro~en in je bolj usmerjen v razreševanje problemov nepredvidljivega okolja. S kvalitetno izdelanim strateškim planom lahko uprava ob njem pravo~asno ukrepa. Strateški plan je tudi osnova za razvoj strateškega managementa, kjer gre za ustvarjanje skladnosti med organizacijskimi sistemi in procesi ter kulturo organizacije. Na ta na~in se funkcija planiranja po-ve`e z drugimi funkcijami. V procesu strateškega planiranja poslovanja mora biti torej zagotovljena stalnost strateškega razmišljanja (upravljanja in vodenja) ter hkrati fleksibilnost strateškega planiranja. V prvi polovici vsakega poslovnega leta preverimo strateški plan poslovanja ter podaljšamo ~asovni horizont za eno leto naprej. V drugi polovici leta pa na osnovi projekcije strateškega plana za naslednje leto izpeljemo proces letnega planiranja poslovanja. Grobi terminski plan projekta bi bil v shemati~ni obliki naslednji: januar avgust december Proces strateškega planiranja Proces letnega planiranja Iz ~asovnega zornega kota projekt procesa planiranja lan-siramo najkasneje po koncu pomembnejših spomladanskih pohištvenih ter gradbenih sejmov ter sejmov strojegradnje, kjer sklepamo prodajne pogodbe za naslednje leto. Predvsem je pomembno, da so pravo~asno in kvalitetno opravljene t.i. pripravljalne faze v procesu planiranja, med katere nedvomno sodijo analiza poslovanja in analiza ter predvidevanje okolja (SWOT analiza). Namen analize poslovanja na nivoju Javora d.d. je predvsem v ugotovitvi problemov (slabosti) in prednosti. Poudarek mora biti na izdelavi naslednjih analiz: * analize medsebojnih odnosov med povezanimi podjetji, in sicer v iskanju tistih rešitev, ki bi z vidika celote dajale za prakso ve~je sinergi~ne u~inke; sem sodijo predvsem analize u~inkov: * medsebojnih dobav, * zdru`evanja finan~nih sredstev, * usklajevanja diverzificiranih programov, * skupnega financiranja posameznih projektov, * skupnega opravljanja dolo~enih poslovih funkcij ipd; * analize posameznih poslovnih funkcij v povezavi z okoljem; to so predvsem naslednje analize: * analiza prodajnega marketinga, * analiza nabavnega marketinga, * finan~na analiza, * analiza kadrov ipd. V Javoru d.d. je zaradi sprejete strategije rasti na ra~un trga ter hitrih sprememb v okolju dan velik poudarek analizi in predvidevanju okolja v okviru tr`ne funkcije. Z analizo porabnikov (potrošnikov) in dobaviteljev ugotavljamo mo`nosti oziroma prilo`nosti Javora d.d. na prodajnem in nabavnem trgu, z analizo konkurence pa ugotavljamo nevarnosti, ki lahko zavrejo nadaljnji razvoj oziroma rast Javora d.d.. Pri opisani SWOT analizi je poudarek dan predvsem analizi medsebojnih odnosov med povezanimi podjetji, torej iskanju sinergetskih u~inkov. Glede na izpeljano horizontalno diverzifikacijo v Javoru d.d. vsako leto obnovimo oziroma izdelamo tudi portfeljsko analizo. Javor d.d. je lastnik sedmih proizvodnih podjetij. Vsako podjetje ima svoj proizvodni program, ki tr`i na razli~nih trgih in za katerega je mogo~e ugotavljati uspešnost poslovanja. Za poslovanje vsakega podjetja je odgovoren manager. To so osnovne zna~ilnosti strateških poslovnih enot (SPE), ki so osnova planiranju v horizontalno diverzifici-ranih podjetjih. V našem primeru pa se podjetje kot organizacijska enota povsem pokriva s pojmom SPE. Pri portfeljskem planiranju gre torej za odnos Javora d.d. do povezanih podjetij. V Javoru d.d. se namre~ odlo~a o ciljih in strategijah podjetij oziroma o njihovem nadaljnjem razvoju ali prenehanju poslovanja. Poudarek v portfeljskem na~inu je na primerjanju podjetij med seboj glede na njihov finan~ni polo`aj in glede na strateški polo`aj. Sedanji in prihodnji polo`aj podjetja na porfeljski matriki dolo~imo s portfeljsko analizo. Z interno analizo poslovanja ugotovimo sedanjo in prihodnjo uspešnost poslovanja podjetij, z eksterno analizo in predvidevanjem okolja pa sedanje in prihodnje mesto v okolju. Premik med sedanjim LES wood 50 (1998) 5 Znanje za prakso 138 stanjem in cilji pa je osnova za dolo~itev strategije posameznega podjetja. Na ta na~in dolo~en polo`aj podjetij v portfeljski matriki nudi upravi osnovo za dolo~itev strategij do posameznih podjetij, ki konkurirajo za zdru`ena sredstva. Pravo~asno in celovito izpeljana analiza poslovanja ter analiza in predvidevanje okolja, nadgrajena še z port-feljsko analizo, nudijo upravi dobro osnovo za dolo~itev ciljev poslovanja. Na nivoju Javora d.d. morajo biti bolj poudarjeni cilji celote, ki so lahko bolj okvirni in usmerjeni v okolje. Hierarhija dolo~anja ciljev je tale: * dolo~itev vizije, * dolo~itev poslanstva ter * dolo~itev temeljnega cilja poslovanja. Vizija, poslanstvo, smotri in temeljni cilji Javora d.d. so opredeljeni v dokumentu z naslovom Deklaracija o namerah, ki ga je uprava predlo`ila vsem zainteresiranim udele-`encem. Vizija opredeljuje prihodnost Javora d.d. v kvalitativnem smislu, in sicer na racionalen in intuitativen na~in. Racionalen na~in temelji na izdelani SWOT analizi, intuiven na-~in pa predvsem na domišljiji managementa. Vizija poslovanja pomeni predvsem usmeritev, hkrati pa mora tudi motivirati zaposlene za doseganje skupnih ciljev poslovanja. Dolo~itev poslanstva pa daje podrobnejši odgovor na vprašanje, kakšna je vloga Javora d.d. danes in kakšen bo njegov prihodnji razvoj. Gre torej za utemeljitev sedanjega obstoja v povezavi s prihodnostjo. Poslanstvo je pomembno tudi z vidika dolo~itve identitete podjetja navzven, saj pomeni dokument, s katerim se Javor d.d. predstavlja svojim partnerjem na nabavnem, prodajnem in ban~nem trgu ter tudi v odnosu do dr`ave. Navznoter pa je vloga poslanstva predvsem povezovalna. Omogo~a ustvarjanje ustrezne organizacijske kulture in vrednote, med katerimi je posebej pomembna identifikacija delavcev v podjetjih s skupnimi cilji poslovanja. Nova vsebina in proces planiranja, ki lo~uje planiranje na nivoju Javora d.d. od planiranja na nivoju posameznega podjetja, narekuje tudi lo~eno dolo~anje temeljnih ciljev. Temeljnemu cilju Javora d.d., ki ga dolo~i uprava, so podrejeni temeljni cilji podjetij, ki jih dolo~ajo managerji v podjetjih. Še posebej je temeljni cilj Javora d.d., ki je ve~inski lastnik podjetij, pomemben z vidika enotnega upravljanja in ravnanja v povezanih podjetij. Temeljni cilj Javora d.d. ima tudi dru`beno-ekonomski zna~aj. Obi~aj-no je to donosnost, ki jo izrazimo z razmerjem dobi~ek/-kapital. Donosnost kapitala v procesu planiranja pomeni osrednje na~elo odlo~anja o celotnem poslovanju, po drugi strani pa v procesu kontrole pomeni mero uspešnosti dejanskega stanja. Donosnost torej nastopa kot zbirni plan vseh pred- hodnih odlo~itev in kot kontrola vseh dejanskih odlo~itev. Kvalitativno in kvantitativno dolo~eni cilji poslovanja Javora d.d. niso dovolj. Dolo~imo še poti oziroma na~ine, kako te cilje dose~i. Dolo~imo strategije za dosego ciljev poslovanja, s katerimi mora Javor d.d. dosegati uspešno poslovanje v prihodnosti in s tem konkuren~ne prednosti pred sedanjimi in bodo~imi konkurenti. Izbranih strategij je ve~, izhajajo pa iz planiranih ciljev poslovanja. Zna~ilnost izbranih strategij na nivoju Javora d.d. je, da vsaka zase vpliva na uspešnost poslovanja kot celote in ne samo na poslovno funkcijo, iz katere izhaja. Strategije so pravzaprav odlo~itve, ki jih sprejemamo na nivoju Javora d.d. S takimi odlo~itvami uprava usmerja od-lo~itve v podjetjih. Najpomembnejše izbrane strategije so: strategija rasti in razvoja, strategija ustalitve ter strategija kontrakcije. Izbrane strategije obravnavamo kot posamezne projekte, na katere vplivajo razli~ni dejavniki. Pred izborom izpeljemo dolo~ene aktivnosti, ki so osnova za odlo~anje med ve~ strategijami. Potrebna je opredelitev oziroma opis strategij, ki mora vsebovati okvirno oceno vlaganja ter mo`ne posledice in tveganja. Za opredeljene strategije pa opravimo še ekonomsko oceno v razmerah gotovosti in v razmerah tveganja. Na ta na~in se v veliki meri izognemo tveganju, da bi razvijali povsem napa~ne strategije. Ko so strategije kot projekti izbrane, jih ne obravnavamo ve~ kot sestavni del procesa planiranja. Nastopajo kot samostojne enote z vsemi zna~ilnostimi samostojnega projekta. Zadnja faza v procesu strateškega planiranja je dolo~itev poslovne politike. Prav dolo~itev pravilne poslovne politike je ena izmed najzahtevnejših nalog uprave. Poslovna politika pomeni osnovni instrument u~inkovitega upravljanja in ravnanja, s katerim mora Javor d.d. ustvarjati novo vrednost in tako prispevati k doseganju uspešnega poslovanja celote. Skupni cilji Javora d.d., pove~ani za sinergetske u~inke, morajo biti privla~ni za vsa povezana podjetja. Prav to pa je naloga poslovne politike. Privla~nost skupnih ciljev se npr. izra`a: * v udele`bi pri skupnem dobi~ku, ki je posledica delitve prodajnega programa med ve~ podjetij, pri ~emer bi lahko eno izmed njih v interesu celote imelo manjši do-bi~ek ali celo izgubo; * v internih izvoznih stimulacijah za spodbujanje izvoza ter na drugi strani; * v dolo~anju uvoznih dajatev za podjetja, ki tr`ijo na do-ma~em trgu, potrebujejo pa devizna sredstva za uvoz repromaterialov; * v skupnih izobra`evalnih programih za management in druge zaposlene, * v skupnem nastopu na nabavnih in prodajnih trgih pod skupno blagovno znamko ipd. LES wood 50 (1998) 5 Znanje za prakso 139 Vsebina poslovne politike je v usklajevanju oziroma v us- podjetja niso povsem samostojna. Del samostojnosti z merjanju odlo~itev v podjetjih. Odlo~anje v podjetjih pa je upoštevanjem poslovne politike podjetja prenesejo na Ja-v okviru poslovne politike neposredno. vor d.d., s ciljem doseganja uspešnosti poslovanja celote. Poslovno politiko mora uprava dolo~iti, preden se pri~ne proces odlo~anja v podjetjih. S poslovno politiko se kon~a prva faza projekta procesa planiranja v Javoru d.d. Poslovna politika kot usmerjevalka odlo~itev v podjetjih se vsaj v ciklusu oblikovanja letnega plana podjetij ne sme spreminjati, razen v primerih ve~jih nepredvidenih vplivov okolja ali sprememb v notranjem poslovanju. Osnovna naloga uprave je usklajevanje podjetij, oziroma usklajevanje med projekti. V Javoru d.d. moramo zato `e pred sprejemanjem planov podjetij preveriti, kako so podjetja upoštevala usmeritve poslovne politike. Po izvedbi pa je potrebno opraviti kontrolo poslovne politike, da bi zamišljeno poslovno politiko v ~im ve~ji meri tudi izvedli. Na sliki je shemati~no prikazan proces strateškega planiranja na nivoju Javora d.d. Za proces planiranja v podjetjih je poslovna politika okolje, kar pomeni, da pri sprejemanju odlo~itev o poslovanju mag. Stojan KOKOŠAR LES wood 50 (1998) 5 GZS-Zdru`enje lesarstva xiii zdru`enje lesarstva Mikloši~eva 38/II, 1000 ljubljana Tel.: (+386 61) 310-596, 13-18-023, 13-07-450, n.c. 13-20-141; Fax.: (+386 61) 13-18-023 Informacije {t. 06/98 Iz vsebine: IZ DELA ZDRU@ENJA TRENDI V EVROPSKI POHIŠTVENI INDUSTRIJI PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA SPORAZUM O PROSTI TRGOVINI S TUR~IJO POBUDA ZA USTANOVITEV INTERESNEGA ZDRU@ENJA INDUSTRIJSKIH PORABNIKOV ELEKTRI~NE ENERGIJE PREDSTAVITEV SPREMEMB CARINSKE ZAKONODAJE POSLOVANJE LESNE INDUSTRIJE V LETU 1997 PRILOGA št.1: Nekaj pomembnejših podatkov in kazalnikov o poslovanju lesne industrije v letu 1997 (Vir: Anketa Zdru`enja lesarstva - GZS) PRILOGA ŠT.2: Podatki o proizvodnji, predelavi, zalogah in prodaji lesenih in drugih izdelkov v letu 1997 Ob 50-letnici obstoja poslovnega sistema Meblo naše iskrene ~estitke vsem zaposlenim! § Podjetje LIP Bled, d.d., je v marcu 1998 uspešno opravilo Certifikacijsko presojo in se tako vpisalo med dobitnike Certifikata kakovosti ISO 9001. ^estitamo! Hkrati pa ~estitamo tudi ob 50. letnici obstoja LIP Bled! IZ DELA ZDRU@ENJA * 12. maja 1998 se je ponovna sestala (6. krog pogajanj) Pogajalska skupina za prenovo pano`ne kolektivne pogodbe za lesarstvo. Pogajalska skupina je v za~etku potrdila zapisnike prejšnjih pogajanj, potem pa za~ela s pogajanji od 33. pa do 42. ~lena pano`ne kolektivne pogodbe, in jih tudi uspešno kon~ala. Obe pogajalski strani sta dolo~ili datum naslednjih pogajanj, ki bodo 2. junija 1998 na Zdru`enju lesarstva. * 20. maja se je sestala Komisija za izobra`evanje GZS-Zdru`enja lesarstva in po daljši razpravi sprejela naslednje sklepe: * Višja lesarska šola v Mariboru ni konkurenca `e obstoje~i na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, Oddelek za lesarstvo. * Med Višjo lesarsko šolo v Mariboru in Univerzo v Ljubljani (visoka stopnja) se mora razrešiti problem prehoda. * Med višjo in visoko stopnjo študija na Biotehniški fakulteti, Oddelek za lesarstvo, je potrebno v prihodnje omiliti prehod, saj so do sedaj študentje morali opraviti 8 diferencialnih izpitov. * Nomenklaturo poklicev za lesarskega delovodjo in lesarskega tehnika je potrebno ponovno poslati v gospodarstvo v pregled, na podlagi teh pripomb pa je potrebno obravnavati to problematiko na Upravnem odboru Zdru- LES wood 50 (1998) 5 GZS-Zdru`enje lesarstva xiv `enja lesarstva. * Gospodarstvo `eli u~ne programe za naslednje poklice: 3+2 (diferencialni program), lesni tehnik (s prakso in ki bo imel mo`nost nadaljnjega izobra`evanja!), višji in visokošolski program. * Lesarstvo zahteva 4-letno srednjo šolo tudi z maturo! Tehniška gimnazija se mora odpraviti. * Mizar lahko z diferencialnimi izpiti po 3-letnem šolanju nadaljuje še 2 leti brez vmesnega izpita. * Lesarski tehnik mora imeti širša znanja: ekonomska, andragoška, tehni~na in podjetniška. Srednja šola v Novi Gorici naj do naslednje seje, ki bo do 25. junija 1998, pripravi bolj natan~en predlog za vklju~itev “oblikovalca notranje opreme” v nomenklaturo poklica lesarski tehnik. TRENDI V EVROPSKI POHIŠTVENI INDUSTRIJI NEM^IJA Leto 1997 je bilo slabo leto za nemško pohištveno industrijo: vrednostno je proizvodnja pohištva padla za 2,2 % v primerjavi z letom 1996. Situacija je bila v glavnem na vseh podro~jih pohištvene industrije enaka, z izjemo podro~ja oblazinjeno pohištvo, kjer je bilo za~utiti rahlo povišanje proizvodnje (+0,3 %). Medtem ko je proizvodnja kuhinjskega pohištva (vrednostno) padla za 2,7 %, je proizvodnja pisarniškega pohištva padla kar za 3,2 %. Prav tako kot je vrednostno padla proizvodnja, se je zmanjšalo tudi število zaposlenih v pohištveni industriji v letu 1997 za 4,1 %. V prvih treh kvartalih leta 1997 je nemški izvoz pohištva porastel (vrednostno) za 6,5 % (4.596 milijonov DEM). Nizozemska (+7,5 %) ostaja glavni izvozni trg z 18 % od celotnega nemškega izvoza. Avstrija ostaja ravno tako rasto~ trg (+5,6 %) v primerjavi s Švico (-3,1 %), Belgijo (-6,7 %) in Francijo (-9,0 %). Drugi zanimivi izvozni trgi so še vzhodono-evropske in azijske dr`ave. Uvoz pohištva pa je porastel za 6,4 % (7.260 milijonov DEM). Uvoz iz Italije je malenkostno padel (-1,9 %), nasprotno pa je uvoz iz Poljske (+18,9 %) in Danske (+4,7 %) narastel. Ju`na Afrika je tako na ~etrtem mestu (+18 %). ITALIJA Vrednostno je proizvodnja pohištva porasla za 2,5 %, kar ponovno dokazuje še nadaljnjo stagnacijo na tem podro~ju, koli~insko pa je proizvodnja pohištva porasla za 1,1 % (v prvih devetih mesecih leta 1997). Situacija pa je zelo razli~na od podro~ja do podro~ja: v podro~ju proizvodnje oblazinjenega pohištva lahko (vrednostno) zasledimo porast (+9,3 %), ravno tako tudi na podro~ju proizvodnje stolov (+7,4 %). Negativni trendi pa so zaznavni na podro~ju proizvodnje spalnic (-3,7 %) in pisarniškega pohištva (-1,9 %). Glavna karakteristika podro~ja proizvodnje kuhinjskega pohištva je stagnacija. Izvoz je porastel za 4,4 % v prvih devetih mesecih leta 1997, medtem ko je na drugi strani uvoz porastel kar za 13 %. Izvoz v Nem~ijo je prvi~ po dolgih letih padel, zalo pa je nazadoval v Francijo (-11,2 %). Na drugi strani pa se je nadaljeval porast izvoza tako v ZDA (+25,4 %) kot tudi Rusijo (+15,7 %). FRANCIJA Industrijska proizvodnja pohištva je v letu 1997 (vrednostno) porastla za 1 %, koli~insko pa za 0,7 %. Proizvodnja pisarniškega in “contract” pohištva je porastla za 3,4 %, kar pa je uravnote`eno s padcem v proizvodnji kme~kega pohištva (-1,6 %). Cene so naraš~ale v povpre~ju za 0,3 %, medtem ko so stroški v glavnem ostali nespremenjeni. Zaloge so padle, pa~ pa je višina njihovih zalog ostala še razmeroma visoka. Izvoz pohištva je porasel v letu 1997 za 12,5 %, uvoz pa za 6 %, kljub ni`jemu povpraševanju na doma~em trgu. Izvoz v Nem~ijo je porasel za 10 %. Izvoz kme~kega pohištva je porasel za 16 %, izvoz stolov pa za 8 %. Izvoz `imnic stagnira. VELIKA BRITANIJA Potrošnja pohištva je porastla za 5,8 %. Del te porabe se je ~rpal iz naraš~ajo~ega uvoza.. Proizvodnja je porasla (koli-~insko) za 4,2 %, cene pa so v povpre~ju narasle za 1 %. NIZOZEMSKA Proizvodnja pohištva (vrednostno) je `e drugo leto narasla, in sicer za 7,2 %. Zelo dobri rezultati so zabele`eni na podro~ju jedilnic (+17 %) in oblazinjenega pohištva (+11 %). Povpraševanje po pisarniškem pohištvu je tudi zelo naraslo (+17 %) v primerjavi z letom 1996. DANSKA Proizvodnja pohištva je (vrednostno) narasla za 5,2 % v letu 1997 napram letu poprej. Danska je še vedno najve~ji izvoznik pohištva na prebivalca. Izvoz je narasel za 6,4 %, od tega ve~ kot 50 % v Nem~ijo, narasel pa je izvoz tudi v druge evropske dr`ave, pravi “boom” pa je Danska do`ivela v izvozu pohištva na Japonsko in v ZDA. Vir: UEA Newsletter (štev. 30 - marec 1998) PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA Italijansko podjetje povprašuje po `aganem breskovem lesu in veznih ploš~ah (debeline 3-18 mm). (PP 8930/01)1 Romunsko trgovsko podjetje ponuja pohištvo romunskih proizvajalcev (jedilnice, spalnice, vgradne omare...). (PP 8964/01) Belgijsko podjetje povprašuje po lesenih trakovih iz borovega lesa in po lesu (za gradbeništvo, ploš~e, `agan les, ploš~e, furnir...). Specifikacija v Infolinku po štev. PP 8967/01. Avstrijsko podjetje povprašuje po lesu in lesnih izdelkih (vrata, lepljene ploš~e, balkonske ograje, igra~e, vrtne ute, savne) in ponuja kovinske izdelke (lesne vijake, klju~avnice, okovja, lesnopredelovalne stroje in dodatke). (PP 8971/01) SPORAZUM O PROSTI TRGOVINI S TUR^IJO V Ankari je bil dne 5.5.1998 podpisan Sporazum o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Tur~ijo. 1 Vse podrobnosti pod oznako PP na Infolinku (Poslovno-informacijsko središ~eGZS), tel. 061 223 157. LES wood 50 (1998) 5 GZS-Zdru`enje lesarstva XV S pri~etkom uveljavitve sporazuma o prosti trgovini bo Tur~ija odpravila carine za slovenske izdelke, ki imajo prib-li`no 90 odstotni dele` v menjavi med dr`avama, Slovenija pa carine za turške industrijske izdelke, ki imajo pribli`no 80 odstotni dele`. Izjemo pomenijo nekateri izdelki, ki se ti~ejo naše panoge, za katere se bodo obdr`ale koli~inske omejitve in so predmet aneksa E k Protokolu 1, ki je sestavni del tega sporazuma. Carinske stopnje za navedene izdelke pod naslednjimi carinskimi šiframi blaga: 940130, 940140, 940150, 940161, 940169940171, 940179, 940180, 940310, 940320, 940330, 940340 in 940370 se bodo postopno zni`evale, in sicer: * z za~etkom sporazuma na 80 %; * s 1. januarjem 1999 na 60 %; * s 1. januarjem 2000 na 40 %; * trgovina z zgoraj navedenimi izdelki pa bo s 1.1.2001 popolnoma prosta. V sporazumu je navedena tudi skupna izjava obeh strani, ki pravi, da bosta Slovenija in Tur~ija po šestih mesecih uporabe sporazuma ponovno preu~ili uporabo koli~inskih omejitev za uvoz izdelkov iz Tur~ije v Slovenijo. Vsi zainteresirani si lahko priskrbite kopijo tega sporazuma na Zdru`enju lesarstva pri GZS! Obveš~amo vsa podjetja, ki so velik porabnik energije, da se ustanavlja Interesno zdru`enje industrijskih porabnikov elektri~ne energije. Vsa zainteresirana podjetja, ki bi bila zainteresirana za vklju~itev v to zdru`enje, lahko dobijo pristopno izjavo na Zdru`enju lesarstva. POSLOVANJE LESNE INDUSTRIJE V LETU 1997 Poslovanje lesne industrije bomo v tej številki Informacij predstavili le po podatkih, ki jih je Zdru`enje pridobilo z anketo. Anketa je bila poslana na 160 naslovov, v analizo pa smo zajeli 57 podjetij, oziroma tiste izpolnjene ankete, ki so prispele na Zdru`enje najkasneje do 5. marca 1998. Menimo, da je vzorec iz te analize dovolj reprezentativen za lesno industrijo, saj zajema skupaj 11.731 zaposlenih, kar je dobra polovica vseh zaposlenih v celotni lesni industriji. Ugotovitve, ki jih lahko razberemo iz obdelane ankete, ka`ejo: * Prihodki skupaj v celotni lesni industriji so se v povpre~ju pove~ali za 5,9 % (za 8,1 % so se zmanjšali v podro~ju proizvodnje furnirja in ploš~). Prihodki na tujem trgu so se v povpre~ju pove~ali za 10,6 %, od tega najbolj v proizvodnji pohištva (kar za 20,3 %). * Odhodki skupaj so se pove~ali skupaj za 7,5 %, od tega nabolj v proizvodnji pohištva ( za 11,0 %). APP v nadaljevanju pomeni Agencija RS za pla~ilni promet. * Število zaposlenih se je v povpre~ju v celotni lesni industriji zmanjšalo za 2,1 %, od tega najbolj v proizvodnji stavbnih elementov (za 4,9 %). Lesna industrija kot celota je poslovno leto zaklju~ila z izgubo, saj so bili odhodki višji od prihodkov za 2,9 % (malenkostno višji prihodki od odhodkov so bili samo v proizvodnji `aganega lesa in v raznovrstni proizvodnji). * Dele` prihodkov v lesni industriji, pridobljen na tujih trgih, je znašal 59,9% od vseh prihodkov (najmanj 26,7 % v proizvodnji `aganega lesa in najve~ v raznovrstni proizvodnji, t.j. 68,9 %, tesno pa ji sledi proizvodnja stavbnih elementov s 67,9 %). Po podatkih APP2 pa so vse gospodarske dru`be v Sloveniji v lanskem letu ustvarile 22,5 % svojih prihodkov na tujih trgih, preostalo pa doma. * Prihodek na zaposlenega v lesni industriji je v povpre~ju znašal po naši anketi 7,3 mio SIT, po podatkih APP za leto 1997 pa so znašali prihodki na zaposlenega v predelovalnih dejavnostih 10,9 mio SIT, kar pomeni da so prihodki na zaposlenega v lesni industriji za vsaj ~etrtino manjši od povpre~ja v predelovalnih dejavnostih. * Stroški materiala v prihodkih so po podatkih iz ankete znašali 68 %, stroški dela v prihodkih 25,9 %, pla~e pa 17,7 % (kar ponovno dokazuje, da je lesna industrija delovno intenzivna panoga!). Slovensko povpre~je po podatkih APP znaša za materialne stroške 70 %, za stroške dela 15 %, od ~esar odpade na pla~e 11 %. * Odhodki financiranja v prihodkih so znašali v letu 1997 kar 4,7 %, po podatkih APP pa znaša slovensko povpre~je 5,2 %. * Bruto dodana vrednost na zaposlenega je v povpre~ju v lesni industriji leta 1997 znašala 2,1 mio SIT ( iz ankete je razvidno, da se je BDV na zaposlenega v letu 1997 nasproti letu 1996 pove~ala za 19 %), bruto dodana vrednost pa se je v povpre~ju pove~ala za 16,7 %. * Po podatkih APP je znašala neto izguba v podpodro~ju obdelava in predelava lesa 1,23 milijarde SIT, v podpod-ro~ju proizvodnja pohištva pa 2,29 milijarde SIT, kar znaša skupaj 3,52 milijarde SIT neto izgube v celotni lesni industriji. Podro~je predelovalnih dejavnosti (D) pa je imelo 2,05 milijarde SIT neto dobi~ka. Od vseh predelovalnih dejavnosti je na prvem mestu imela najve~jo neto izgubo proizvodnja kovin (19,9 milijarde SIT), pohištvena industrija je tako na ~etrtem mestu. * ^isti dobi~ek se je v letu 1997 v primerjavi z letom 1996 v celotni lesni industriji (vir anketa) pove~al za 67,9 % (po podatkih APP se je ~isti dobi~ek v predelovalnih dejavnostih letu 1997 proti 1996 pove~al za 57,6 %), ~ista izguba pa se je (vir anketa) zmanjšala za 46,2 % (po podatkih APP se je ~ista izguba v predelovalnih dejavnostih v letu 1997 proti letu 1996 zmanjšala za 20,2 %). Po podatkih APP je razvidno, da je izguba, enako kot na drugi strani dobi~ek, najve~ja na podro~ju predelovalnih dejavnosti. Vsi anketirani so morali tudi odgovoriti na vprašanje, ali so investirali v letu 1997 ve~, enako ali manj kot leto prej. Od 57 pravilno izpolnjenih anket, smo dobili naslednje rezultate: * ve~ investicij 51,7 %, * enako investicij 29,3 %, * manj investicij 19,0 %. LES wood 50 (1998) 5 GZS-Zdru`enje lesarstva xvi Priloga št.1: NEKAJ POMEMBNEJŠIH PODATKOV IN KAZALNIKOV O POSLOVANJU LESNE INDUSTRIJE V LETU 1997 (Vir: Anketa GZS - Zdru`enje lesarstva) Zap.{t. Prihodki od tega: Odhodki skupaj na tuj.trgu skupaj 1 23 1996 1997 indeks 1996 1997 indeks 1996 1997 indeks 9 Proizvodnja `aganega lesa 4.462.946 5.026.795 112,6 1.264.667 1.344.069 106,3 4.550.325 5.015.715 110,2 5 Proizvodnja furnirja in plo{~ 7.460.843 6.858.156 91,9 3.145.559 3.189.292 101,4 7.304.151 7.627.928 104,4 28 Proizvodnja pohi{tva 31.058.592 33.505.848 107,9 16.140.055 19.408.511 120,3 31.375.604 34.816.395 111,0 10 Proizvodnja stavbnih elementov 28.752.044 29.406.202 102,3 19.640.690 19.957.714 101,6 29.156.991 30.047.973 103,1 5 Raznovrstna proizvodnja 8.850.742 10.563.684 119,4 6.087.591 7.274.502 119,5 9.449.495 10.455.040 110,6 57 S k u p a j 80.585.167 85.360.685 105,9 46.278.562 51.174.088 110,6 81.836.566 87.963.051 107,5 Zneski so v 000 tolarjih, število zaposlenih v celem številu; kazalniki v %, v tiso~ tolarjih in tolarjih material o d t e g a : material stro{.dela pla~e financiranje 4567 1996 1997 1996 1997 1996 1997 1996 1997 3.108.082 3.445.301 1.020.803 1.119.305 788.577 834.357 163.767 164.000 5.388.637 5.427.568 1.229.854 1.311.525 878.729 942.409 246.924 263.780 19.320.346 22.459.372 8.960.180 9.955.033 5.725.107 6.517.976 2.127.860 1.840.843 18.415.887 19.357.455 7.052.074 7.317.365 4.988.894 5.248.868 1.417.948 1.420.056 6.591.914 7.355.410 2.172.904 2.416.177 1.415.015 1.580.666 389.788 368.452 52.824.866 58.045.106 20.435.815 22.119.405 13.796.322 15.124.276 4.346.287 4.057.131 ^isti ^ista [tevilo Bruto dodana vrednost dobi~ek izguba zaposlenih vrednost 8 9 10 11 1996 1997 indeks 1996 1997 indeks 1996 1997 indeks 1996 1997 indeks 14.599 24.833 170,1 86.603 13.993 16,2 681 666 97,8 1.226.179 1.266.763 103,3 154.098 230.228 149,4 1.964 0 0,0 717 700 97,6 1.537.928 1.959.674 127,4 318.339 798.700 250,9 1.157.339 623.773 53,9 5.280 5.163 97,8 9.757.582 11.818.864 121,1 158.717 52.095 32,8 623.034 739.783 118,7 4.208 4.000 95,1 7.625.065 8.100.450 106,2 65.789 88.876 135,1 697.473 3.448 0,5 1.091 1.202 110,2 1.393.394 1.987.160 142,6 711.542 1.194.732 167,9 2.566.413 1.380.997 53,8 11.977 11.731 97,9 21.540.148 25.132.911 116,7 Prihodki / Tuji trg v Prihodek Stro{ki materiala Stro{ki dela Pla~e v Odhodki Povpr. pla~a Bruto dod. odhodkom prihodkih na delavca v prihodkih v prihodkih prihodkih fin.v prih. na delavca vr./zaposl. 12 13 14 15 16 17 18 19 20 kol 1: kol 3 kol 2:kol 1 kol 1:kol 10 kol 4:kol 1 kol 5:kol 1 kol 6:kol 1 kol 7:kol 1 kol 6:kol 10 kol.11/kol.10 100,2 26,7 7.548 68,5 22,3 16,6 3,3 104.399 1.902,05 89,9 46,5 9.797 79,1 19,1 13,7 3,8 112.192 2.799,53 96,2 57,9 6.490 67,0 29,7 19,5 5,5 105.203 2.289,15 97,9 67,9 7.352 65,8 24,9 17,8 4,8 109.351 2.025,11 101,0 68,9 8.788 69,6 22,9 15,0 3,5 109.586 1.653,21 97,0 60,0 7.277 68,0 25,9 17,7 4,8 107.438 2.142,44 do LES wood 50 (1998) 5 GZS-Zdru`enje lesarstva xvii PRILOGA ŠT.2: Podatki o proizvodnji, predelavi, zalogah in prodaji lesenih in drugih izdelkov v letu 1997 Oznaka Naziv EM S Proizvodnje S Predelava S Zaloge IME S Prodaja 20.10 20.10.10.100 LESENI PRAGOVI,NEIMPREGNIR. M3 1.823,00 1.656,00 285,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 26,00 20.10 20.10.10.310 @AGAN LES IGL.,ZOB^AST.SPOJEN,>6MM M3 127.840,00 47.263,00 19.174,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 73.694,00 20.10 20.10.10.330 @AGAN LES IGL.,SKOBL.,BRUŠEN,>6MM M3 17.592,00 4.113,00 4.394,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 13.577,00 20.10 20.10.10.350 DR. @AGAN LES SMREKE IN JELKE M3 195.126,00 60.976,00 13.890,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 139.057,00 20.10 20.10.10.370 @AGAN LES BORA M3 2.246,00 292,00 458,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 2.217,00 20.10 20.10.10.390 DEŠ^ICE IGL.,DOL.<=125CM,DEB.<=12,5MM M3 1.698,00 259,00 0,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 1.459,00 20.10 20.10.10.531 @AG.BUKVA,ZOB^AST.SPOJ.SKOBL.BRUŠ.>6MM M3 38.591,00 27.145,00 6.074,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 8.912,00 20.10 20.10.10.532 @AG.HRAST,ZOB^AST.SPOJ.SKOBL.BRUŠ.>6MM M3 500,00 230,00 251,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 259,00 20.10 20.10.10.533 @AG.TRD.LIST.,ZOB^AST.SPOJ.SKOBL.BRUŠ.>6MM M3 13.809,00 799,00 1.108,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 13.055,00 20.10 20.10.10.534 @AG.MEH.LIST.,ZOB^AST.SPOJ.SKOBL.BRUŠ.>6MM M3 3.782,00 7,00 136,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 3.791,00 20.10 20.10.10.550 @AG.TROP.LIST.,ZOB^AST.SPOJ.SKOBL.>6MM M3 135,00 0,00 0,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 135,00 20.10 20.10.10.591 @AG.BUKVE,SKOBL.,BRUŠ.,>6MM M3 67.834,00 28.286,00 21.187,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 37.193,00 20.10 20.10.10.592 @AG.HRASTA,SKOBL.,BRUŠ.,>6MM M3 15.280,00 11.422,00 2.599,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 3.055,00 20.10 20.10.10.593 @AG.TRD.LIST.,SKOBL.,BRUŠ.,>6MM M3 1.290,00 774,00 567,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 783,00 20.10 20.10.10.594 @AG.MEH.LIST.,SKOBL.,BRUŠ.,>6MM M3 1.369,00 22,00 76,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 1.362,00 20.10 20.10.21.550 LADIJSKI POD,PARKET IZ LESA LISTAVCEV M2 48.375,00 0,00 5.000,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 43.375,00 20.10 20.10.22.000 LESNA VOLNA, LESNA MOKA KG 55.000,00 0,00 0,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 55.000,00 20.10 20.10.23.030 IVERI, SEKANCI IZ LESA IGLAVCEV KG 26.720.154,00 0,00 0,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 26.725.154,00 20.10 20.10.23.050 IVERI, SEKANCI IZ LESA LISTAVCEV KG 5.132.386,00 0,00 0,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 5.132.386,00 20.10 20.10.31.150 DROGOVI IGLAVCEV,IMPREG. M3 12.073,00 1.419,00 6.155,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 12.381,00 20.10 20.10.32.000 PRAGOVI, IMPREGNIRANI M3 1.804,00 0,00 1.585,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 824,00 20.10 20.10.40.050 @AGOVINA KG 25.578.482,00 2.504.250,00 8.000,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 23.104.232,00 20.10 20.10.40.090 DR.LESNI OSTANKI,OKRAJKI,ROBLJENCI KG 56.449.995,00 36.165.815,00 6.588.350,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 28.159.080,00 20.20 20.20.11.030 VEZANE PLOŠ^E,IZ FURNIR.TROP.LIST. M3 30,00 0,00 0,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 30,00 20.20 20.20.11.050 VEZANE PLOŠ^E,IZ FURNIR.IGL. M3 9.242,00 293,00 254,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 9.265,00 20.20 20.20.11.090 DR.VEZANE PLOŠ^.IZ FURNIR.LISTOV M3 920,00 0,00 51,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 921,00 20.20 20.20.12.390 DR.VEZANE PL.>=1 ZUN.SLOJEM LIST. M3 3.688,00 0,00 446,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 3.682,00 20.20 20.20.12.530 DR.VEZANE PL.,>=1 SLOJEM IVERKE M3 247,00 0,00 11,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 242,00 20.20 20.20.12.550 DR.VEZANE PL.,SREDICA LAMELE,PANELKA M3 7.655,00 725,00 244,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 7.196,00 20.20 20.20.12.590 DR.VEZANE,FURNIRANE,LAMINIRANE PLOŠ^E M3 1.855,00 0,00 0,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 1.855,00 20.20 20.20.13.330 IVERKE,NEOBDEL.,SAMO OBRUŠENE M3 252.775,00 92.539,00 13.425,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 156.274,00 20.20 20.20.13.350 IVERKE,OPLEMENIT.Z LAMINATI,Z VISOK.PRITISKI M3 29.592,00 0,00 1.514,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 29.076,00 LES wood 50 (1998) 5 GZS-Zdru`enje lesarstva xviii Oznaka Naziv EM S Proizvodnje S Predelava S Zaloge IME S Prodaja 20.20 20.20.13.370 IVERKE,OPLEMENT.S MELAMIN.PAPIRJEM M3 68.966,00 20.345,00 2.173,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 48.670,00 20.20 20.20.13.390 DR. IVERNE IPD. PLOŠ^E IZ LESA M3 96,00 0,00 40,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 105,00 20.20 20.20.14.130 VLAKN.PL.>0,8G/CM3,NEOBD.,NEPREVLE^NENE M2 4.344.286,00 120.941,00 941.292,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 3.880.529,00 20.20 20.20.14.150 VLAKN.PL.>0,8G/CM3,OBDEL.,PREVLE^NENE M2 57.444,00 0,00 19.910,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 67.758,00 20.20 20.20.21.181 DRUG FURNIR,IZ IGLAVCEV M3 61,00 0,00 12,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 49,00 20.20 20.20.21.182 DRUG FURNIR,IZ LISTAVCEV M3 17.651,00 9.997,00 2.058,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 7.803,00 20.20 20.20.22.000 ZGOŠ^EN LES M3 12.943,00 75,00 359,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 12.836,00 20.30 20.30.11.100 OKNA,VRAT.OKNA, OKENSKI OKVIRI, KOS 369.489,00 7.704,00 33.874,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 358.279,00 20.30 20.30.11.530 VRATA,VRAT.OKVIRI,PODBOJI,LESENI,GLADKI KOS 777.234,00 0,00 168.327,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 736.133,00 20.30 20.30.11.550 VRATA,VRAT.OKVIRI,PODBOJI,LESENI,OBDELANI KOS 75.086,00 1.033,00 9.463,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 69.153,00 20.30 20.30.11.590 DR.VRATA, VRAT.OKVIRI, PODBOJI LESENI KOS 297.324,00 3,00 26.438,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 292.280,00 20.30 20.30.12.150 PARKETNE DEŠ^ICE,ZA MOZAI^NI PARKET M2 52.116,00 0,00 2.597,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 54.465,00 20.30 20.30.12.190 DR. PARKETNE DEŠ^ICE, IZ LESA M2 54.643,00 400,00 5.510,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 55.214,00 20.30 20.30.12.300 LESENI OPA@I ZA BETONSKA DELA KG 26.866.882,00 0,00 1.681.226,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 27.001.481,00 20.30 20.30.12.500 SKODLE, @AGANE, KLANE, IZ LESA KG 1.962.427,00 0,00 55.613,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 1.936.064,00 20.30 20.30.13.010 LEPLJENI NOSILCI,LESENI KG 3.997.923,00 2.321.680,00 0,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 1.676.243,00 20.30 20.30.13.030 STENSKE OBLOGE LESENE KG 2.439.740,00 0,00 808.397,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 2.334.565,00 20.30 20.30.13.050 STOPNICE LESENE KG 139.429,00 0,00 1.015,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 140.230,00 20.30 20.30.13.070 SAVNA LESENA KG 771.610,00 0,00 0,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 771.610,00 20.30 20.30.13.090 DR.STAVBARSKI IZD. LESENI KG 771.398,00 14.300,00 39.428,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 812.468,00 20.30 20.30.20.000 LESENE MONTA@NE ZGRADBE KOS 3.820,00 0,00 359,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 3.903,00 20.40 20.40.11.330 PALETE,LESENE KOS 595.650,00 44.137,00 18.313,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 538.337,00 20.40 20.40.11.350 PALETNI ZABOJI IPD.TOVORNA EMBALA@A,LES. KOS 1.409,00 0,00 0,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 1.409,00 20.40 20.40.12.130 ZABOJI,ŠKATLE,SODI IPD LESENA EMBALA@A KG 842.138,00 0,00 3.161,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 842.577,00 20.51 20.51.11.000 LES.ORODJE,DR@AJI,ŠKATLE,^EVLJARSKA KOPITA KG 2.210.459,00 1.454.919,00 503.668,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 573.976,00 20.51 20.51.14.100 LESENI OKVIRJI ZA SLIKE,FOTOGRAFIJE M 9.440,00 0,00 6.817,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 11.225,00 20.51 20.51.14.550 KRSTE KOS 52.307,00 0,00 9.574,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 52.612,00 20.51 20.51.14.590 DRUGI IZDELKI IZ LESA, D.N. KG 4.029.222,00 0,00 215.300,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 4.024.222,00 20.52 20.52.13.300 ZAMAŠKI ZA PENINO,AGLOMER.PLUTA KG 3.600,00 0,00 4.000,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 3.600,00 36.11 36.11.11.550 VRTLJIVI SEDE@I,NASTAVLJIVI,NA KOLESCIH KOS 2.061,00 0,00 160,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 2.097,00 36.11 36.11.11.590 VRTLJIVI SEDE@I,NASTAVLJIVI,BREZ KOLESC KOS 7.337,00 0,00 281,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 7.295,00 36.11 36.11.11.750 OBLAZINJENI PISARNIŠKI SEDE@I,KOVINSKI KOS 14.277,00 0,00 199,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 14.078,00 36.11 36.11.11.900 NEOBLAZINJENI SEDE@I,KOVINSKI KOS 11.872,00 0,00 415,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 11.477,00 36.11 36.11.12.100 SEDE@I,SPREMENLJIVI V LE@IŠ^A KOS 22.404,00 0,00 2.822,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 22.102,00 36.11 36.11.12.550 OBLAZINJENI PISARNIŠKI SEDE@I,LESENI KOS 12.559,00 0,00 563,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 12.142,00 LES wood 50 (1998) 5 GZS-Zdru`enje lesarstva xix Oznaka Naziv EM S Proizvodnje S Predelava S Zaloge IME S Prodaja 36.11 36.11.12.590 DR.OBLAZINJENI SEDE@I,LESENI KOS 522.911,00 0,00 20.527,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 515.656,00 36.11 36.11.12.900 NEOBLAZINJENI SEDE@I,LESENI KOS 1.625.534,00 0,00 50.293,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 1.608.548,00 36.11 36.11.13.090 DRUGI SEDE@I KOS 46.616,00 0,00 319,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 47.826,00 36.11 36.11.14.100 DELI ZA LESENE SEDE@E KG 1.439.709,00 287.233,00 88.514,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 1.199.357,00 36.11 36.11.14.330 DELI ZA KOVINSKE SEDE@E KG 3.147.260,00 0,00 15.281,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 3.231.979,00 36.11 36.11.14.390 DELI ZA SEDE@E IZ DR.MATERIALOV KG 4.278.847,00 0,00 824,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 4.426.023,00 36.12 36.12.11.100 PISALNE,RISALNE MIZE KOS 9.897,00 0,00 1.215,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 9.434,00 36.12 36.12.11.300 KOVINSKE PISALNE MIZE, <= 80 CM KOS 13.778,00 0,00 3.919,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 12.923,00 36.12 36.12.11.530 KOVINSKE MIZE, <= 80 CM KOS 7.143,00 0,00 622,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 6.521,00 36.12 36.12.11.550 KOVIN.PISARNIŠKE POLICE,<=80 CM KOS 35.945,00 0,00 2.696,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 39.024,00 36.12 36.12.11.730 KOVIN.OMARE Z VRATI, >80CM KOS 7.224,00 0,00 128,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 7.413,00 36.12 36.12.11.750 KOVIN.OMARE S PREDALI, >80CM KOS 2.885,00 0,00 147,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 3.236,00 36.12 36.12.11.950 SESTAVLJIVO KOVIN.PISAR.POHIŠTVO,>80CM KOS 3,00 0,00 0,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 3,00 36.12 36.12.11.990 DR.KOVIN.PISARNIŠKO POHIŠTVO,>80CM KOS 1.593,00 0,00 120,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 1.473,00 36.12 36.12.12.300 LESENE PISALNE MIZE,<= 80 CM KOS 26.052,00 0,00 1.541,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 26.027,00 36.12 36.12.12.530 DR.LESENE PISARNIŠKE MIZE,<= 80 CM KOS 3.423,00 0,00 79,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 3.445,00 36.12 36.12.12.550 DR.LESENO PISARNIŠKO POHIŠTVO,<80 CM KOS 37.305,00 0,00 2.561,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 35.500,00 36.12 36.12.12.730 SESTAVLJIVI LES.PISAR.ELEMENTI,>80CM KOS 16.314,00 0,00 2.206,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 14.984,00 36.12 36.12.12.750 LESENE PISARNIŠKE OMARE, >80CM KOS 9.996,00 0,00 874,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 10.767,00 36.12 36.12.12.950 DR.LES.PISAR.POHIŠTVO,SESTAVLJIVO,> 80 CM KOS 25.207,00 0,00 100,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 25.818,00 36.12 36.12.12.990 DR.LES.PISARNIŠKO POHIŠTVO,>80CM KOS 208.575,00 0,00 8.840,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 209.685,00 36.12 36.12.13.000 LESENO POHIŠTVO ZA TRGOVINE KOS 2.808,00 0,00 0,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 2.808,00 36.13 36.13.10.500 LESENO KUHINJSKO POHIŠTVO,ELEMENTI KOS 337.488,00 0,00 8.499,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 341.659,00 36.13 36.13.10.900 DR.LESENO KUHINJSKO POHIŠTVO KOS 654.821,00 0,00 13.803,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 647.132,00 36.14 36.14.11.000 DRUGO KOVINSKO POHIŠTVO KG 5.657.759,00 0,00 213.896,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 5.689.204,00 36.14 36.14.12.350 LESENE POSTELJE, LE@IŠ^A KOS 134.126,00 0,00 10.422,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 133.266,00 36.14 36.14.12.391 LESENE OMARE ZA OBLA^ILA KOS 73.648,00 0,00 9.295,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 71.344,00 36.14 36.14.12.392 LESENI PREDAL^NIKI, KOMODE KOS 89.069,00 0,00 12.012,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 87.884,00 36.14 36.14.12.399 DR. LESENO POHIŠTVO ZA SPALNICE KOS 229.542,00 0,00 26.541,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 216.216,00 36.14 36.14.12.500 LESENO POHIŠTVO ZA DNEVNE SOBE KOS 672.082,00 0,00 61.415,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 661.666,00 36.14 36.14.13.030 LESENO KOPALNIŠKO POHIŠTVO KOS 89.802,00 0,00 810,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 90.254,00 36.14 36.14.13.050 LESENO VRTNO POHIŠTVO KOS 36.980,00 0,00 13.636,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 46.690,00 36.14 36.14.13.090 DR.LESENO STANOVANJSKO POHIŠTVO KOS 875.440,00 0,00 28.706,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 874.668,00 36.14 36.14.14.390 DR.POHIŠTVO IZ PLASTIKE KOS 10.332,00 0,00 0,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 10.332,00 LES wood 50 (1998) 5 GZS-Zdru`enje lesarstva xx Oznaka Naziv EM S Proizvodnje S Predelava S Zaloge IME S Prodaja 36.14 36.14.14.500 POHIŠTVO IZ DR.MATER.(BAMBUS,PROTJE) KOS 301,00 0,00 0,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 301,00 36.14 36.14.15.300 DELI ZA KOVINSKO POHIŠTVO KG 643.976,00 0,00 7.682,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 636.294,00 36.14 36.14.15.500 DELI ZA LESENO POHIŠTVO KG 14.342.464,00 1.002.871,00 439.961,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 13.226.721,00 36.14 36.14.15.990 DELI ZA POHIŠTVO IZ DR.MATERIALOV KG 1.309.437,00 0,00 17.166,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 1.319.883,00 36.15 36.15.11.050 VZMETNICE, S SPIRALNIMI VZMETMI KOS 176.602,00 0,00 5.986,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 179.621,00 36.15 36.15.12.990 POSTELJNI VLO@KI,@IMNICE IZ DR.MATER. KOS 28.635,00 0,00 2.759,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 29.866,00 36.40 36.40.11.350 DRUGE SMU^I, RAZEN TEKAŠKIH PAR 528.200,00 0,00 32.000,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 540.200,00 36.40 36.40.12.000 VODNE SMU^I, JADRALNE DESKE IPD. KOS 43.509,00 0,00 3.718,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 41.552,00 36.40 36.40.13.000 GIMNASTI^NA,ATLETSKA OPREMA KOS 9.210,00 0,00 68.428,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 10.655,00 36.40 36.40.14.900 DR.ŠPORTNA OPREMA KOS 537.573,00 0,00 9.127,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 560.778,00 36.50 36.50.12.300 POLNJENE IGRA^E-@IVALI IPD KOS 78.342,00 0,00 5.539,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 79.802,00 36.50 36.50.12.550 PLASTI^NE IGRA^E-@IVALI IPD KOS 42.480.500,00 0,00 23.000,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 42.457.500,00 36.50 36.50.20.300 VLAKCI, OPREMA ZANJE KOS 221.852,00 0,00 61.359,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 201.641,00 36.50 36.50.32.500 SESTAVLJANKE, IZ LESA KOS 152.000,00 0,00 16.000,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 170.000,00 36.50 36.50.32.900 SESTAVLJANKE, IZ DR.MATERIALOV KOS 0,00 0,00 0,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 18.699,00 36.50 36.50.33.630 DRUGE IGRA^E, IZ PLASTIKE KOS 267.000,00 0,00 23.000,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 264.000,00 36.50 36.50.33.790 DRUGE IGRA^E, IZ DRUGIH MATERIALOV KOS 520.404,00 0,00 33.293,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 526.899,00 36.50 36.50.43.590 DRUG PRIBOR ZA DRU@ABNE IGRE KG 144.715,00 0,00 24.200,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 120.515,00 36.62 36.62.11.530 HIŠNE METLE KOS 56.371,00 0,00 17.325,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 60.866,00 36.62 36.62.11.570 DRUGE KRTA^E ZA GOSPODINJSTVO KOS 16.348,00 0,00 6.733,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 16.882,00 36.62 36.62.11.900 DRUGE KRTA^E KOS 26.228,00 0,00 7.254,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 23.752,00 36.62 36.62.12.100 ZOBNE Š^ETKE KOS 233.972,00 0,00 130.590,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 254.733,00 36.62 36.62.12.330 ^OPI^I ZA BRITJE KOS 5.632,00 0,00 2.419,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 5.443,00 36.62 36.62.12.350 Š^ETKE ZA LASE KOS 1.203,00 0,00 5.241,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 1.642,00 36.62 36.62.12.390 DRUGE Š^ETKE ZA OSEBNO NEGO KOS 102.411,00 0,00 42.717,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 107.670,00 36.62 36.62.13.330 PRAVOKOTNI SOBOSLIKARSKI ^OPI^I KOS 62.728,00 0,00 7.503,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 64.648,00 36.62 36.62.13.350 OKROGLI,PLOŠ^ATI PLESKARSKI ^OPI^I KOS 573.005,00 0,00 141.434,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 583.614,00 36.62 36.62.13.500 SOBOSLIKARSKI VALJ^KI, MA^KI KOS 136.860,00 0,00 23.152,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 131.947,00 36.62 36.62.13.700 KRTA^E,KI SO DELI STROJEV,VOZIL KOS 152.634,00 0,00 46.496,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 138.773,00 36.63 36.63.23.350 VLO@KI ZA KEMI.SVIN^.,S TEKO^IM ^RNILOM KOS 199.828.000,00 0,00 29.997.000,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 204.719.000,00 36.63 36.63.25.700 TRAKOVI ZA PISALNE STROJE KOS 1.835.427,00 0,00 300.048,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 1.816.379,00 36.63 36.63.31.300 DE@NIKI IN SON^NIKI KOS 1.000,00 0,00 4.000,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 0,00 36.63 36.63.33.390 DRUGI GUMBI, NEOBLE^ENI KG 5.970,00 0,00 86,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 5.884,00 36.63 36.63.75.000 SVE^E, BAKLE IPD. KG 3.531.167,00 0,00 161.758,00 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA 3.461.507,00 LES wood 50 (1998) 5 Znanje za prakso 140 Novi slovenski standardi za hlode Na svojem sestanku 25. februarja 1998 je tehni~ni odbor LII “Les in lesni izdelki” pri Uradu za standardizacijo in meroslovje RS dokon~no sprejel predlog SIST - 1014 “Gozdni lesni proizvodi - Hlodi iglavcev”. Standard dolo~a podro~je uporabe, drevesne vrste, mere, razvrš~anje, kakovost, izdelavo, dobavo, poimenovanje in ozna~evanje hlodov vseh iglavcev. Standard je originalni standard, ki po na~inu dolo~anja zna~ilnosti hlodov sloni na nekdanjih jugoslovanskih standardih hlodov za razli~no uporabo. Bralec bo lahko našel številne podobnosti, zlasti toleranc napak, ~e bo primerjal objavljeno tablico z znanimi tablicami za razvrš~anje po JUS. Bistvena novost pa je, da povsem opuš~a razvrš~anje hlodov po namenu uporabe (hlodi za furnir, `agovci) in jih razvrš~a v kakovostne A, B, C in D razrede. Prvi predlog takega standarda je bil pripravljen in objavljen v obliki tablice v Gozdarskem vest-niku `e leta 1992 (Gozd. vestnik 50, 5-6, str 269). Šele sedaj pa so bila kon~no sprejeta njegova izhodiš~a in tudi sprejeti standard se ne razlikuje bistveno od tedanjega predloga. Ob usklajevanju med lesarji in gozdarji v delovni skupini WG 1 - “Gozdni lesni proizvodi” je bil nekoliko pove~an minimalni premer hlodov najslabšega kakovostnega razreda D, spremenjene nekatere tolerance napak (napak oboda, razpok) in ob primerjavi s predlogom evropskega standarda prEN 1927 ponovno dodani kriteriji za zavitost, obodno rjavost in modrino. Novi slovenski standard SIST 1014 ima dva namena: poenostaviti kakovostne zahteve in pribli`ati se evropski standardizaciji. Razvrš~anje po kakovosti je enostavnejše, ker je treba upoštevati manj napak, ali pa so zdru`ene v skupine (napake srca, napake oboda). Pribli`evanje evropski standardizaciji naj bi bilo dose`eno tako, da opuš~a razvrš~anje po namenu uporabe. Partnerji pri prometu z lesom se lahko seveda za posamezne namene uporabe dogovorijo za ostrejše ali bla`je zahteve znotraj posameznega kakovostnega razreda ali za povsem druga~ne zahteve. Standard ne more biti obvezen, saj okrogli les ne ogro`a zdravja ljudi in okolja, kjer so danes še mo`ni tehni~ni predpisi, ki lahko proglasijo nek standard za obvezen. Torej ta novi standard ne nadomeš~a jugoslovanskih standardov z obvezno uporabo, ampak je le novi ,upam, da boljši pripomo~ek za krojenje, razvrš~anje in trgovino s hlodi iglavcev. Zakaj pa ne povzamemo kar takoj evropskega standarda, saj ga bomo morali, ko bo Slovenija v Evropski uniji. Evropski standard za hlode iglavcev še ni sprejet, predlog zanj pa vsebuje druga~ne na~ine ugotavljanja in merjenja napak, kot ga poznamo `e dolgo pri nas, predvsem pa še dolgo ne bo uveljavljen v praksi. Predlog evropskega standarda za hlode iglavcev prEN 1927/1-3 je nastal `e leta 1995. Ko smo pri~akovali, da ga bodo sprejeli kot evropski standard, se za to niso mogli sporazumeti in so ga v letu 1997 spremenili v predlog predstandarda ali poizkusnega standarda prENV 1927. Torej je šel v postopku sprejemanja velik korak nazaj. Razlike med evropskimi dr`avami so zelo velike, tako pri merjenju napak, kot tudi pri kriterijih za razvrš~anje okroglega lesa. Razlike so o~itne tudi med posameznimi predeli znotraj dr`av. Predlagani evropski predstandard (francoski AFNOR ima sekretariat tehni~nega odbora 175, delovna skupina 4 pa ima sekretariat v Belgiji in Švici) vsebuje še ve~ kriterijev za kakovost kot na primer nekdanji JUS, torej sploh ni enostaven in primeren za hitro razvrš~anje hlodov na primer pri nakladanju na kamion ali pri sortiranju na centralnih skladiš~ih. Naš sprejeti standard pa je vendar prvi korak pri prilagajanju evropskemu na~inu standardizacije in ne slepo privzemanje tamkajšnjih “dokon~nih” rešitev. Da bi videli razliko in za morebitno iskanje mo`nosti prodaje okroglega lesa na evropski trg (bolje je upoštevati uzance posameznih dr`av) ta predlog predstandarda prENV-1927 tudi objavljamo v obliki tablice. Vidimo lahko, da standard nima dolo~il o merah okroglega lesa. Velja torej za ves okrogli les in ne samo za hlode. To pomeni, da je poleg razvrš~anja po kakovosti, nujna še klasifikacija po merah (dimenzijah) oziroma upoštevanje standarda za tako razvrš~anje EN 1315:-1997; [EN (175.4102)]. Ker dimenzije mo~no vplivajo na uporabnost hlodov, bi morali tudi v Sloveniji hkrati s klasifikacijo po kakovosti uporabljati tudi razvrš~anje po dimenzijah, zlasti debelini. Za to pa moramo ~imprej sprejeti ustrezen slovenski standard. Do tedaj pa lahko uporabljamo za razvrš~anje po debelini nekdanji jugoslovanski ali evropski o debelinskih stopnjah in razredih. Zakaj pa je trajalo 5 let od prvega osnutka do sprejetja standarda? Najprej je o~iten premajhen interes partnerjev, tudi obeh zdru`enj (gozdarstva in lesarstva) za urejen promet z lesom. Vsak ho~e imeti to podro~je urejeno po svoje, oba partnerja mislita, da v ”kalnem” ve~ ujameta in obstoji prastrah pred “obveznostjo” standarda, za katero je bilo treba v preteklosti toliko naporov, da smo jo obšli. Pa tudi administrativni mlini Urada za standardizacijo in meroslovje zaradi premalo uslu`bencev in sredstev meljejo res po~asi. Na istem sestanku je tehni~ni odbor LII sprejel tudi predlog slovenskega standarda za bukove hlode: PSIST - 1015, oziroma osnutek spremenil v predlog, ki gre v javno obravnavo. Napovedane so `e pripombe, tako da bo standard po ponovni razpravi v delovni skupini lesarjev in gozdarjev lahko do`ivel še kakšno spremembo. Ker zaradi `e dosedaj dolgega in temeljitega dogovarjanja ne pri~akujemo velikih sprememb, ga tudi objavljamo v obliki tablice. Spet ga lahko primerjamo s prvotnim predlogom (LIPOGLAVŠEK 1994) in vidimo, da še vedno sloni na JUS-ih. Namen uporabe ni bil povsem opuš~en, saj je obdr`al hlode za luš~enje, ki so najbli`e kakovosti C, in hlode za prage, ki so pribli`no enako vredni kot hlodi kakovosti D. Deloma je predlog upošteval tudi evropsko standardizacijo razvrš-~anja po kakovosti listavcev EN 1316/1-3, kjer pa je standard za bukev, hrast in topol dokon~no sprejet (1997), za jesen in javor pa je šele predlog. Kljub temu velja o uvelja- LES wood 50 (1998) 5 Znanje za prakso 141 vitvi standarda v Evropi isto, kot je bilo `e povedano za iglavce, razlike med dr`avami so morda še ve~je. Ta evropski standard pa postavlja omejitve glede mer razen za najslabši D razred in tako samo hlodi spadajo v razrede A, B in C, ves preostali okrogli les pa v kakovostni razred D. Bukovo oblovino kakovosti A in B razvrš~a še na belo in rde~o ali tako z zdravo nepravo ~rnjavo. Upam, da bodo sprejeti in objavljeni slovenski standardi dober pripomo~ek pri prometu z lesom in osnova za boljše pridobivanje, zlasti pa za krojenje lesa. Sprejetje standardov za hlode bo, upajmo, spodbudilo hitrejše sprejemanje še drugih potrebnih standardov: za merjenje, za ugotavljanje napak lesa in za druge sortimente okroglega lesa. VIRI 1. BITENC, B.: (1997) Z zamudo, pa vendar - predlog novih slovenskih standardov za hlode iglavcev in o javni obravnavi, Gozdarski vestnik 55, 10, s. 486-488 2. LIPOGLAVŠEK, M.: (1992) Razvrš~anje hlodov iglavcev po standardih, Gozdarski vestnik 50, 5-6, s. 267-276 3. LIPOGLAVŠEK, M.: (1994) Standard za bukove hlode, Gozdarski vestnik 52, 1, s. 22-30 4. LIPOGLAVŠEK, M.: (1996) Dolo~anje kakovosti proizvodov, Izzivi gozdne tehnike, posvetovanje GIS, B F, ŠF Zagreb, Ljubljana, s. 67-72 5. LIPOGLAVŠEK, M.: (1997) Kakovost gozdnih lesnih proizvodov, Zbornik gozdarstva in lesarstva 51 (1996), s. 59-65 6. SIST 1014:1998.: Gozdni lesni proizvodi - Hlodi iglavcev, USM (Urad za standardizacijo in meroslovje), Ljubljana 7. PSIST 1015:1998: Gozdni lesni proizvodi - Bukovi hlodi, USM (Urad za standardizacijo in meroslovje), Ljubljana 8. prEN 1927/1-3:1995: Qualitative classification of soft wood round timber, CEN-European Committe for Standardisation, Bruselj 9. EN 1316/1-3:1997: Hardwood round timber . Qualitative classification - CEN-European Committe for Standardisation, Bruselj prof. dr. Marjan LIPOGLAVŠEK B F, Oddelek za gozdarstvo SIST - 1014:1998 HLODI IGLAVCEV KAKOVOST MIN. PREMER MIN. DOLŽINA GRČE (ali venci) KRIVOST K0NIČN0ST ZAVITOST NAPAKE SRCA RAZPOKE NAPAKE OBODA ČRVIVOST, OBODNA RJAVOST, smreko, jelka drugi iglavci zrasle nezrasle MUŠIČAVOST MODRINA d=cm l=m l=m šl/m mmšl/mm mm % l % d % d % d del.d. % d % d 20% 2,5 1/m - 20 B 25 4 3 ~-20 ~-6 3 4 10 10 d<35 10 20% 2,5 l/m-40 3/m-20 d>35-1/4 C 20 3 2,5 ~-40 ~-20 3 6 20 25 1/2 15 20 l/m>40 3/m-40 D 20 3 2 °° °°—40 5 10 °° 50 1/2 30 °° °° ___________________________________________3/m > 40_____________________________________________________________________________________ Legenda: - ni dovoljeno; / ni dolo~eno ¥ neomejeno dovoljeno Dol`ine napredujejo pri smreki, jelki po 25 cm, pri drugih iglavcih po 10 cm, Nadmera 1-2 cm/m, najmanj 5 cm, najve~ 20 cm (JUS D. B0.022:1984) 441 LES wood 50 (1998) 5 Znanje za prakso 142 LES wood 50 (1998) 5 Znanje za prakso 143 LES wood 50 (1998) 5 Znanje za prakso 744 LES wood 50 (1998) 5 Iz naših podjetij 145 Mizarstvo Kova~, Mizarstvo Kova~, podjetje za obdelavo lesa in trgovina, je gospodarska dru`ba z omejeno odgovornostjo. Nastala je iz obrtne delavnice, ki jo je leta 1979 ustanovil Mihael Kova~ s svojimi ambicijami in sposobnostmi, saj se na premajhni kmetiji ni dalo ve~ solidno `iveti, kaj šele napredovati. Krepko se je moral potruditi, da je ob kmetiji, kasneje kot šofer, opravil vse strokovne izpite in tako pridobil poklic mizarja. To pa je bila osnova za pridobitev obrtnega dovoljenja. Tudi nekdanja neugodna klima obrtništvu ni bila naklonjena, zato je le njegovim spretnim poslovnim potezam pripisati mo~, da je do odprtja obratovalnice le prišlo. Proizvodnja se je ve~ala z zbijanjem palet pod kozolcem, ki ga danes ni ve~. Palete so veljale za kakovostne, saj so jih izdelovali za znamko Euro-pull. Proizvodnja se je nato širila v kletne prostore, gara`o, in celo v pristavo Ma-rof. Proizvodni program je bil uspešno tr`no sprejet in je omogo~il širjenje proizvodnih prostorov, ki so danes kompletno na novo zgrajeni in obsegajo prek 3.000 m2 zaprtih in prek 1.600 m2 pokritih skladiš~nih prostorov. Zgradili so tudi novo kotlovnico, v kateri se`igajo lesene ostanke. Toplotna energija je namre~ v lesni predelavi zelo pomemben vir - pa tudi strošek, -saj rabi za ogrevanje prostorov, dodatno pa še za sušenje lesa. Brez suhega lesa si današnje lesne proizvodnje pa~ ne moremo zamišljati. Kotlovnica ima še vedno proste zmogljivosti, zato razmišljajo še o dogradnji sušilnice za les, pa ~eprav `e sedaj nudijo okrog 15 % sušilnih zmogljivosti drugim predelovalcem lesa. Cilj vodstva dru`be je seveda tudi znan: z boljšo izkoriš~enostjo ve~ zaslu`iti. Ljubija, Mozirje Ob razpadu jugoslovanskega trga so se tudi v tej obratovalnici morali pre-orientirati na nove trge. Le-ti pa so zahtevali nove tehnološke pristope tako v pogledu koli~in kot v spremembi asortimenta. Sedanji proizvodni program je bistveno na kvalitetnejšem nivoju in obsega: - raz`agovanje skoraj izklju~no za lastne potrebe; gre za namensko raz`agovanje tako z vidika kakovosti hlodovine kot glede na potrebe nadaljnje predelave; v `agalnici pripravljajo tudi `agan furnir od debeline 3 mm naprej za lepljene elemente; - osrednji proizvodni del je izdelava lepljencev za stavbno mizarske izdelke; izdelujejo štiri vrste leplje-ncev glede na: dol`insko spajanje, sam profil lepljenca, debelino in kakovost furnirja; - iz lepljencev izdelujejo tudi okna in vrata v dveh kakovostnih razredih, paleta teh izdelkov je dimenzijsko zelo široka, saj izdelujejo od najmanjših oken pa vse do dvokrilnih vrat vseh velikosti; ves asortiment je tako kvalitetno izdelan, da nekaj teh izdelkov tudi izvozijo. Pri doseganju kvalitete je zelo pomembna tehnološka opremljenost proizvodnje. Le-ta je v glavnem italijanskega izvora, nekaj pa tudi doma-~ega (Lestro Ledinek). Zavedajo se, da je nemška tehnološka oprema sicer boljša, vendar dosti dra`ja. Za nemški `agalni stroj (1.300 mm) bi moral odšteti kar dvakrat ve~, kot je odštel za italijanski stroj. Zaradi odli~ne kvalitete njihovih izdelkov so le-ti vse bolj iskani. Posledica tega je, da kupci sami iš~ejo kvalitetne dobavitelje, oz. proizvajalce. V 2-3 letih ra~unajo, da bodo uvedli standard ISO 9001. Gospodarska dru`ba ustvari letno prek 2,5 mio DEM skupnega prihodka, od tega ve~ kot 90 % na trgu Avstrije in Nem~ije. Pravijo, da so s tem prodorom na razvite trge `e prešli krizo ob izgubi jugoslovanskih trgov, da pa so dosti morali postoriti v prid kakovosti poslovanja. Firma se oskrbuje na doma~em trgu, iz uvoza dobiva le tehnološko opremo. V prihodnosti je njihov namen še bolj specializirati proizvodnjo, izboljšati kakovost poslovanja, izboljševati tehnološko opremo in tako pove~evati produktivnost dela in obseg proizvodnje. Prvo kooperacijsko sodelovanje pa bo mo`no organizirati s pove~anjem sušilnih kapacitet. Ta manjša investicija je `e v teku. Trenutno je v dru`bi zaposlenih 22 delavcev vseh profilov. Obratovalnico vodijo: lastnik, `ena in sin, v proizvodnji pa sta še dva obratovodja, od katerih je eden strojni, drugi pa elektrotehnik. Ta dva tudi intenzivno sodelujeta pri vzdr`evanju opreme. Seveda pa jih tarejo tudi dolo~eni problemi. Splošna klima se je sicer izboljšala, vendar pa je ta naklonjenost premalo. Danes je trg vse preve~ naklonjen kupcem, upnik pa mora veliko energije vlo`iti v izterjavo za prodano blago. Ve~krat pa je izterjava tudi vprašljiva, ~e ne v celoti pa delno. Ta finan~na nedisciplina se po~asi prenaša tudi na zunanje kupce, ki tudi ne spoštujejo ve~ 100 % dogovorjenih rokov. Tarejo jih še previsoke obresti za najete kredite, pa tudi skoraj fiksni te~aji do tujih valut, ~eprav cene doma kar vidno rastejo. Mihael Kova~ je ob koncu razgovora zagotovil, da bodo prebrodili sedanje in prihodnje te`ave, prav tako kot so prebrodili za~etne. Torej ostaja poslovni optimist. Prav je tako. Franc MIKLAVC LES wood 50 (1998) 5 Iz naših podjetij 146 Skupni vzpon na Rudnico - simbol sodelovanja in partnerstva med nemškim kupcem ter slovenskimi dobavitelji Minilo je leto dni, odkar se je pod Rud-nico za vedno ustavil korak gospoda Bajta, bivšega direktorja LIP-a Bled. Tam v samoti in neokrnjeni naravi bohinjskih vršacev je pogosto ~rpal mo~i in ideje za poslovne odlo~itve. Predstavniki firme Moderne Bauelemente Stuhr/Gr: Mackenstedt (MB), LIP-a Bled in Jelovice so s skupnim pohodom na Rudnico po~astili spomin nanj. Hkrati pa je bil ta pohod simboli~ni izraz dolgoletnega medsebojnega sodelovanja ter partnerstva; ki stopa `e v 3. desetletje. Za~elo se je pred pribli`no dvemi leti, ko je Lesnina-Zunanja trgovina navezala prve poslovne kontakte. MB je bila `e v tistih ~asih ena najve~jih in najsodobneje organiziranih veletrgov-skih hiš za prodajo oken in vrat v Zahodni Nem~iji. Po prvih vzorcih, prilagoditvi kvalitetnih kriterijev nemškim standardom, uskladitvi cen in drugih kupoprodajnih pogojev so sledile prve dabave vrat in podbojev. V tistem ~asu so obstajala še velika nesorazmerja med kvaliteto in cenami na doma~em, takrat jugoslovanskem, ter tujem zahodnoevropskem trgu. Pri nas so vrata pomenila del zidu, na nemškem trgu pa del pohištva. Usmerjenost v prihodnost, takrat `e priznanih praizvajalcev LIP-a Bled ter Jelovice je bil razlog, da sta podjetji kljub zahtevnim pogajem in relativno nizkim cenam sprejeli izziv ter se prilagodili zahtevam nemškega trga. MB, ki je bila `e takrat najve~ja specializirana trgovska hiša za prodajo stavbnega pohištva je svojo prednost pred drugimi, med tem ~asom še po-ve~ala. Njihov sede` je v bli`ini Brem-na, kjer je tudi elektronsko vodeno vi-sokoregalno skladiš~e. Tud¡ sicer je celota poslavanje podkrepljeno z najsodobnejšim informacijskim sistemom. Samoumevno je, da je njihova obširna ponudba predstavljena tud¡ na Internetu. Skupaj na vrhu Rudnice: predstavniki MB, LIPa Bled, Jelovice in gospa Anica Bajt Z padcem berlinskega zidu in z zdru-`itvijo obeh Nem~ij je MB svojo dejavnost razširila tudi na podro~je bivše Vzhodne Nem~ije. V Bernburgu je letc 1995 zgradila na površini 180.000 m2 logisti~no proizvodni center, ki je 3-krat ve~j¡ kot v Bremnu. Tu pro¡zvajajo tudi okna in vhodna vrata iz umetne snovi, od eks-truzije profilov do zastekljevanja. Moderne Bauelemante s svojim prodajno proizvodnim programom oskrbuje dva segmenta trga : - samopostre`ne centre z gradbenim materialom in - trgovce- zastopnike. Prvi segment, ki je orientiran na potrošnika tipa naredi si sam, pridabiva vedno ve~ji tr`ni dele`, zato je pritisk na cene tu še izrazitejši. Drugi segment trga pa zahteva visoko kvaliteto izdelkov, praizvodnjo po individualnih `eljah in zahtevah ter dober servis. Za prodajo skrbi okoli 2.000 trgovcev/ zastopnikov z razstavnimi prostori po celi Nem~iji. Ti strankam nudijo kompletno informacijo in servis ter poskrbijo za nemoten potek posla. Vsakdo pa si lahko celotni program ogleda in izbira iz pradajnega kataloga, ki je letos izšel na 338 straneh in v kar 1,5 mio izvodih. Moderne Bauelemente letno proda okoli 600.000 oken, 40.000 vhodnih vrat in okoli 850.000 sobnih vrat, podbojev in ostalih artiklov za dom. Prek 300.000 sobnih vrat ter podbojev pride letno iz Slovenije. Biti dobavitelj MB pomeni za naše proizvajalce dokaz visoke sposobnosti; zanesljivosti ter stalnega napredka. LIP Bled in Jelovica se po kvaliteti izdelkov, dobavnih rokih, servisu ter drugih pogojih tako stalno merita z vzhodnoevropskimi proizvajalci. To dolgoletno sodelovanje je sicer pogojeno s prilagajanjem tr`nim zahtevam, pa vendarle je zgrajeno na medsebojnem zaupanju in partnerstvu ter medsebojni pavezanosti. Po vsem tem pa so tudi konkretne osebe, ki nekatere `e od vsega za~etka aktivno sodelujejo LES wood 50 (1998) 5 Iz naših podjetij 147 v poslu. @al med njimi ni ve~ gospoda - proizvodnja in dobava majhnih serij Enosmerna cesta bi lahko v prihodnosti Bajta, a njegovo za~rtano pot sedaj pravo~asno (just in time); postala dvosmerna. Naša svetovno nadaljujejo njegovi sodelavci. - proizvodja po meri glede na naro~- najve~ja ponudba pod motom ‘MB nika; zapira vse odprtine na hiši!’ bi lahko Omeniti velja, da sta podjetje Moderne - hitrejše reagiranje na nove trende; postala tudi za slovenske hiše zanimiva. Bauelemente in njegov lastnik gospod - inovativnost pri razvoju novih pro- Poleg tega, da smo navzo~i na celot-Johannes Fuhs ob 15-letnici sodelo- duktov ter njihovih izvedb; nem podro~ju Nem~ije, delujemo tudi vanja prejela posebno priznanje od na- - tehni~na inovativnost pr¡ proizvodih v drugih de`elah kot npr. v Avstriji, Švi-še Gospodarske zbornice. z vidika enostavnejše vgraditve. ci, Luksemburgu, Belgiji in Nizozemski, v novejšem ~asu tudi na ^eškem in Od za~etka sodelovanja pa do danes Naša pri~akovanja in zahteve do slo- Poljskem. Ali se ne ponuja torej samo-so slovenska podjetja MB dobavila venskih partnerjev gredo še intenzivnej- umevno razmišljnje o izgradnji proda-prek 1,9 Mio vratnih kril ter prek še v smeri fleksibilnejše proizvodnje od jne organizacije tudi v Sloveniji ? 850.000 podbojev, kar pomeni, da je velikoserijske v pro¡zvodnjo majhnih, z vrati iz Slovenije opremljeno ve~ kot individualnih serij z zelo kratkimi do- Obstoje~a medsebojna odvistnost je na 190.000 nemških domov. bavnimi roki. Za to, `al, trenutna op- eni strani poslovna navezanost, je pa remljenost tovarn še ni dovolj prilago- tudi v Ijudeh, ki posle `e mnogo let Gaspoda Fuhsa, lastnika ter direktorja jena. medsebojno povezujejo. Ta zadnja pri-firme, smo zaprosili za kratko izjavo, dobiva v sedanjem ~asu vedno ve~ji predvsem o njegovem pogledu na raz- Na podro~ju strojev in naprav kot tudi pomen.” voj trga in prihodnega sodelovanja s na podro~ju programske opreme se bo slovenskimi podjetji: “^e je bil na treba hitreje preusmeriti, da ba proiz- Strm je bil vzpon na Rudnico, a ~utili za~etku motiv našega sodelovanja v vodja še hitrejša in u~inkovitejša. smo zadovoljstva, ko smo skupaj stali ugodnih cenah, to `e davno ni ve~. na vrhu. Prav tako je tudi v poslu. Ni Danes in v prihodnje so prednosti so- K temu sodi potreba po uvedbi takega lahko dosegati citjev, premagovati je delovanja za dosego skupnega uspeha informacijskega sistema v proizvodnem treba številne ovire in postavljeni cilji so v naslednjem: procesu ter v prenosu podatkov, da se vedno višji in višji. Zato je toliko ve~ - vseobsegajo~ informacijski sistem in bodo padatki iz naro~ila MB direktna vredno, ~e je med poslovni partnerj¡ izmenjava podatkov s pomo~jo prenašali na krmiljenje proizvodne lini- zaupanje in medsebojno razumevanje EDEFACT-a; proizvajalec mora ve- je. Uvedba inteligentnih sistemov v ad- ter pripravljenost za reševanje proble-deti, kaj je bila danes prodano, da ministraciji in proizvodnji naj bi prispe- mav, ki v poslu nastajajo. bo lahko svojo proizvodnjo temu vala, da bo zaradi visoke produktivno-fleksibilno prilagajal; sti ostala storitev konkuren~na. Fani POTO^NIK; dipl. oec. VABILO Društvo in`enirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana, v sodelovanju z generalnim zastopnikom Lesnine in`eniringa ter njegovim princi-palom firmo HOLZMA MASCHINNENBAU Gmbh, Holzmastrasse 3, 75365 Calw-Holzbronn iz Nem~ije, organizira v ~asu 23. sejma LESMA ‘98 strokovno posvetovanje o temi lesno strojništvo. Strokovno posvetovanje bo v petek, 12. junija 1998, ob 10. uri na GR v kongresni dvorani Forum, hala 2/1, vhod iz Dunajske 18. Na strokovnem posvetovanju bomo predstavili razvoj strojništva za predelavo in obdelavo lesa kot posledico velikih sprememb na trgu v potrošnji in proizvodnji pohištva v zadnjih dveh desetletjih v Evropi s posebnim poudarkom na razvoju v firmi Holzma. Predstavniki firme Holzma bodo razvoj detajlno obrazlo`ili na primeru njihovega proizvodnega programa, ki ga bodo tudi predstavili. Posvetovanje je namenjeno vodstvom industrijskih in obrtnih podjetij iz panog predelave lesa. Posebno vabimo strokovnjake iz tehni~nih vodstev podjetij in razvojnike. Vabimo tudi šolnike, strokovnjake, ki kakor koli potrebujejo znanje s podro~ja lesnega strojništva. Po predavanju bo dru`abno sre~anje, kjer bo prilo`nost za vprašanja in razgovor s predavatelji. Posvetovanje je BREZPLA^NO. Zaradi organizacije posvetovanja prosimo, da prijavite udele`ence do srede, 3. junija, na DIT lesarstva Ljubljana, telefax. 061/221-616, ali pa na BF, Oddelek za lesarstvo - za g. Trošta telefax: 061/272-297 Za DIT lesarstva Ljubljana: predsednik Z. Trošt, dipl. in`. LES wood 50 (1998) 5 Sejmi in razstave 148 Lesarstvo na sejmu MEGRA 1998 SEJEM MEGRA Na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni je bil v ~asu od 14. do 18. apriIa 1998 sejem MEGRA - 11. mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov, kjer je razstavljalo 550 razstavljalcev iz 30 dr`av na 35.000 m² bruto razstavnih površin. Med 350 doma~imi razstavljalci je bilo 32 proizvajalcev stavbnega pohištva. Na sejmu so bile tudi gradbene šole iz Slovenije, ki so predstavile tudi izobra`evanje tesarjev -lesarski poklic, ki smo ga lesarji izgubili v zadnjih 50 letih. Sejemska prireditev je bila pomembna za lesarje iz dveh pomembnih vidikov, to sta: * boj za tr`ni dele` med lesenimi in plasti~nimi okni in vrati, * prizadevanje za kakovost, ki jo gra-diteljstvo vzpodbuja z znakom ZKG (znak kakovosti v graditeljstvu). Na sejmu so bili na voljo 4 ceniki za okna, eden za lesena okna iz nespo-jenega lesa z osnovno zaš~ito in trije ceniki za plasti~na okna (eden iz to- varne, ki izdeluje lesena in plasti~na okna v osnovni barvi, ter dva samo plasti~nih oken). V naslednji preglednici 2 so primerjalne cene za dvokril-na okna brez pokon~nika franko proizvajalec ter brez 10 % prometnega davka. ~e kupec kupi vgrajena okna, se prišteje k vrednosti oken še mon-ta`a in na vse skupaj še 3 % prometni davek. Primerjana okna so zastekljena s termoizolacijskim steklom 4 / 16 / 4 s toplotno prehodnostjo k = 2,9 W/m²K. Cene v preglednici 2 so samo osnovna orientacija za pregled nivoja cen lesenih in plasti~nih oken. Preglednica 2. Primerjava cen lesenih in plasti~nih oken Po teh cenikih je dvokrilno plasti~no okno brez pokon~nika za 23 % dra`je od podobnega lesenega, samo površinsko zaš~itena okna. Dose`eni razmah proizvodnje plasti~-nih oken in njihova prilagodljivost potrebam tr`iš~a mora vzpodbuditi izdelovalce lesenih oken, da bodo za~eli razmišljati o racionalizaciji proizvodnje in o boju za ve~jo tr`no poga~o. Prav posebno je to potrebno s stališ~a kakovosti, saj so letos prejeli znak kakovosti ZKG trije izdelovalci plasti~nih oken, v lanskem letu pa trije izdelovalci lesenih oken. ZNAK KAKOVOSTI V GRA-DITELJSTVU (ZKG) V letu 1997 je za~elo graditeljstvo vzpodbujati kakovost dobaviteljev materiala in delov za graditeljstvo. Tako so v letu 1997 podelili znak kakovosti ZKG za okna, za leto 1998 Zap. Velikost okna CENA ZA CENA ZA PLASTI^NA OKNA Indeks štev. v cm LESENO povpre~no a2 b c3 3/2*100 0 1 2345 67 1. 120 / 120 31.480 41.897 42.469 42.181 41.040 133 2. 140 / 90 31.375 38.265 39.480 —— 37.050 122 3. 140 / 140 38.641 46.032 49.293 44.534 44.270 119 4. 180 / 140 44.298 52.525 53.467 51.582 —- 119 5. POVPRE^NA CENA ZA OKNO 36.449 44.680 46.177 46.099 40.787 123 Preglednica 1. Struktura razstavljalcev gradbenega pohištva na sejmu MEGRA 98 Zap. št. Proizvajalci razstavljenih izdelkov Število 1. Proizvajalci lesenih in PVC oken in vrat 5 2. Proizvajalci samo lesenih oken in vrat 7 3. Proizvajalci samo plasti~nih (PVC) oken in vrat 7 4. Skupaj proizvajalcev oken in vrat 19 5. Izdelovalci kovinskih vrat: gara`na, avtomatska, ro~no kovana, balkonske in stopniš~ne ograje ipd. 7 6. Izdelovalci parketa 2 7. Polagalci parketa 1 8. Drugi proizvajalci (opa`i, pergole, balkonske ograje, paviljoni, savne, `ebljani nosilci ipd.) 3 9. SKUPNO ŠTEVILO PROIZVAJALCEV STAVBENEGA POHIŠTVA1 32 pa je bil objavljen razpis na podro~ju lesarstva za: * okna, * notranja vrata, lo~eno za tri kategorije: * I. vrata v stanovanju in drugih bivalnih prostorih, * II. vrata za vhod v stanovanje, hodnike in podobno, * III. vrata za sanitarije. Znak kakovosti v graditeljstvu ZKG4 je trajen projekt ter strokovna, ve~inte-resna, neprofitna in nepristranska akcija, s ciljem spodbujati, usmerjati, ocenjevati in promovirati prizadevanja LES wood 50 (1998) 5 Sejmi in razstave 149 Slika 1. Znak kakovosti v graditeljstvu (ZKG) in rezultate dviga kakovosti in konku-ren~nosti proizvodov in storitev pri na-~rtovanju, proizvodnji gradbenih materialov, gradnji, vzdr`evanju in odstranitvi gradbenih objektov v Republiki Sloveniji. Zato je znak kakovosti (slika 1) v gra-diteljstvu najvišje priznanje za proizvode in storitve visoke kakovosti na podro~ju graditeljstva v Republiki Sloveniji. To je neobvezni certifikacijski znak za ozna~evanje izdelkov in storitev - “predmetov ocenjevanja” s podro~ja graditve, ki izpolnjujejo strokovno pripravljene in mednarodno primerljive visoke zahteve kakovosti, proizvajalec pa zahteve glede sistema zagotavljanja kakovosti ter poslovne odli~nosti. Kriteriji ocenjevanja ZKG temeljijo na modelu INKAGRA (INtegriranem sistemu KAkovosti v GRAditeljstvu). Pri ocenjevanju oken so poudarili ocenjevanje energetske u~inkovitosti oken, Preglednica 3. Kriteriji ocenjevanja (okna) pri ocenjevanju notranjih vrat pa ocenjevanje trajne funkcionalnosti. Ocenjevanje opravi ocenjevalna komisija, ki mora delovati, tako kot vsi sodelujo~i pri pripravi programa ocenjevanja in pri izvedbi, na temeljnih na~elih, ki so: * strokovnost in profesionalnost, * nekomercialnost in ve~interesnost, * nepristranskost in poštenost, * evropska primerljivost, * sistemati~nost in prilagodljivost, * trajnost in odprtost. Na osnovi poro~il ocenjevalne komisije podeljuje Upravni odbor ZKG dve vrsti priznanj (preglednica 4). Preglednica 5 prikazuje prejemnike znaka kakovosti v graditeljstvu ZKG in plakete kakovosti s podro~ja lesarstva za leto 1998. Preglednica 4. Vrste priznanj, ki jih podeljuje Upravni odbor ZKG Ocenjevanje komisije za vrata za kriterije rezultatov kakovosti, ki obsegajo 71,4 % mo`nih to~k, je temeljilo na poro~ilu o preiskušanju TLP - Testirnega laboratorija za pohištvo Ro`na dolina c. VIII/34, 1000 LJUBLJANA, ki je v sestavi Biotehniške fakultete, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana. TLP testira vrata po sistemu KBZ - kolektivne blagovne znamke, ki je bila sprejeta v okviru lesarstva. S projektom ZKG je tako o`ivelo testiranje vrat na B F. Proizvajalci oken pa so k prijavam prilo`ili rezultate preizkusov, ki so bilo opravljeni na Zavodu za gradbeništvo Slovenije. Rezultati preizkusov pa niso samo osnova za pridobitev znaka ZKG, ampak so skupaj z drugimi rezultati ocenjevanja za ZKG tudi osnova za primerjavo s konkuren~nimi izdelki. Izdelovalci tako la`je na~rtujejo nadaljnje ukrepe izboljševanja kakovosti in pove~evanja konkuren~nosti svojih izdelkov, doma in VRSTE PRIZNANJ ŠTEVILO TOČK Znak kakovosti ZKG (prijavitelj ga lahko uporablja za 95 % MAX < Š.T. < MAX, Š.T. MINi Š.T. ocena glede na kriterije ocenjevanja MAX maksimalno število to~k, ki jih je dobil najboljši proizvod MIN minimalno število to~k, ki so potrebne za kakršno koli priznanje MIN = 300 to~k od 700 mo`nih, MINi = minimalni potrebni nivo to~k za nekatere kriterije (prag kakovosti) Preglednica 5. Letošnji prejemniki znaka kakovosti in plakete kakovosti s podro~ja lesarstva Zap.št. KRITERIJI MO@NO ŠTEVILO TO^K 1. Rezulatati kakovosti 500 to~k 2. U~inkovitost in kakovost procesov 130 to~k 3. Zadovoljstvo kupcev 20 to~k 4. Vpliv na dru`bo in okolje 30 to~k 5. Finan~ni in poslovni uspeh 20 to~k 6. SKUPAJ MO@NIH TO^K 700 to~k VRSTE PRIZNANJ PODELJENO PRIZNANJE ZA PROIZVOD PODJETJE ZNAK KAKOVOSTI V PVC okno AJM AJM, d.o.o. Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 PESNICA pri Mariboru GRADITELJSTVU Enokrilno okno KOPLAST ACCORD KOPLAST, proizvodnja oken in vrat, d.o.o., Tovarniška 2, 2210 Sl. Konjice (ZKG) PVC okno MAJ Aluminij Montal Komen, d.d. Komen 129a, 6223 KOMEN Notranja vrata, krilo bukev SOFT-R, podboj SMO 40-R, bukev (I. kat.) LIP BLED d.d. lesna industrija, Ljubljanska 32, 4260 BLED PLAKETA Okno iz aluminijskih profilov TERM-AL 1.3 M & MM, d.o.o., Cegelnica 33, 8000 NOVO MESTO KAKOVOSTI V Notranja vrata, krilo VL3-46-S, hrast svetli, podboj SM 40/TT, hrast svetli (II.kat.) LIP BLED d.d. lesna industrija, Ljubljanska 32, 4260 BLED GRADITELJSTVU Notranja vrata, krilo DIANA, hrastov furnir, podboj iz iverke E1 (I. kat.) LIKO Vrhnika d.d. PC VRATA, Meja~eva 2, 1353 Borovnica Notranja vrata T 40 - po`arna, podboj iverni stilni (II.kat.) Mizarstvo Nagode Janez, s.p., V Zatišju 2, 1360 VRHNIKA LES wood 50 (1998) 5 Sejmi in razstave 150 v tujini. Testiranje namre~ temelji na novih slovenskih standardih za pod-ro~je 91.060.50 Vrata in okna5, ki pa so povzeti po evropskih standardih s podro~ja lesarstva in stavbnega pohištva. Lesarji se moramo zavedati, da bo graditeljstvo v prihodnje vgrajevalo vedno ve~ kakovostnih oken in vrat, ki bodo imela Znak kakovosti v gra-diteljstvu ZKG ali vsaj plaketo kakovosti v graditeljstvu. Lesarskim proizvajalcem oken in vrat predlagamo, da se potrudijo in si ~im prej pridobijo oceno svojih izdelkov. Izvajalci projekta ZKG na~rtujejo tudi mednarodno uveljavitev znaka ZKG. 3. IZOBRA@EVANJE TESARJEV Gospodarska zbornica Slovenije -zdru`enje za gradbeništvo in IGM je na sejmu ponudilo publikacijo GRADBINEC, poklicno in strokovno izobra-`evanje v gradbeništvu. V opisu poklica tesarja navaja v prvem stavku: "Zlata doba tesarjev je nepreklicno in za vedno minila ...Sodobni tesar... mora poleg klasi~nih tesarskih del: izdelave ostrešij, lesenih zgradb, mostov, stopnic in drugih konstrukcij, poznati tudi nove gradbene materiale in vrste zahtevnih opa`nih konstrukcij z monta`o. ... Tesar opa`ev je specializiran poklic in taka znanja so danes iskana. Tesar opa`ev dela samo opa-`e in pri svojem delu lahko postane izredno spreten." Menim, da gradbinci ne sodijo pravilno o izobra`evanju tesarjev. V enem od predhodnih ~lankov6 sem obdelal izobra`evanje tesarjev na HTBL Hallein v Avstriji in ko sedaj primerjam predmetnik našega in avstrijskega tesarja, ugotavljam, da Avstrijci še vedno izobra`ujejo klasi~ne obrtniške tesarje s širokim lesarskim znanjem, naš tesar pa bi naj bil samo "pomo`ni tesar", ki naj bi znal postaviti gradbeni oder in opa`iti ter še eventualno zbiti deš~ena vrata in izdelati letvaste stene po kleteh. Naš tesar pa v podrobnosti ne pozna zahtevnih lesenih konstrukcij, prenašanja mer in zarisovanja iz na~rtov ali skic v naravo - na tram ali gredo, da lahko po tej ~rti od`aga, izdolbe ali odskobl-ja in tako dobi zahteven tesarski izdelek: Potrebno tesarsko znanje je obdelano v strokovnih knjigah, izvle~ek pa prikazan v ~lanku Novosti s knji`nih polic7. Tako kot ve~ina lesarjev se nikakor ne strinjam, da bi za vedno in nepreklicno minila zlata doba tesarjev. Tesarji bi morali tudi v prihodnje poznati vse potrebno tesarsko znanje, posebno sedaj pri spremenjenem dru`benem redu, da ne bo prihajalo do napak, posebno pri popravilih in sanacijah, kot sem jih doslej reševal kot sodni izvedenec pri tesarskih storitvah. V ta namen dajem primerjavo predmetnikov s strokovnega podro~ja za slovenskega in avstrijskega tesarja. Preglednica 6. Predmetnik za strokovni del - program: Gradbinec II, poklic tesar. Preglednica 7. Predmetnik za tesarje na avstrijski Strokovni šoli za je, BTBL, Hallein, Solnograd Zap. NAZIV PREDMETOV LETNIKI štev. 1.2.3.4. tedensko število ur 9.8 Opisna geometrija 3 - - - 10. Kemija in zaš~ita okolja 2 1 - - 11. AOP in prakti~no ra~unstvo - 2 - - 12. Stavbarske konstrukcije 3 3 3 3 13. Stavbarska mehanika - 2 2 2 14. Lesno stavbarstvo 3 3 3 3 15. Gradbeno obratovodstvo - - 3 3 16. Konstrukcijske vaje 4 4 5 5 17. Obratni laboratorij - - 2 - 18 Delavnice 9 13 14 14 19. Obvezna delovna praksa, minimalno 4 tedne pred vstopom v zadnji razred Letnik Predmeti 1.2.3. tedensko število ur Materiali s kemijo 3 - - Tehni~no risanje 2 2 - Tehnologija 9 4 7 Izbirni predmeti 2 2 2 Prakti~ni pouk 6 14 16 V Avstriji pa izobra`ujejo tesarje samo na Strokovni šoli za tesarje, ki spada k Višjemu tehni~nemu u~iliš~u BTBL v Halleinu pri Solnogradu. Šolanje traja štiri leta in se kon~a s pomo~niškim izpitom. Pri nas pa izobra`ujejo tesarje v 5 gradbenih šolah; to so: * Šolski center Celje, * Srednja gradbena šola Kranj, * Srednja gradbena in ekonomska šola Kranj. * Srednja gradbena šola Maribor in * Šolski center Novo mesto. Na strokovni šoli za tesarje v Halleinu imajo v štiriletni tesarski šoli bolj razvejan predmetnik za strokovni del: V praksi bodo spet potrebni stari tesarji, ki bodo znali izdelati tudi komplicirane strešne konstrukcije, tudi za zvonike, ne pa, da so morali v letu 1991 od JLA poškodovani zvonik v Gornji Radgoni izdelati avstrijski tesarji. SKLEPNA MISEL Od leta 1995 so se lesarji `e bolj odzvali na ta sejem, ki je najpomembnejši za graditeljstvo v Republiki Sloveniji. Lesarji morajo sodelovati tudi na bogatih strokovnih predavanjih za gradbeništvo, vsaj na tistih podro~jih, ki so delno povezana z lesarstvom oz. stavbenim pohištvom, da bomo bolje seznanjeni z dogajanjem na širšem gradbenem tr`iš~u. Ferdo RAKUŠA, in`. Trstenjakova 8, 2000 MARIBOR Opombe: 1 Zbrano po sejemskem katalogu in lastnih ugotovitvah, brez razstavljalcev iz trgovske dejavnosti 2 Cenika a in b se nanašata na proizvajalce samo PVC oken 3 Proizvajalec lesenih in plasti~nih oken 4 Projekt Znak kakovosti v graditeljstvu, leto razpisa 1998 - GRADBENI INŠTITUT ZRMK 5 KATALOG SIST 1997, stran 184 6 LES 48 (1996) 11, str. 346-347: Lesarsko šolstvo Avstrije 7 Franz Kraemer: Grundwissen des Zimmerers - Fachstoff fuer Zimmerleute (Osnovno tesarsko znanje - strokovno gradivo za tesarje). 8 Zaporedne številke iz predmetnika pod opombo štev. 6 na strani 346. 0 LES wood 50 (1998) 5 Vzgoja in izobra`evanje 151 Višje strokovno šolstvo višja lesarska šola za višješolski program je tako potekala celo bolj na~rtno in preudarno, kot pri drugih strokah. Naziv poklicne oziroma strokovne izobrazbe: in`enir/in`enirka lesarstva Stopnja izobrazbe: višja strokovna izobrazba Kot nadgradnja srednjega strokovnega in tehniškega šolstva se v Sloveniji `e drugo leto razvijajo višje strokovne šole, ki so `e prvo leto potrdile, da bodo uspešno zapolnile vrzel med srednjim in visokim ter univerzitetnim izobra`e-vanjem. Danes poznamo višje šole za strojništvo, elektroniko, elektroenergetiko, gostinstvo in turizem, gradbeništvo. V kon~nih fazah sprejemanja so trije programi - med njimi tudi lesarstvo. Izhodiš~a za pripravo izobra`evalnega programa Glede izobrazbenih standardov, ki naj jih uresnièuje, lahko primerjamo višjo strokovno šolo z razli~nimi oblikami izobra`evanja v Evropi, ki omogo~ajo pridobiti strokovne nazive kot so: in`e-nir, obratni in`enir, višji tehnik, tehnik z dr`avnim izpitom (BHS - Berufsbildende höhere Schule v Avstriji, Berufsakademie v de`elah Nem~ije, BTS v Franciji, CFPR v Italiji). Programi omogo~ajo poglobljen študij strokovnega podro~ja, kjer je z vidika nomenklature poklicev in potreb dela takšno izobra`evanje smotrno. Globalni cilji izobra`evanja se v višji strokovni šoli definirajo z dveh vidikov: * poglabljanje teoreti~ne in prakti~ne usposobljenosti, dose`ene v predhodnem izobra`evanju, * izobra`evanje za delo v organizaciji, pripravi in kontroli delovnih pro- Izobra`evanje zagotavlja poglabljanje splošnih, strokovno - teoreti~nih in prak-ti~nih znanj na ravni postsrednjega izo-bra`evanja, seveda pa ne na ravni, ki jih terjajo standardi visokega strokovnega ali univerzitetnega izobra`evanja. Tako se teoreti~no in prakti~no izobra-`evanje prepletata v relativno enakovrednem dele`u tako, da se obse`nejši del prakti~nega izobra`evanja opravlja v podjetju (v obliki prakti~nega izo-bra`evanja in dela). Omogo~eno je, da študent v ~asu študija rešuje konkretne probleme posameznega delovnega mesta. S pojmom podjetje ozna-~ujemo delovno okolje, kjer se opravlja praksa študentov. Struktura predmetnika: - splošni predmeti, ki so skupni vsem programom višjih šol /skupni strokovni 15 - 20 %; - strokovno - teoreti~ni in prakti~ni predmeti 45 - 55 %; - praksa v podjetjih 30 - 40 %. Nomenklatura poklicev Predstavlja vez med podro~jem dela in izobra`evanja, med poklici in tipi~nimi deli na eni strani ter nazivi poklicne ali strokovne izobrazbe in strokovnimi znanji na drugi strani. Za izdelavo predlogov nomenklatur poklicev sta v najve~-jem obsegu zavezani Gospodarska zbornica Slovenije (GZ) in Obrtna zbornica Slovenije. Delovna skupina pri GZ je pripravila osnutek nomenklature za poklic in`e-nir/in`enirka lesarstva, ki je v postopku sprejemanja (Ministrstvo za delo, dru`i-no in socialne zadeve). Podlaga za izdelavo nomenklature pa je bila obširna in poglobljena raziskava strokovnega izobra`evanja lesarjev, katere naro~nik je bila GZ - Zdru`enje lesarstva Slovenije. V njenih sklepih je izra`ena potreba za razširitev nomenklature lesarskih poklicev z novim poklicnim profilom diplomanta višje lesarske šole. Odlo~itev Tipi~na dela (nomenklatura poklicev za potrebe ni`jega in srednjega poklicnega izobra`evanja ter srednjega in višjega strokovnega izobra`evanja): * na~rtovanje in vodenje operativne in tehnološke priprave dela, * organiziranje in vodenje delov ali celotnih proizvodnih procesov, * vodenje nabave in prodaje proizvodov, * spremljanje in nadziranje proizvodnih procesov z ustreznimi informacijskimi sredstvi, * na~rtovanje, organiziranje vzdr`e-valnih sistemov, * zagotavljanje izvajanja ekoloških, tehni~nih in varstvenih predpisov, * upravljanje sistema celovite kakovosti, * vodenje prakti~nega izobra`evanja vajencev, dijakov in študentov. Temeljne zna~ilnosti študija na višji lesarski šoli Cilj je izobraziti in`enirje lesarstva z zadosti širokim prakti~no - aplikativnim in strokovno - teoreti~nim znanjem s podro~ja lesarstva. Študenti: * poglobijo in nadgradijo znanja s podro~ja lesarstva s poudarkom na ekonomiji, vodenju in poslovnem sporazumevanju; * spoznajo in znajo tehniško in ekonomsko analizirati proizvodne parametre; * se usposobijo za na~rtovanje, organiziranje, vodenje in nadziranje proizvodnega procesa, materialnih in proizvodnih pretokov; * spoznajo pomembnost celovitega organiziranja delovnega procesa skupaj s kakovostjo, vzdr`evanjem in varstvom okolja; cesov. LES wood 50 (1998) 5 Vzgoja in izobra`evanje 152 * pridobijo sposobnosti za samostojno spremljanje razvoja stroke in dajanja pobud za vklju~evanje novosti na podro~ju stroke; * se usposobijo za uporabo ra~unal-niških programov, ki so nujno potrebni za sodoben in u~inkovit na~in poslovanja in na~rtovanja delovnih procesov; * nadgradijo teoreti~ne in prakti~ne poklicne usposobljenosti, pridobljene v predhodnem izobra`evanju; * oblikujejo samozavest in odlo~nost za poslovne odlo~itve in razreševanje konkretne poslovne problematike. Trajanje izobra`evanja, vpisni pogoji in izvedba programa Trajanje izobra`evanja je dve leti. V izo-bra`evanje se lahko vpiše, kdor je kon~al srednjo strokovno, tehniško šolo ali gimnazijo, ali tem programom ustrezen srednješolski program po prejšnjih predpisih. O ustreznosti prejšnjih programov odlo~a študijska komisija. Lahko se vpiše tudi, kdor je opravil mojstrski izpit ali je kon~al triletno poklicno šolo, ima tri leta delovnih izkušenj in je opravil preizkus znanja iz splošno-izobra`evalnih predmetov v obsegu za poklicno maturo v srednjem izobra`e-vanju. ^e se v program prijavi ve~ kandidatov, kot je razpisanih mest, šola s soglasjem ministra za šolstvo in šport sprejme sklep o omejitvi vpisa, kandidati pa se izberejo po številu dose`enih to~k. Obvezni na~ini preverjanja znanja so: vaje, delni izpiti, seminarske naloge, pisni, ustni izpiti, poro~ilo o opravljeni praksi in diplomska naloga. Program se izvaja celoletno. Študijsko leto obsega 34 tednov izobra`evalnega dela; od tega 24 tednov strokovno-teoreti~nega študija in 10 tednov prak-ti~nega usposabljanja. Vsebinsko in organizacijsko izvedbo prakti~nega dela usklajuje predavatelj višje strokovne šole z mentorjem v podjetju. Mentor spremlja napredovanje usposobljenosti študenta in obveš~a višjo šolo vsaj dvakrat v letniku. Prak- Preglednica 1. Predlog predmetnika višje lesarske šole Št. PREDMET 1. Letnik 2. Letnik Ur PR/SV/LV PR/SV/LV I. SKUPNI STROKOVNI PREDMETI 1. Strokovna terminologija v tujem jeziku (STJ) 48/48/- - 96 2. Poslovno sporazumevanje in vodenje podjetji (PSV) 48/24/24 - 96 3. Ekonomika in management podjetja (EMP) - 60/24/24 108 SKUPAJ 192 108 300 II. TEMELJNI STROKOVNI PREDMETI 4. Varstvo pri delu, po`arna varnost in varstvo okolja (VDO) 48/12/- 60 5. Ra~unalništvo in poslovna informatika (RPI) 24/-/48 - 72 6. Tvoriva (TVO) 36/24/24 84 7. Sušenje lesa (SUŠ) 24/-/36 60 SKUPAJ 276 - 276 III. POSEBNI STROKOVNI PREDMETI 8. Tehnologija strojne obdelave (TEH) - 36/24/24 84 9. Površinska obdelava in zaš~ita lesa (POV) - 36/18/18 72 10. Konstruiranje in oblikovanje (KON) 36/-/36 36/-/36 144 11. Organizacija proizvodnje (ORG) 24/24/12 36/24/24 144 12. Podjetništvo (POD) - 24/36/- 60 13. Ra~unalništvo v stroki (RAS) - 12/-/48 60 14. Kakovost in zanesljivost proizv. (KZP) - 24/36/- 60 SKUPAJ 132 492 624 ......SKUPAJ TEORETI^NI PREDMETI..... 600..........600.........1200..... IV. PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE 400 400 800 SKUPNO ŠTEVILO UR 1000 1000 2000 Legenda: PR - predavanja, SV - seminarske vaje, LV - laboratorijske vaje, vaje v specialnih u~ilnicah ti~no usposabljanje lahko študent opravlja v ve~ podjetjih. V kon~ni fazi usklajevanja so tudi `e katalogi znanja. Višja lesarska šola v Mariboru Glede na sklep upravnega odbora GZ - Zdru`enja lesarstva Slovenije, kjer leta podpira predlog za ustanovitev višje lesarske šole s sede`em v Mariboru, smo se na naši šoli aktivno vklju~ili v priprave za uvedbo višješolskega študija lesarstva v Mariboru. Seveda ima odlo~ilno vlogo pri uvedbi študija tudi število u~nih mest. Prav ta ~as poteka zbiranje informativnih prijav u~nih mest po podjetjih. Prvi vpis bo predvidoma v šolskem letu 1999/2000. Literatura 1. Nomenklatura poklicev - povezovalni ~len podro~ja dela in izobra`evanja. V. Šlander, Center RS za poklicno izobra`evanje, Ljubljana,1998 2. Izhodiš~a za pripravo izobra`evalnih programov v viošjih strokovnih šolah. (uvajanja programov v sodelovanju s Phare) Ljubljana, 1995 3. Raziskava strokovnega izobra`evanja lesarjev. Dr. M. Tratnik, GZ - Zdru`enje lesarstva Slovenije, Ljubljana, 1996 4. Predlog programa za višjo lesarsko šolo, kot ga obravnava Strokovni svet za poklicno izobra`evanje RS Aleš HUS, dipl. in`. SLŠ Maribor LES wood 50 (1998) 5 Strokovne vesti 153 Dan lesarstva koro{kega obmo~ja ljanec pa je lesarje nagovoril z vzpodbudnimi besedami o tej panogi v na{i regiji. Profesor Danijel Tancer je v uvodnem nagovoru predstavil [olski center Slovenj Gradec, v katerega je vklju~ena tudi poklicna gostinska in lesarska {ola. S samo lesarsko {olo in njeno dejavnostjo pa je navzo~e seznanil njen ravnatelj Ivan [kodnik. Opozoril je, da je zanimanje za poklic mizarja v rahlem upadanju in da {ola `eli prilagoditi izobra`evanje potrebam v gospodarstvu in obrti. Pri~akuje, da bodo poklici lesarske stroke uporabni in iskani, saj je regija znala ohraniti obseg proizvodnje in delovna mesta. Prireditev je odprla pesem okteta Lesna, navzo~e je pozdravil tudi Janez Komljanec, `upan mestne ob~ine Slovenj Gradec Prireditev Dan lesarstva koro{kega ob-mo~ja, ki je bila v ~etrtek, 21. maja 1998, v Slovenj Gradcu, je tudi tokrat potekala pod okriljem Zveze lesarjev Slovenije in revije Les, Poklicna gostinska in lesarska {ola Slovenj Gradec pa je bila soorganizatorka in gostiteljica prireditve. To je bila `e ~etrta prireditev po vrsti, saj so dnevi lesarstva predtem `e potekali na nekaterih drugih podro~jih Slo- Ravnatelj Ivan Škodnik je seznanil navzo~e s lesarsko šolo in njeno dejavnostjo Predavatelji so iz~rpno osvetlili stanje in prenovo lesarskega šolstva venije (v Postojni, [kofji Loki in Novi Gorici). Za prijetnej{i za~etek je vsem navzo~im odpel nekaj pesmi oktet Lesna. V pozdravnem nagovoru je nekaj lepih misli o na{em najve~jem slovenskem bogastvu povedal Rado Krpa~, predsednik Sveta koro{kih ob~in in `upan ob~ine Dravograd. @upan mestne ob-~ine Slovenj Gradec, g. Janez Kom- Udele`encem sta spregovorila tudi Miroslav ^as, ~lan uprave Lesne Slovenj Gradec, in prof. dr. Niko Torelli, glavni urednik revije Les. Osrednja tema posveta je bila tudi tokrat izobra`evanje lesarjev (nomenklatura poklicev, prenova poklicnega in tehni~nega izobra`evanja, vi{ja {ola, tehni~na gimnazija, od u~nega mesta do poklica v obrtni dejavnosti lesarstva, visoko{olsko izobra`evanje v lesarstvu). S svojimi temami so sodelovali Veronika [lander in Igor Leban iz Centra RS za poklicno izobra`eva-nje, Vinko Velu{~ek v imenu Zdru`enja LES wood 50 (1998) 5 Strokovne vesti 154 lesarskih {ol, Janja Megli~ z Obrtne zbornice Slovenije in dr. Niko Torelli -predstavnik B F, Oddelka za lesarstvo. Enako kot prej{nji posveti, je bil tudi ta razdeljen na dva dela. Po osrednji temi so si udele`enci ogledali prilo`-nostno razstavo v {olskih prostorih. Z novostmi iz proizvodno-prodajnega programa se je predstavila LESNA Slovenj Gradec (glavni pokrovitelj prireditve), podjetje GAŠPER, EPIC, HE-NELIT INTERNATIONAL in FINITURA. Prilo`nostna razstava je bila tudi to pot zelo zanimiva V u~ilnicah so potekale vaje iz mikroskopiranja, površinske obdelave in izdelave intarzij Svoje izdelke so razstavili tudi dijaki. V tek vaj iz predmeta tehnologija, ki so u~ilnicah so si udele`enci ogledali po- jih izvajali dijaki (mikroskopiranje le- sa, povr{inska za{~ita, izdelava intar-zij), v {olski delavnici pa prakti~ni pouk. Zaradi prostorske utesnjenosti so imeli drugi dijaki {portni dan. Razredi so med seboj tekmovali v {portnih panogah (nogomet, ko{arka) in “zabavnih” panogah (vle~enje vrvi, zabijanje `ebljev, stepanje jajc). Posveta so se v velikem {tevilu udele-`ili predstavniki podjetij, obrtniki in drugi strokovnjaki iz koro{ke regije. Sre~ali so se pravzaprav vsi, ki delajo ali izobra`ujejo v lesarstvu in Dan lesarstva koro{kega obmo~ja je dosegel svoj namen. Ivan [KODNIK, dipl. in`. ŠC - PGL[ Slovenj Gradec Vsi obiskovalci so si z zanimanjem ogledali tudi prostore šolske delavnice LES wood 50 (1998) 5 Borzne vesti 755 BORZNE vesti Pic LES P onudb a in pr o IZDELEK/DIMENZIJA KOLIČINA CENA S POPUSTOM 2600 x 2130 x 4 MM 581 m2 234,65 SIT/m2 2620 x 2150 x 12 MM 529 m2 434,15 SIT/m2 2750 x 1840 x 12 mm 3 m3 43.000 SIT/m3 Furnirana hrast/hrast 2480 x 1200 x 19 mm 462 m2 1.780,17 SIT/m2 VIROLA 3-slojna 1220 x 2440 x 15 mm 1,786 m3 77.000 SIT/m3 1220 x 2440 x 16 mm 1,666 m3 77.000 SIT/m3 1220 x 2440 x 18 mm 1,622 m3 77.000 SIT/m3 1220 x 2440 x 20 mm 1,786 m3 77.000 SIT/m3 SMREKA 1-slojna, širinsko in dol`insko spojena 1500 x 600 x 28 mm 1,25 m3 125.000 SIT/m3 2000 x 600 x 28 mm 1,68 m3 125.000 SIT/m3 2500 x 600 x 28 mm 2,10 m3 125.000 SIT/m3 SMREKA - 3-slojna, širinsko in dol`insko spojena 3990 x 1850 x 18 mm 3,72 m3 135.000 SIT/m3 VEZANE PLOSCE SMREKA, odporna proti vodi, kvaliteta CC 2440 x 1220 x 12 mm 17,83 m3 86.000 SIT/m3 2440 x 1220 x 21 mm 1,25 m3 86.000 SIT/m3 TAUARI, odporna proti vodi, kvaliteta BC 2440 x 1220 x 12 mm 1,882 m3 139.000 SIT/m3 2440 x 1220 x 15 mm 1,786 m3 139.000 SIT/m3 furnirana TEAK, odporna proti vodi, kvaliteta AB 2440 x 1220 x 5 mm 4,778 m3 270.000 SIT/m3 furnirana OREH, odporna proti vlagi, kvaliteta AB 2440 x 1220 x 3,6 mm 2,853 m3 250.000 SIT/m3 OPAZNE PLOSCE II. kvaliteta, rjava 2000 x 500 x 27 mm 1400 m2 II. kvaliteta, rumena 2000 x 500 x 27 mm 300 m2 II. kvaliteta, rjava 2000 x 500 x 21 mm 500 m2 1.920 SIT/m2 1.535 SIT/m2 1.995 SIT/m2 CENE VELJAJO ZA NAKUP CELOTNE KOLIČINE! PLAČILO PO DOGOVORU Revija LES - KUPON ZA POPUST EPIC d.o.o. daje naro~nikom revijeLES 3% popust za ves prodajni program POPUST - EPIC - POPUST - EPIC Kontaktna oseba: EPIC d.o.o., Tr`a{ka 2, p.p. 152, 6230 Postojna, Edo PROGAR, tel. 067/25-101, fax.: 067/24-140 LES wood 50 (1998) 5 Prebrali smo za vas 156 Novosti s knji`nih polic Franz Krämer: Grundwissen des Zimmerers - Fachstoff für Zimmerleute (Osnovno tesarsko znanje - strokovno gradivo za tesarje) (Bruderverlag, D-76133 Karlsruhe, 1995, format 18 x 25 cm, 539 strani, 1137 slik, ISBN 3-87104-093-2 Sedma izdaja knjige iz leta 1995 je bila obdelana popolnoma na novo, aktualizirana in razširjena ter lahko rabi kot u~benik za triletno izobra`e-vanje tesarjev. V devetnajstih poglavjih je obdelano kompletno tesarsko vé-denje od vede o lesu, tehnologije tesarske obdelave z orodjem in stroji, do konstrukcijskih na~rtov in teoreti-~nih izra~unov. Prvo poglavje obravnava les kot surovino, dele drevesa in lesa, skladiš~enje in nego `agovcev, vrste in sortiranje gradbenega lesa. V drugem poglavju so obdelane fizikalne lastnosti lesa, v tretjem pa enote in pojmi z mehaniko in statiko v tesarstvu. Tesarsko orodje in stroji so obdelani na 80 straneh v ~etrtem poglavju, sledi poglavje o vezilnih sredstvih. Strehe in fr~ade so podrobno obravnavane s konstrukcijskega iz izdelo-valskega stališ~a v šestem poglavju na 92 straneh. V naslednjih poglavjih: 7. do 14. so na kratko obdelane: tra-movne stenske konstrukcije, trami in tramovne konstrucije, tesarsko ozna-~evanje, masivne stene, zunanje deš-~ene obloge, notranje obloge iz desk in ploš~, kritine iz skodel. V štirinajstem poglavju so trikotni nosilci, v petnajstem poglavju so podrobneje obravnavana deš~ena vrata in podboji. Lesene stopnice in stopniš~ne ograje so obdelane na 31 straneh v šestnajstem poglavju s konstrukcijskega in izvedbenega stališ~a. V sedemnajstem poglavju so navedeni DIN standardi za izdelavo stopnic, zarisovalna tehnika je v osemnajstem poglavju. V zadnjem, devetnajstem poglavju je na 159 straneh podrobno obdelano risanje strešnih konstrukcij in prenaša- nje ter zarisovanje lesnih vezi iz na-~rtov na konkretne trame in grede (Schiftung). Po narisanih ~rtah so nato izdelane konkretne strešne ali podobne tramovne konstrukcije, kompletno s stati~nimi izra~uni so obdelane raz-li~ne vrste streh, strešin ter fr~ad v ravnih ali lokastih oblikah. Knjigo priporo~amo šolam, ki izobra-`ujejo tesarje, predvsem pa samostojnim podjetnikom in dru`bam, ki se ukvarjajo s tesarskimi deli. Knjigo lahko naro~ite pri slovenskih uvoznikih knjig ali pa pri Buchversand Herbert Krebs GmbH, Neckarstrasse 121, D 70190 Stuttgart pod kodo 3-619 za 64 DEM. Strokovno znanje iz te knjige mora obvladati tesar v srednjeevropskem prostoru, kot je to potrjeno tudi v Knjigi standardnih storitev v graditeljstvu za storitveno podro~je: tesarstvo in lesnogradbena dela, (StLB 016), kjer so storitve podrobno popisane na 110 straneh A4. To védenje je toliko povezano z lesarsko dejavnostjo, da bi se morali lesarji potruditi za premestitev izobra`evanja tesarjev na lesarsko podro~je. Ferdo RAKUŠA, in`. Trstenjakova 8, SI 2000 MARIBOR ALI STE vedeli? O.K. Saj poznate to kratico, ve~ina jo tudi uporablja, zlasti takrat, ko `elimo biti nekoliko pomembnejši. Poleg etc. (tj. itd.) je morda najpogosteje uporabljana kratica v vsakdanjem `ivljenju. Njen izvor je bil dolgo ~asa vprašljiv. Domnevali so, da gre za okrajšavo za okay ali okeh, kar naj bi po indijansko pomenilo “to je tako”. Danes menimo, da gre za okrajšavo za “Old Kinderhook Club” tj. O.K. Club. To je bila organizacija pristašev Martina von Burena (1782-1862), osmega predsednika ZDA (1837-41) in ki so ga demokrati 1840 enoglasno renomini-rali za predsednika. Doma je bil iz Kinder-hooka v dr`avi New York. Prijatelji so ga imenovali “modri iz Kinderhooka” ali “Old Kinderhook”. Okrajšava O.K. se je prenesla na ~lane tega kluba, ki so jo tudi uporabljali kot propagandni emblem na zastavah in raznih predmetih. Njihovi politi~ni nasprotniki so zani~ljivo zatrjevali, da O.K-jevci ne znajo pravopisa, mis-le~, da kratica O.K. pomeni Oll correct, namesto pravilno all correct (“vse v redu”). O.K.-jevci so to stvar vzeli bolj za šalo in so za~eli to kratico uporabljati v pomenu “vse v redu”. N. T. 82 LES wood 50 (1998) 5 Diplomske naloge 157 Diplomske naloge diplomantov Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete v letu 1998 Franc TOLAR PROBLEMATIKA ROBNEGA LEPLJENJA PRI PLOSKOVNEM POHIŠTVU Edge gluing problems in the production Visokošolska diplomska naloga Obseg : XIII, 67 s., 5 sl., 29 tab.,18 graf., 9 ref. Mentor : prof. dr. Vekoslav Mihevc Recenzent : prof. dr. Jo`e Resnik Datum zagovora : 12.12.1997 Sign.: DN 608 Izvle~ek: Odstopanje robnih trakov pri ploskovnem pohi{tvu povzro~ajo nenatan~na nastavitev strojne linije za celovito obdelavo robov, tehni~ni in tehnolo{ki parametri strojne linije ter higroskopnost robnih trakov. S standardizirano metodo odtrgavanja pe~atov je dokazana neodvisnost odstopanja robnih trakov od ob~asno zvi{ane temperature in vla`nosti robov ploskovnih elementov, izdelanih v industrijskih pogojih. Metodi vpijanja vodnih kapljic in namakanja robnih trakov potrjujeta veliko higroskopnost robnih trakov B in C, kar je posledica slabe prepojenosti trakov z melaminsko smolo. Gladkost obdelanega roba se pove~a z uporabo togega robnega traku in homogene iverne plo{~e. S standardizirano metodo togosti je ugotovljena {tirikrat manj{a togost robnega traku C od robnega traku A, ki daje zadovoljivo gladkost obdelanemu robu. Tatjana PAVLI^ ANALIZA RASTI BORA (Quercus robur L.), GRADNA (Quercus petraea Liebl.) IN VELIKEGA JESENA (Fraxinus excelsior L.) NA LJUBLJANSKEM BARJU Growth analysis of common oak (Quercus robur L.), durmast oak (Quercus petraea Liebl.) and ash (Fraxinus excelsior L.) from Ljubljana moor Visokošolska diplomska naloga Obseg : XII, 66 s., 7 sl., 29 tab., 34 graf., I pril., 27 ref. Mentor : prof. dr. Katarina ^ufar Somentor : dr. Tom Levani~ Recenzent : prof. dr. Niko Torelli Datum zagovora :12.12.1997 Sign.: DN 609 Izvle~ek: Na Ljubljanskem barju smo izbrali 8 raziskovalnih ploskev s po 5 drevesi doba (Quercus roburL.), gradna (Quercus petraeaLiebl.) in velikega jesena (Fraxinus excelsiorL.). Na izvrtku vsakega drevesa smo izmerili širine branik. Za vsako rastiš~e in vsako vrsto smo izra~unali povpre~ja širin branik in jih primerjali med seboj. Iz zaporedij širin branik smo sestavili lokalno kronologijo doba, gradna in velikega jesena za Ljubljansko barje. Lokalna kronologija doba je dolga 183 let, gradna 114 in jesena 93. Za vse 3 drevesne vrste smo ugotovili 2 skupni zna~ilni leti, 1923 - negativno, 1957 - pozitivno. Lokalni kronologiji doba in gradna sta si vizualno in statisti~no podobni. Podobnost gradnove in jesenove, ter dobove in jesenove kronologije ni statisti~no zna~ilna, vendar so vrednosti le malo pod mejo. Datiranje jesen-ovih kronologij s hrastovimi iz iste regije je mo`no. Zdi se, da je število branik beljave hrasta odvisno od tipa rastiš~a. Na suhih rastiš~ih opazimo ve~je, na mokrih pa manjše število branik beljave. Milan ZAMUDA VPLIV VE^KRATNE KOREKCIJE GEOMETRIJE REZIL ROTIRAJO^IH ORODIJ NA PORABO ELEKTRI^NE ENERGIJE IN KVALITETO SKOBELJNIH POVRŠIN Visokošolska diplomska naloga Obseg: Mentor: doc.dr. Bojan Bu~ar Recenzent: doc dr. Marijan Medi~ Datum zagovora: 27. 2.1998 Sign.: DN 610 Izvle~ek: Naloga preu~uje vpliv ve~kratne korekcije geometrije rezil med obratovanjem rotirajo~ih orodij. Posledica ve~kratne korekcije je nastanek nove ukrivljene ravnine s polmerom rezalne kro`nice na konici no`a, ki se pove~uje skladno s korekcijo geometrije rezil. Z ve~anjem ukrivljene ravnine naraš~a potrebna delovna mo~. Delovna mo~ pri skobljan-ju smrekovine (Picea abiesL.) in borovine (Pinus sylvestris L.) je bila izmerjena z analizatorjem mo~i Iskra MI7111. Narejena je bila analiza rezultatov pri konstantnih tehnoloških parametrih, kot so: podajalna hitrost 33 m/min; rezalna hitrost 44,92 m/s; debelina skobljanja 1,5 mm; širina skobljanja 100 mm. S pove~evanjem ukrivljene ravnine na konici no`a se delovna mo~ na za~etku bistveno ne spreminja. Šele po 7 izvedenih korekcijah, ko se ukrivl- jena ravnina pove~a na pribli`no 0,25 mm za~ne tudi elektri~na delovna mo~ hitro naraš~ati. Zato velikost ukrivljene ravnine 0,25 mm pomeni zgornjo mejo optimalnega obmo~ja, do katere je brez zamenjave orodij smiselno izvajati ve~kratno korekcijo geometrije rezil pri rotirajo~ih orodjih. Mihael JURI^ IZOLACIJA IN IDENTIFIKACIJA POLISTILBENOV SMREKOVE SKORJE Isolation and identification of polystil-benes from spruce bark Visokošolska diplomska naloga Obseg: X, 50 s.,14 sl., 30 tab., 7 graf.,19 pril., 25 ref. Mentor: prof. dr. Vesna Tišler Recenzent: doc. dr. Marko Petri~ Datum zagovora: 27.2.1998 Sign.: DN 611 Izvle~ek: Kondenzirajo~i polifenoli, ki so v skorji razli~nih drevesnih vrst, so sposobni s formaldehidom tvoriti trodimen-zionalno strukturo, tako da lahko iz njih izdelamo lepila, premaze, umetne mase itd. Po podatkih iz literature so polifenoli smrekove skorje, predvsem polistilbeni, primerni za izdelavo lepil. Pri poskusih lepljenja lesa motijo predvsem ogljikovi hidrati, ki jih je v vro~e-vod-nem ekstraktu smrekove skorje pribli`no polovica. Diplomska naloga je bila omejena predvsem na izolacijo polistilbenov smrekove skorje in njihovo identifikacijo. Za lo~itev polifenolnega dela od ogljikohidratnega dela vodnega ekstrakta smrekove skorje je bila uporabljena kolonska kromatografija. Izvedena ja bila lo~itev ekstrakta na ve~ frakcij z uporabo razli~no polarnih adsorbentov. Identifikacija polistilbenov je bila izvršena z dolo~anjem Stiasnyjevega števila, UV/VIS spektrov ter s testi na fenole; identifikacija izlo~enih sladkorjev pa z Molischevim testom. Jurij PAGLOVEC USTREZNOST POVRŠINSKE OBDELAVE PRI PISARNIŠKEM POHIŠTVU Suitability of coating technology for oþce furniture Visokošolska diplomska naloga Obseg: XI, 79 s., 24 sl.,17 tab., 9 grafov, 4 pril.,17 ref. Mentor: prof. dr. Vekoslav Mihevc Recenzent: prof. dr. Vesna Tiçler Datum zagovora: 27.2.1998 Sign.: DN 612 Izvle~ek: Naloga je zasnovana na primerjalnem preu~evanju LES wood 50 (1998) 5 klasi~nih poliuretanskih lakov in poliuretanskih lakov za utrjevanje z UV sevanjem. Opisane so glavne zna~ilnosti obeh vrst lakov, prednosti, pomanjkljivosti, reakcijski mehanizmi in lastnosti. Primerjava temelji na merjenju nekaterih mehanskih in fizikalnih lastnosti, ki so pomembnejše za pisarniško pohištvo. To so odpornost proti obrabi, odpornost proti udarcem, trdota, adhezija (oprijemnost), odpornost proti toploti, odpornost proti kemi~nim reagentom, odpornost proti cigaretnim ogorkom in sijaj. Rezultati meritev ka`ejo, da so lastnosti UV-PUR lakov boljše in so tako primerni za površinsko obdelavo pisarniškega pohištva. Njihova prednost niso le boljše lastnosti, temve~ tudi pozitiven vpliv na celoten proizvodni proces. Ta se izra`a v ve~ji produktivnosti in manjši emisiji topil in razred~il v prostor, kar pomeni ekološko ustreznejšo tehnologijo. Miha HUMAR FUNGICIDNA AKTIVNOST TIOG-LIKOLATOV IN DIMETILAMINA TER ABSORPCIJA BAKROVEGA TIOG-LIKOLATA V MICELIJ GLIV Fungicidal activity of dimethylamin and thioglicolates into fungal hyphae Visokošolska diplomska naloga Obseg: X, 85 s.,10 sl.,19 tab.,10 grafov, 3 pril., 69 ref. Mentor: prof. dr. Franci Pohleven Recenzent: doc. dr. Marko Petri~ Datum zagovora: 27.2.1998 Sign.: DN 613 Izvle~ek: S presejalnim testom je bil dolo~en fungicidni vpliv izbranih tioglokolatov in dimetilamina na rast gliv Trametes versicol-ori n Coniophora puteana. Zaradi ugotovljene nizke fungi-cidnosti so bila vsa sredstva izlo~ena iz nadaljnjega testiranja biološke u~inkovitosti. S plamensko atomsko absorpcijsko spektroskopijo je bila ugotovljena koncentracija bakra v miceliju gliv Trametes versicolor, Coniophora puteanai n Poria monticola. Glive so preraš~ale hranilna gojiš~a, v katera so bile injicirane razli~ne koli~ine bakrovega tioglikola-ta. Pri najvišji koncentraciji bakra v hranilnem gojiš~u je najve~ bakra absorbirala kletna goba, zatem pisana plosko-cevka, najmanj pa bela hišna goba. Marko MRAK KONKUREN^NOST MONTA@NE HIŠE V PRIMERJAVI S KLASI^NO HIŠO Competitivness of the prefabricated house in comparison to the classic one Višješolska diplomska naloga Obseg: XI, 66 s., 6 sl., 30 tab., 21 grafov, 1 pril., 23 ref. Mentor: prof.dr. Mirko Tratnik Recenzent: doc. dr. Jasna Hrovatin Diplomske naloge Datum zagovora: 27.2.1998 Sign.: VN 295 Izvle~ek: Kljub mnogim prednostim lahke monta`ne gradnje v Sloveniji še vedno prevladuje klasi~na (zidana) gradnja hiš. Z obdelavo rezultatov javnomnenjske raziskave je bilo ugotovljeno mnenje, poznavanje in ocenjevanje razlik med monta`no ter klasi~no hišo. Kot najpomembnejšo lastnost pri hiši so anketiranci navedli zunanji videz ter toplotno izolacijo. Najštevilnejši argument, zaradi katerega bi se odlo~ili za klasi~no hišo, je bil, da je klasi~na hiša trajnejša ter varnejša od monta`ne. Najpogostejši vzrok za odlo~itev za monta`no hišo pa je ni`ja cena ter krajši ~as gradnje v primerjavi s klasi~no hišo. Pri razlikovanju in ocenjevanju lastnosti pa so menili, da ima monta`na hiša krajši ~as gradnje in ni`jo ceno, la`jo konstrukcijo in tanjše stene ter da je okolju prijaznejša. Klasi~ni hiši pa so pripisali daljšo trajnost, ve~jo potresno in po`arno varnost, boljšo toplotno in zvo~no izolacijo ter la`je financiranje. Vzroki, zaradi katerih se kupci oz. graditelji hiš pored-keje odlo~ajo za monta`no hišo, so predvsem: slabo mnenje in predsodki o lahki monta`ni gradnji, slabo poznavanje lastnosti ter razlik med na~inoma gradnje, nezadovoljnost s ponudbo monta`nih hiš ter mo`nost etapnega financiranja pri klasi~ni gradnji. Simon BIZJAK LES KOT VIR TOPLOTNE ENERGIJE NA SEVERNEM PRIMORSKEM Wood as a source of heat energy in the northeren Primorska region Višješolska diplomska naloga Obseg: VIII, 49 s., 8 tab., 5 grafov, 2 pril., 7 ref. Mentor: prof. dr. Franc Merzelj Recenzent: doc dr. Marijan Medi~ Datum zagovora: 27.3.1998 Sign.: VN 296 Izvle~ek: V dana{njem ~asu je skrb za okolje zelo aktualna tema in ker je pridobivanje toplotne energije iz ostankov lesa razmeroma ekolo{ko, smo se namenili raziskati to problematiko pri nas. Raziskave so potekale v smeri zbiranja podatkov o ostankih lesa na vzor~nem obmo~ju in njihovi ~im bolj{i izrabi. Tako smo se dokopali do rezultatov, ki teoreti~no omogo~ajo izrabo ostankov v energetske namene in spodbujajo v razmi{ljanje o tej problematiki, ali bolje, o tem vpra{anju pri nas. V raziskavi je bilo zajetih deset obratov lesne industrije in {e nekateri potencialni kandidati za izvor lesnih ostankov, kot so na primer trgovska in komunalna podjetja. Izidor KLEMENC VPLIV PRO@NOSTI 1N PAROPREPUST-NOSTI LAKA NA NJEGOVO POKANJE 158 Influence of elasticity and diffusivity of the varnish on its liability to crack Višješolska diplomska naloga Obseg: XI, 47 s., 9 sl., 6 tab., 8 grafov, 6 pril.,10 ref. Mentor: viš.pred.mag. Branko Knehtl Recenzent: doc. dr. @eljko Gorišek Datum zagovora: 24.4.1998 Sign.: VN 297 Izvle~ek: Premazni sistemi na leseni podlagi so med uporabo izpostavljeni spreminjajo~i se zra~ni vla`nosti in temperaturi, kar je še posebej izrazito na robovih MDF ploš~. Pomembna parametra trajnosti in funkcionalnosti pre-maznega sistema sta njegova pro`nost in prepustnost za paro. Raziskovali smo vpliv vrste laka in prispevek posameznega nanosa (izolator, temeljni in kon~ni lak) na pro`nost in prepustnost za paro premaznega sistema. V raziskavi sta uporabljeni metodi za merjenje pro`nosti (DIN 53152) in ugotavljanje prepoustnosti za paro (DIN 53122 in DIN 52615). Ugotovljeno je bilo, da ima poliuretanski lak ve~jo pro`nost in manjšo prepustnost za paro od kislinskega. Z ve~anjem števila nanosov se pro`nost slabša in prepustnost za paro zmanjšuje. Pri tem je pomembna vloga izolatorja. Marko CIGLER TRAJNOST PREMAZOV NA LESENIH OKNIH Durability of coatings on wooden windows Višješolska diplomska naloga Obseg: X, 57 s.,16 sl.,18 tab., 9 grafov, 8 ref. Mentor: viš.pred. mag. Branko Knehtl Recenzent: prof. dr. Vekoslav Mihevc Datum zagovora: 24.4.1998 Sign.: VN 298 Izvle~ek: Dolgotrajna površinska zaš~ita stavbnega pohištva pred atmosferskimi vplivi je eden glavnih problemov tudi pri lesenih oknih. Raziskovali smo vpliv razli~nih na~inov pre-dobdelave lesa na trajnost premazov, tesnost kotnih spojev, oprijemnost lazurnega premaza ter na glive in razpoke. Vzorci (okenski podboji) so bili predhodno 2 leti naravno izpostavljeni v navpi~nem polo`aju. Bili so treti-rani s sredstvi na osnovi razli~nih veziv. Raziskovali smo vpliv posameznih zaš~itnih sredstev in na~ina predob-delave lesenih oken, na pojav napak luš~enja in pokanja premaznega filma, odpiranje kotnih spojev in na glive. Rezultati merjenj so pokazali, da na trajnost premaza odlo~ilno vplivajo vrste uporabljenih impregnacijskih sredstev ter na~ini predobdelave lesenih oken. Marjeta GORŠI^, dipl. in`. LES wood 50 (1998) 5 Anotacije Bilten INDOK slu`be Oddelka za lesarstvo Biotehni{ke fakutete 21 (1998) {t. 4 ANATOMIJA, TEHNOLOGIJA IN SU[ENJE LESA dr. @eljko Gori{ek, dr. Katarina ^ufar L. ZHANG, S. AVRAMIDIS, S.G. HATZIKIRIAKOS: Moisture flow characteristics during radio frequency vacuum drying of thick lumber. Sledenje vla`nostnega gradienta v lesu pri visokofrekven~nem vakuumskem sušenju. Wood Science and Technology 31 (1997) 265-277 (en. 19 ref.) Sušenju lesa, kot najbolj energijsko intenzivnemu in ~asovno potratnemu postopku v lesni industriji, se iz ekonomskih in tehnoloških razlogov posve~a precejšnja pozornost. Ve~ina danes v svetu pridobljenega masivnega lesa se posuši konvektivno, komorsko, kjer prihaja do precejšnjih energijskih izgub predvsem zaradi izmenjave velikih koli~in segretega in nasi~enega sušilnega zraka s hladnejšo okolico. Vakuumsko sušenje lesa v polju izmeni~nega elektri~nega toka visoke frekvence (HF) je eno mo`nih alternativ komorskemu sušenju predvsem zaradi manj sušilnih napak in krajšega postopka. S postavitvijo vla`nega lesa v izmeni~no elektromagnetno (EM) polje visoke frekvence pride do nihanja vodnih molekul in ionov v celi~nih stenah in lumnih ter s tem do segrevanja lesa v njegovi notranjosti, še posebej na mestih najvišje vla`nosti. Pri vakuumskem HF-sušenju tako vzporedno s temperaturnim gradientom nastane tudi tla~ni gradient od središ~a obdelovanca proti njegovi periferiji. Rezultat je kontinuiran tok vlage v obliki vode ali vodne pare na površino. V raziskavi so ugotavljali vla`nostni gradient v lesu dveh ameriških drevesnih vrst (Tsuga heterophylla(Raf.) Sarg. - ~uga, Zahodni hemlok in Thuja plicataDonn. - Orjaški klek) po preseku (91 x 91 mm) in dol`ini obdelovancev (560, 1120 in 2.240 mm). Obdelovanci so bili v grobem vakuumu (0,2 bar abs. tlaka) izpostavljeni polju visoke frekvence (13,56 MHz) HF-generatorja nazivne mo~i 10 kW, pri napetostih med Al-elektrodama 0,4 in 0,8 kV. Rezultati raziskave ka`ejo dokaj enoten vzdol`ni vla`no-stni profil z rahlim padcem lesne vla`nosti ob ~elnih Prebrali smo za vas površinah. V za~etni fazi sušenja je vla`nostni profil po debelini sortimentov primerljiv s profilom pri konven-cionalnem na~inu sušenja, pod to~ko nasi~enja celi~nih sten (TNCS) pa je ugodnejši. ^asi sušenja so pri konstantni napetosti HF polja (0,7 kV) kratki in znašajo pri sušenju vla`nih sortimentov od 60 % do 10 % vla`nosti lesa 25 ur. Pri ~asovno naraš~ajo~i napetosti (0,7 do 1,4 kV) so ~asi še krajši in znašajo le 12 ur. Dol`ina vzorca ima vpliv na hitrost sušenja le do vla`nosti okrog TNCS (du/dt = 1,63 %/h pri dol`ini 560 mm in 0,903 %/h pri dol`ini 2.240 mm), pri ni`jih vla`nostih, kjer prevladuje difuzijski tok, pa razlike v hitrostih sušenja izginejo. KONSTRUIRANJE IN OBLIKOVANJE dr. Jasna Hrovatin, dipl. ing. arh. TAMBORINI, S. Möbelmesse Köln 98 - Küchen zwischen den Extremen Pohištveni sejem Köln 98 - Spekter kuhinj med ekstremoma MD (1998) 44 (3) 26 - 27 (de., en., 0 ref.) Stalen razvoj je opazen pri kuhinjskem pohištvu, kjer so bili predstavljeni številni novi koncepti. Kuhinjske sisteme bi v grobem lahko razdelili na: klasi~ne vgradne kuhinje, na kuhinje, sestavljene iz fiksnih samostoje~ih elementov in na ekstravagantne ve~funkcionalne kuhinje. Prednost samostoje~ih elementov je fleksibilnost in enostavna postavitev v prostor, brez pritrjevanja vise~ih elementov. Med kuhinjami višjega cenovnega razreda pa velja omeniti zanimiv ve~funkcionalni kuhinjski kubus s pomi~no delovno površino. HRASTAR, M. Kultni predmeti Alessi Ambient (1998) (17)52 - 55, (slo., 0 ref.) Alessi je najpomembnejši evropski proizvajalec dizajni-ranih drobnih gospodinjskih predmetov, ki so prete`no iz kovine in plastike, kljub temu pa se mi zdi ~lanek zanimiv tudi za lesno stroko, saj govori o pomenu oblikovanja, ki je glavni adut podjetja Alessi. Alessi je `e od svojih za~etkov cilja na ljudi srednjega sloja, z višjo izobrazbo, estetskim ~utom in `eljo slediti trendom. Izdelki Alessija so sinonim za uglajeno, tren-dovsko bivanje, predmeti, ki so nedvomni statusni simbol. V trenutku ko predstavijo novo kolekcijo, so Alessije-vi predmeti trend in drugi ga skušajo posnemati. S ~asovno distanco, sorazmerno s številom navedb v knjigah o dizajnu 20. stoletja, se spremenijo v predmet 159 obo`evanja. Predmeti, ki so jih oblikovali najslavnejši svetovni oblikovalci, so Alessijev zaš~itni znak. ANON.: Software für Treppenbauer (Planung und Konstruktion am PC) Programi za izdelavo stopnic (Planiranje in konstruiranje s PC-jem) BM (1998) 50+91 (4) 86 - 88 (de., 0 ref.) J.H. Stopnice so tehni~ni in estetski problem. Od zasnove do izvedbe je dolga pot: skica za naro~nika, na~rt, predra~un, izvedba, monta`e. Ra~unalnik je lahko v pomo~ pri vseh fazah dela. Z ustreznim programom izdelamo: fotografsko-realisti~en trodimenzionalni prikaz videz stopnic, šablone stopniš~nih delov v merilu 1:1, popis materialov in stroškov. Mo`na je seveda tudi povezava s CNC stroji. Lotimo se lahko razli~nih oblik stopnic: od enorednih, prek okroglih do kombiniranih, s podesti ali brez njih. V ~lanku je predstavljenih pet programov z njihovimi zna~ilnostmi in mo`nostmi, ki jih nudijo. Navedeni so tudi podatki, kje se da posamezne programe naro~iti. 1. Bau CAD GmbH (bazira na AutoCAD-u), 2. Compass Software GmbH (primeren za CNC podro~je), 3. HoKoPlan (za Windows okolje, mo`na povezava s CAD-sistemom), 4. Sema GmbH (primeren za zahtevnejše oblike stop-niš~), 5. Wagemeyer GmbH (CAD/CAM - primeren za zahtevnejše oblike stopniš~ in CNC podro~je) ORGANIZACIJA IN EKONOMIKA LESARSTVA dr. Leon Oblak, Jo`e Kropivšek, dipl. in`. PATOLOGIJA IN ZA[^ITA LESA dr. Franci Pohleven, dr. Marko Petri~ CASSENS, D.L., SCHMIDT, E.L. Use of borate compounds to prevent insect damage to furniture hickory rounds with the bark intact. Uporaba spojin bora za zaš~ito pohištva, izdelanega iz oblic hikorija, pred insekti. Forest Products Journal (1998) 48 (3) 36-37 (en., 9 ref.) Rustikalno pohištvo, izdelano iz oblic hikorijevega lesa s skorjo, postaja znova vedno bolj priljubljeno. Les s skorjo je zelo dovzeten za napade insektov, tako med LES wood 50 (1998) 5 skladiš~enjem oblovine kot tudi kasneje pri kon~nih izdelkih. Zaradi skorje je zaš~ita s premazovanjem s klasi~nimi zaš~itnimi sredstvi onemogo~ena. Zato so v preteklosti rustikalno pohištvo zaplinjevali z metilbro-midom. Ker je zaradi okoljevarstvenih zahtev uporaba metilbromida neza`elena, so preizkusili mo`nost uporabe ekološko sprejemljivejših spojin bora, kot je npr. dinatrijev oktaborat tetrahidrat. S potapljanjem oblic s skorjo v razli~ne raztopine borovih spojin, je bila dose`ena odli~na zaš~ita pred napadom insektov. DIX, B.; ROFFAEL, E.; PEEK, R.D.; LEITHOFF, H. Einfluss der Verkernung und des Baumalters auf die Eigenschaften von Spanplatten aus Kiefernholz (Pinus sylvestris) Teil 4: Orientierende Untersuchungen zur Resistenz von Spanplatten aus Kern- und Splintholz der Kiefer gegenüber dem Braunfäuleerreger Coniophora puteana. Vpliv jedrovine in starosti drevesa na lastnosti ivernih ploš~, izdelanih iz borovega lesa. 4.del: Biološka odpornost ivernih ploš~ iz jedrovine in beljave borovega lesa proti sivi hišni gobi. Holz als Roh- und Werkstoff (1998) 56 (2) 107-113 (de., en., 18 ref.) Iverne ploš~e so tako kot masivni les pod dolo~enimi pogoji izpostavljene napadu lesnih insektov in oku`bi z lesnimi glivami. Pri povišani vla`nosti jih moramo pred oku`bo z glivami razkrojevalkami lesa zaš~ititi s kemijskimi zaš~itnimi sredstvi. Iverne ploš~e, izdelane iz jedrovine, so bile bolj odporne proti oku`bi s kletno gobo kot ploš~e izdelane iz beljave. Na odpornost mo~no vpliva tudi vrsta veziva. ^e so iverne ploš~e iz beljave, pri katerih je bila kot vezivo uporabljena taninformaldehid-na smola, impregnirali z zaš~itnim sredtvom Xyligen 25F, se je njihova odpornost pove~ala. Zaš~itno sredstvo za les pa se slabo ve`e v iverno ploš~o, zato je bil glivni razkroj po izpiranju podoben kot pri neimpregniranih vzorcih. @AGARSTVO dr. Franc Merzelj ANON Besäumen und Nachschneiden in einem Durchgang mit einer kombinierten Nachschnittkreissäge Robljenje in raz`agovanje prizem z istim kombiniranim kro`nim `agalnim strojem Prebrali smo za vas Holz-Zentralblatt (1997) 123 (149) 2280 (0 ref.) Nov tip kro`nega `agalnega stroja omogo~a robljenje desk in raz`agovanje prizem, ker ima `agine liste nad obdelo-vancem in pet prosto nastavljivih širin med `aginimi listi, kar omogo~a raz`agovanje prizem v deske ali v morale oziroma trame. Pred strojem sta lo~eni zbirni mesti za prizme in stranske deske, za stranske deske, ki napadajo pri raz`agovanju prizem, pa je lo~en transporter za vra~anje teh nazaj pred stroj. Ti lo~eni zbirni mesti omogo~ata, da se zbere ve~ obdelovancev in lahko po potrebi ali robimo ali raz`agujemo prizme. Stroj ima avtomati~no centriranje obdelovancev, nastavitve orodij, kakor tudi merjenje in usmerjanje desk. Merjenje desk in dolo~anje mesta robljen-ja je avtomatizirano, poleg tega pa se mesto robljenja tudi ozna~i in ga lahko ro~no korigiramo. Za raz`agovanje prizem lahko poljubno razmikamo ali primikamo `agine liste in dobimo pet prosto nastavljivih dimenzij, kar teo-reti~no pomeni, da je število nastavitev lahko neomejeno; prakti~no pa so izvedljive vse delitve. Ra~unalnik, ki dobi podatke iz merilnika, podaja nastavitve orodij, hkrati z nastavitvijo orodij pa se nastavijo tudi delilni klini, ki usmerjajo obdelovance in jih tako sortirajo. S strojem upravlja en delavec, ki ima tako urejeno delovno mesto, da lahko opravlja vsa dela v `agalnici, razen raz`agovanja na osnovnem stroju. Stroj izdelujejo v dveh velikostih za raz`agovanje prizem do višine 200 mm ali do višine 240 mm. Stroj ima frekven~no nastavitev podajalne hitrosti, ki je mo`na od 0 do 200 m/min. Stroj je primeren za manjše in srednje `agarske obrate s kapaciteto od 5.000 do 25.000 m3 letno raz`agane hlodovine. HEIDER G. Die Sägeindustrie in der globalen Herausforderung Globalni izziv `agarski industriji Holz-Zentralblatt (1997) 123 (156/157) 2377, 2378 (0 ref.) V letu 1997 se je proizvodnja `aganega lesa iglavcev v Nem~iji pove~ala, vendar pa je finan~na situacija razmeroma slaba, saj so cene surovin bistveno hitreje naraš~ale od cen izdelkov. Še ve~ji so problemi pri proizvodnji `aganega lesa listavcev, saj je proizvodnja tega v zadnjem letu nazadovala za celih 10 %. To upadanje proizvodnje je posledica zamenjave masivnega lesa s substituti, kot so laminati in MDF ploš~e, ter ve~jega uvoza polizdelkov masivnega lesa listavcev iz vzhodne Evrope. V letošnjem letu se pri~akuje še ve~ja medsebojna konkurenca med `agarskimi obrati. Pri tem se bo moral vsak obrat reševati po svoje, saj ni splošnih receptov, s katerimi bi se reševala kriza. Vsekakor pa kazalci, posebno finan~ni, ka`ejo, da bodo potrebne tudi skupne akcije v stroki, ki bodo omogo~ile normalno pre`ivetje. To so predvsem skupne raziskave za razvoj novih proizvodov, skupno tr`enje in 160 vsekakor tudi mo~nejša kooperacija z gozdnim gospodarstvom. Vsekakor se ka`e vrsta nalog, ki bi jih bilo potrebno skupaj preu~iti, predvsem pa: - razjasniti prese`ne `agarske kapacitete, - ugotoviti regionalno koli~ino surovin, - usmeriti ve~je napore v razvoj eksporta `aganega lesa, - usmerjati investicije v nadaljnjo obdelavo in predelavo `aganega lesa, - moderna stanovanjska gradnja je perspektivno tr`iš~e, zato ji je treba ~imbolj prilagoditi proizvode, - intenzivneje iskati tr`ne mo`nosti za postranske `agarske proizvode. FRONIUS K. Europas Sägeindustrie wandelt sich gewaltig (1) Evropska `agarska industrija se mo~no spreminja Holz-Zentralblatt (1998) 124 (10) 137 (0 ref.) V ~asu po drugi svetovni vojni je dominirala švedska `agarska tehnika, na katero se je orientirala tudi nemška in avstrijska `agarska industrija. Na Švedskem so prevladovali veliki eksportni `agarski obrati locirani na obalah jezer ali celo morja. Ti obrati so imeli skladiš~a hlodovine v vodi in so jo sortirali na splavih. Podoben na~in priprave hlodovine za raz`agovanje smo poskušali uveljavljati tudi drugje v Evropi, vendar so bili pogoji druga~ni, saj ni bilo obilja jezer, ki bi rabili za skladiš~a hlodovine. Na kopnem so za sortiranje hlodovine uporabljali “visoke mostove”, to so bili dvignjeni vzdol`ni transporterji, na katerih so potovali hlodi, delavci pa so potiskali hlode v ustrezne odlagalne bokse. @agalnice so bile opremljene s polnojarmeniki, ki so raz`agovali hlodovino z veliko podajalno hitrostjo. Povpre~en izkoristek je bil takrat 55 %. @agan les so sortirali v vzdol`nih sortirnicah, letvi~ili in `agali pa so ga ro~no. V petdesettih letih so veljali `agarski obrati, ki so raz`agali letno 50.000 do 60.000 m3 hlodovine, za velike. Velik korak naprej je v šestdesetih letih napravilo podjetje Kährs v Švedski, ki je postavilo avtomatizirano (ra~unalniško vodeno) proizvodno linijo tra~nih `agalnih strojev s podajalno hitrostjo 45 m/min. Kmalu za tem je bila razvita nova tehnologija iverilno kro`nih `agalnih strojev, ki so obdelovali hlode s podajalno hitrostjo 50 m/min. Iverilna tehnika je hitro napredovala in je dosegla hitrost obdelave 75 m/min, v zadnjem ~asu pa `e 130 m/min. To pa pomeni, da v minuti obdelamo 30 štiri-metrskih hlodov, ali 2.500 m3 hlodov na izmeno, oziroma 350.000 m3 na leto. Ta razvoj vodi v gigantizem, saj na primer v Avstriji 60 % celotne proizvodnje `aganega lesa kontrolirajo ti obrati. Seveda se je število `agarskih obratov v Avstriji zmanjšalo od leta 1954 do 1996 iz 5.400 na 1.730. Marjeta GOR[I^, dipl. in`.