232
O delu arhivov m /.borovan ili
ARHIVI XX 1991
Nova Gorica in Tolmin, Nova Gorica 1991, 61 sir.
Jurij Rosa, 1/, naših društvenih arhivov, Ncva Gorica 1991, 15 sir., katalog
Metka Nusuorler Vuksanovič in Lilijana Vidrih Lavrcnčič, Elektrarne, mlini, žage, vodovodi... v porečju Soče 1918- L 943, Predstavi lev dokumentov Tehničnega urada Gorica, Nova Gorica 1991, IK sir., katalog
Aleksandra Pavšič Miloši, Hranilnica in posojilnica v Šempetru 1896-1948 Nova Gorica 1992, 12 sir., katalog
Ivanka Uršič, Ludvik Zorzut 1892-1977. Razstava ob siolctnici rojstva, Nova Gorica 1992, 21 str., ka lalog
Ivanka Uršič, Iz zapuščine Vinka Vodopivca, Predstavilev i/.hran i h dokumentov, Nova Gorica 1992, 4 str., katalog
Jurr Rosa, Nova oblast -nova imena, Dokumenti o prr:imeno"anjih naših krajev v letih 1948-1955, Nova Gorica 1993, 30 str, kalalog
Lilijana Vidrih Lavrcnčič, Po sledeh starih poti. Razstava dokumentov tolminskega cestnega odhora 1869-1523. Nova Gorica 1993, 68 str., katalog
VIista Tui, Šolska praznovanja skozi čas, Ncva Gorica, 1954. 68 str,, katalog
Metka Nusdorfcr Vuksanovič, Po Trenti z arhivskimi dokumenti. Nova Gorica ly95,75 str., kalalog
Vksla Tul, TLmburiee v Šturjah in Ajdovščini zvenijo /x stoletje. Nova Gorica 1996, 31 str., katalog, v sodelovanju z Glasheno šolo Vinko Vodopivec Aj-do"JSina
Št. Vid -Fodnanos, Zbornik prispevkov o kraju in njegovi zgodovini. Nova Gorica 19S6, 229 sir
Aleksandra Pavšič Miiost, Zndriiži" <kom -naš panes, Katalog k razstavi o gradnji zadružnih domov po drugi svetovni vojni, Ncva Gorica, 1996. 84 str
Aleksandra Pavšič Milost. Hrandnica in posojil niča v Šempetru pri Goriei, Nova Gorica 1 ^96, 24 str,, katalog
Viri in literatura:
Dokumentarno gradivo Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici
Milko Koc: Gradivo za starejšo zgodovino Slovencev v arhivih izven na.Šib meja, Jugoslovanski islorijski časopis, lete 1963,. številka 1, 2 Ljudmila Bezlaj Krevcl: Krrtlck historial službe varstva arhivskega gradiva v scvcrnoprimorskf regiji. Goriški letnik, številka 3. NovaGnriea 1976 Ljudmila Bezlaj Krevcl: Razvoj in slanjc arhivske slu/ibe na Ooriikcm. Arhivist, številka 1, leto 1980 Pokrajinski arhiv v Novi Gorici 1972 1987, kalalog k razstavi ob 15-lclnici dc!c vanja arhiva in odprtju nove stavbe. Nova Gorica 1987
AlekMindra Pa r.Tit■jMilnst
Snmlnar o oravnlh vprašanjih pn arhivskem delu, 25. marca 1997
Pnodncvni seminar, ki so ga organizirali Arnivsko društvo Slovenije. Arhivski ccntcr za strokovni razvoj ter Arhiv Rqiuhlikc Slovence, je potekal 25. marca. Predavali <ji, ki ko s pravnega slaliSča dali csnovni prikaz v seminarju, so pravni itrokuvnjaki, specializirani za določena pravna področja. Gospod Jane/. Strojairlck je v predavanju Izvajanje zakona o sploS-ncni upravnem postopku v zvezi z izdajanjem aklov v Bi vi h p.ikazal postopke, ki obvezujejo arhive v poslovanju s strankami, posehno pri izdajanju raznih potrdi! in overovljenih fotokopij dokumentov Arhive ohvczuicia predvsem dva zakona.
- Zakon o sploSnem upravnem postopku (ZUP) -Ur.l.SrTtJ. št 47/8fi (star jugrsl. zakon in pedza kor.ske akte nai h .se np.irahljaio smiselno)
Zakon o upravni li taksah (ZUT) - Ur.!.SRS, št. .30/78 in popravki M. 10/79. 36/83. 46'86, 34/88, 11/90, RS št. 14/91,38/96
Opozoril je na pioblcm i/ka/.ovanja pravnega interesa, ki naj hi ga :.tranka i/.ka/ala arhivu, ki lahko posreduje določene podatke. Nejiosredni pravni interes pomeni, da neposredno posega v pravico nekoga. Posameznik torej mora za pridohitev določenih podatkov i/, arhiva (npr. i/, uradnih evidenc) izkazati svoj pravni interes, loje zakaj in s kakšnim namenom potrebuje te podatke, Ob tem se pojavlja nevarnost uporabe podatkov v druuc namene, kot so hili izdani, ter zloraba podatkov. Bistveno za zaščito arhivov v taki situaciji pa je, da protipravno pridobljeni podatki nimajo na sr.diSču op/nvičeneg" pojave.
Gospod dr, Janez Šinkovec (član Ustavnega sodišča RS) je predaval o Uporabi arhivskega gradiva in varovanje zasebnosti ter osebnih podatkov Prikazal nam je, da tudi arhive z.avc/ujc 21. člen Ustave Republike Slovenije, ki določa varstvo človekove oseb-nr.sti in dostojanstva, kar pomeni tudi varstvo Himne in zasebe sfere pc.iamcznika. Z ustavo mora Jni/.ha zagotavljati po .aiiiezrikii okolje, v kaicreni .se real žira nedotakljivost njegovega stanovai.ja, tajnost pisem in spoštovanje zasebnosti. To pa velja tudi za posmrtno zavarovanje posanit/nika in njegovih potomcev (npr oklevetanje nek.iga po smni). Teorija o življenjskih sferah (javna sfera, zasehna ;fcra, intimna sfera) doloCa javnost informacij in dogodkov, k .se odvijajo v j;wnui'. prostoru, po lamezniku pa dopušča možnost da sani izhira pedatke, ki se jih posrcduie javnosti. Prav lako je nedotakljiva pravica govorne komunikacije posamezniku in samestojne izbire komunikacijskih partnerjev ter izbire komunikacijskih sfer.
Arhivi nedvomno pr edujemo veliko podatkov, ki so tucii povsem za.iehne narave (npr. osehni fondi\ ra/.j)olaganic z njimi pn jc v glavnem omejeno z znastvenini in raziskovalnim namenom. Seveda jc pri vodilnih osebnostih v javnem /Jvljemu (politična osehnr-sti, medijske osehnosti ipd.) sfera zasebnosti nekoliko manj virovana, vendar je kljub temu posre dovanje določenih informacij upravičeno le, če gre za
ARHIV XX fm
O delu arhiv«v m zhorovanjih
233
lavni interes (nc pa obrekovanje).
Zakon o v a rs J v u osebnih podatkov ^avc/.ujc uprav nc organe, da ščitijo podatke, k: jih vsehujeje uradne evidence, metilcin ko jc /osebne .sfera posameznika boli izpostavljena izkoriščanju v druge namene, ki niso javni interes. Mednarodne konvencije GU, ki zavezujejo tudi naše arhive, določajo, kaj se lahko objavlja v "sferi javnosti" ter kaj krši osnovne človekove, pravicc. Nekatera načela iz omenjenih konvencij so:
Načelo kvalitete podatkov (podatki naj bi bili relevantni glede na namen); načelo točnosti podatkov, podat si naj hi hili v cihliki, ki dopušča identifikacijo posameznika1, prepoved izdajanja določenih kategorij podatkov (rasno poreklo, politične prepričanje, zdravstveni podatki, podatki o seksualni naravnanosti ,); načelo dostopnosti in zavarovanja podatkov, načelo odprtosti in sodelovanja /. dole cen i mi posamezniki (m o?, nos t popravka ali izhrisa podatka kar veha le za dokumentarno gradivo, ter seznanitev posameznika z vsebino).
Podobne zakonitosti veljajo tudi za varovanje pralnih oseb in njihovih podatkov. Arhivi hi zato posehno pri t.i. raziskovalnem novinarstvu moral; bi'i previdni ob poiavu protipravno pridobljenih podatkov (to sn podatki, podani le z enim določenim namenom in s prikazom pravnega interesa, uporahljtiii pa v druge namene).
Kriteriji za presojo hesedila oh r.ion:b:lncni pravnem .sporu pa so naslednji:
kaj povprečen hmlcc razume oh prebiranju nekega po-ocib ali dogajanja,
- ali lekst samo poroča ali vključuje tud: mnenje (mnenje jc lahko tudi vrednostna sodba!).
Gospod Andrej Zupančič je s predavanjem Upo-raha arhivskega gradiva in varstvo avtorsk:h pravic opozoril na problem avtorski i h del, ki se pojavljajo v ahivrkili fondih in pri katerih imajo ustvarjalci pravino do avtorskih izplačil. Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP, Ur.l.RS, št. 21 /95) sicer natančno določa, kako je opredeljeno avtorske tlelo, če je le :o varovano in koliko časa, kdo ?c> upravičcnei ir kak.šne zahteve lahke postavijo. Dodatna mnenja o tem, katero tlelo je avtorske daje še Urad RS za mteieklualno lastnino; okrožno sodišče v Ljubljani pa jc izključno pnstojno za spore glede avtorskih in intelektualnih pravic. Kljub iemu da pojem avtorske delo predstavlja pravni standard in tia zakon (ZASP) natančno opredeljuje njegove kriterije, pa ne smemo pozah hi npr. na predavanja, govoie, študije, računalniške programe, kartografska icr druga dela, ki so znanstvene in rii/ i.skovalne narave. Avtorsko tlele mora b'u stvaritev človeka (in ne stroja) ter mora predstavljati u stvar jalno tlele s po-Jmcja književnosti, znanosti ali umetnosti. Predstavljati mora intelektualno delo (dunovno stvaritev), hili mora individualizirane (samostojP" oz., originalno) in materializ.irano (na nek način iz.i-vžcno in dostopno s Čutili). Pri lastništvu avtorskega dela sc ■oeujeta dve vrst, lastnine: avtorska (prav»*: u.>lvar-;alei. do avtorskega dela) icr lastnina (kje se liram avtorska de!o ter pod kakšnimi pogoji)
Za arhive je pomembno predvsem določilo glede
kopiranja avtorskih del (23. člen - pravica reproiu-ciranja).
Brez pravnih poslcdic jc dovoljeno razmnoževanje v treh kopijah, če gre za imeine potrebe in kopije niso dostopne javnosti (javen po ZASP pomeni, da gre za osebe, ki so i/.ven kroga družine ali znancev). Enak^ velja za arhive, vendar se lahko kopije izdelujejo le i/ lastnega primerka, ki ga hrani arhiv. Pomemben podatek jc tudi ta, da pri avtorskem delu, ki jc nastalo v del□ vnem razmerju so materialne avtorske pravice prenesene na delodajalca za dobe 10 let od nastanka dela.
V predavanju jc hila podana še zanimivost, da lahko tudi originalna ureditev arh:vske zbirke, predstavlja dolgoročno gledane, avtorsko stvaritev. Iz zakona (ZASP) pa so izvzete nekatere stvaritve, ki sc v arhivih pogosto pojavljajo: ideje, skice, uradna bese dila iz zakonodajnega in sodnega območja (pravilnik., odredbe, sodbe, sklep; .,), mnenja ipd,, lahko pa so podobne stvaritve tudi iz mejnega področja določanja avtorskega dela.
Med poslušalci seminarja pa so sc pojavljala vprašanja iz arhivske prakse kjer zakon specifično niti nc odreja ravnanja arhivov oziroma bi bilo verjetno potrebno prilagoditi arhivsko delo obstoječemu zako nu zato da bi arhivi podobna vprašanja reševali enotno.
Seminar jc odprl aktualna vprašanja, ki posegajo na področje dela arhivov in njihovih kontaktov z javnostjo, predvsem v zvezi z uporabo mnogoterih vsehin, kijih hranimo v arhivskih depojih.
Natalija CAaZar
Tefcaj za pripravnice v arhivih, 21, - 30, januar, 19, - ¿2 maj Iy97
Arhivski center za strokovni razvoj je organiziral tečaj za arhiviste pripravnike iz vseh slovenskih arhivov. Tečaj je hil razdeljen v dva dela. Prvi del, ki je bil he!j teoretične narave, jc poickal od 21 do 30. januarja 1997 v prostorih Arhiva republike Slovenije. Njegov namen jc hil predvsem omogočiti pripravnikom, zlasti tistim, k' niso že na fakulteti poslušali predavanja iz arhivistike, tia sc seznanijo z osnovami stroke Tega tlela iceaja seje udeležilo 8 pripravnikov, in sicer iz Arhiva republike S loven i |e, Zgodovinskega arhiva v Ljub jani ter Pokrajinskega in škofijskega arniva v Mariboru.
V sedmih dneh jc bilo skupaj 42 ur pndavanj. Jane? Kopač jc spregovoril o poklicni etiki, o pravni ureditvi na področju kulture in varstva dediščine in o mednarodnem pravnem varsivu dediščine Jože Žonlar jc predstavil osnovne zakone, ki urcjaio arhivsko de javnost, v (i urah pa je skušal orisati razvoj in strukturo institucij. Ema Umck je sistematično razložila strokovno obdelavo arhivskega gradiva predvsem za siai ,j5e ohdobje, o obdc'avi arhivskega gradiva, nastalega po letu I9fi2, in o valorizaciji dokumentarnega