Minister Vlačič v Laškem ... str. 4
BIO pohištvo ... str. 10
Rok Marguč osvojil srebro in bron ... str. 30 ^
Koncert za Mio ... str. 26
št. 22/15. februar 2011

Kulturni praznik ... str. 3
M« ■■■■■■■■■
Spoštovane bralke, spoštovani bralci!
Komaj smo končali z bolj ali manj glasnim praznova njem novega leta, že se zbujamo globoko v letu 2011. Ne morem verjeti, kako hitro mineva čas. Vzponi in padci. Bridka doživetja v boju za vsakdanji kruh. Nesrečne zveze med ljudmi. Napačne ocene. Malo časa in hitenje. Kratkotrajno zadovoljstvo z novo stvarjo. Instant redka kava za ceno, za katero si lahko pred desetimi leti dobil štiri prave. Obdani s tehnologijo in dokazovanjem. Obdani z nesrečniki, ki dajejo nasvete izgubljenim. Sledenje novim pravilom, ki jih ne razumemo. Iskanje sreče v substancah in odvisnostjo od česarkoli že. Pozabljenje, kdo smo, kaj smo in kam smo namenjeni. Tipanje za ideali v uspehih drugih. Pregovorna slovenska nevoščljivost se kljub prežvečeni temi nadaljuje. Zjutraj ceste polne^ hiteči h ljudi, večeri praznih ulic. Čakanje na spremembe z utrujeno hrbtenico. Čakanje, da bo prišlo nekaj samo od sebe, da bo potem drugače. Brez truda, brez napora. Ukvarjanje s športom, kulturo in drugimi zadevami ne zgolj v lastno zadovoljstvo, ampak zgolj za to, da pozabimo na vsakdanjik. Premalo se vidimo, premalokrat se srečamo. Pogrešamo neko osebo, a ko jo vidimo, ni prave volje. Tiščanje glave stran od resnice. Se ustrašimo neuspeha. Iskreno imeti rad, iskreno sovražiti. Hrepenimo po čistem občutku brez pack. Čakanje na pozornost prijatelja, sina, hčere, vnuka, staršev ... Neuresničena ljubezen. Neuresničena želja, ki je bila dosegljiva, a smo na celi črti pogoreli.
Sebičnost in nepotrpežljivost. Morda postajamo sužnji samega sebe? In vedno se najde odgovor. Vedno je pot. Vedno je treba videti kozarec na pol poln. Ne oprezuj le za trnjem, videti je treba tudi cvet pred seboj. Vsak dan je boj, vsak trenutek je treba živeti z dejstvom, da je življenje večinoma delo, trpljenje in da so trenutki, za katere živimo, kratkotrajni in zato slajši. Na koncu se vendarle razlikujemo po resnici o sebi in po resnici v sebi.
Občina Laško namerava v letu 2011 nadaljevati aktivnostmi pri iskanju in črpanju izvenproračunskih sredstev, čeprav nam država pri tem ne pomaga. Pravzaprav lahko mirno rečemo, da je naša država včasih za črpanje sredstev večja ovira kot pa EU. Čaka nas ogromno napora pri sanaciji naravnih nesreč iz prejšnjega leta. Gotovo bomo doživeli delni ali pa celovit razplet vprašanja čiščenja odpadnih voda v naši občini. Glasbena šola bo doživela selitev v središče Laškega. Prenovljene bodo pešpoti in nekatere ceste. Prizadevali pa si bomo še za izgradnjo prizidka šole v Rimskih Toplicah in izvedbo drugih projektov iz načrta razvojnih programov občine. Želim si uspeha obeh zdravilišč, saj sta dolgoročno edino zagotovilo za kakšen dodaten evro v naši občini. Dolgoročno pa je jasno tudi, da bo Laško brez rešitve problema poplav in prometnih povezav izgubljalo na pomenu. Bistveno pa je, da delamo tisto, kar lahko in zmoremo. Vsi skupaj!
Klemen Grešak Podžupan Občine Laško
Nova razstava v Uradu župana
V Uradu župana Občine Laško se poslavljamo od fotografij Borisa Vrabca, ki so nam krasile hodnik od lanskega novembra. Svoja dela bodo na ogled ponovno postavili člani Likovnega društva Laško, in sicer z naslovom Zanimivi pogledi.
Matijev sejem v Laškem
Občina Laško tudi letos organizira tradicionalni Matijev sejem, ki bo
v četrtek, 24. februarja, na Valvazorjevem trgu v Laškem, na parkirišču pri banki.
Obiskovalci sejma bodo lahko kupili izdelke domače obrti (suha roba, kovano kmečko orodje, leseni in pleteni izdelki ...).
Vljudno vabljeni!

2
občinaf£)obc
spletna informacijska lotk
RADIJSKA ODDAJA ŽUPANOVA URA
Župan Franc Zdolšek je gost na Radiu Celje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 14.15. Morebitna vprašanja za župana lahko pošljete na elektronski naslov
info@radiocelje.com.
Ne zamudite naslednje oddaje, ki bo 7. marca 2011.
Naslednja številka izide 15. aprila 2011.
Prispevke in oglase je treba oddati do 31. marca 2011 na e-naslov
bilten@lasko.si.
Osnovni podatki o glasilu
Odgovorna urednica: Tanja Grabrijan
Pomočnica odgovorne urednice, oglasno trženje: Stanka Jošt
Tehnični urednik: Tomaž Koprivc Uredniški odbor:
Jasmina Štorman - glavna urednica, Klemen Grešak, Nika Košak, Miha Gartner, Tomaž Majcen Izdajatelj: Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško Naslov uredništva:
Laški bilten - Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško
tel. 03 7338 712, faks 03 7338 740 internet: www.lasko.si e-naslov: bilten@lasko.si Lektoriranje: Jasmina Štorman Oblikovanje, grafična priprava in tisk: Utrip Brežice, d. o. o., Marof 2, 8250 Brežice Naklada: 5.000 izvodov
Brezplačen izvod glasila prejme vsako gospodinjstvo v občini. Glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva RS za kulturo pod zap. št. 1191.
Fotografija na naslovnici: Gregor Katič - Rok Marguč
Kulturni praznik
blliSfl
Na osrednji slovesnosti
podeljena Aškerčeva priznanja in zlati možnar
V Kulturnem centru Laško je 4. februarja potekala osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku, na kateri so bila podeljena priznanja Antona Aškerca in zlati možnarji. Slavnostna govornica je bila etnomuzikologinja Jasna Vidakovič,
ki je bila dolgoletna urednica oddaj za ljudsko glasbo na Radiu Slovenija in znotraj nje tudi oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi. V kulturnem programu so sodelovali vokalna skupina Vodomke, pianist Benjamin Govže, harmonikaš Dejan Kušar, recitatorka Marija Lipovšek Schuler in mlada harfistka Lara Hrastnik.
PRAZNOVANJE KULTURNEGA PRAZNIKA
Župan Franc Zdolšek je podelil priznanja Antona Aškerca, ki so
najvišja občinska priznanja na področju kulturne dejavnosti. Na lanskoletni razpis za priznanja Antona Aškerca je prišlo 11 predlogov. Priznanja so dobili: Društvo vokalna skupina Vodomke Laško za uspešno delovanje na področju ljubiteljskega zborovskega petja; Kvintet Dori za uspešno delovanje	na	področju
narodnozabavne glasbe v občini Laško
in zunaj nje ter Benjamin Govže za odmevne glasbene dosežke na področju koncertne dejavnosti in izobraževanja mladih. V imenu Etno odbora Jureta Krašovca Možnar je Vlado Marot podelil tri priznanja zlati možnar za izjemne dosežke na etnografskem področju, in sicer: Jasni Vidakovič, etno-muzikologinji iz Loga pri Brezovici, za zasluge pri ohranjanju slovenske ljudske pesmi, godčevskih viž, pripovedi in 25-letno ustvarjalno sodelovanje ter strokovno pomoč, Bogomili Košec Kajtna iz Laškega za več kot desetletno uspešno delo v Etno odboru in njeno predsedniko-vanje za eno mandatno obdobje, pomoč pri izvedbi številnih projektov in 18-letno vsestransko delo pri Kulturnem
društvu Antona Tanca in Janezu Pertinaču iz Šentruperta za njegovo 24-letno uspešno sodelovanje z Etno odborom na več prireditvah, njegovo pomembno vlogo pri ustanovitvi etno skupine in njeno uspešno delovanje v Šentrupertu. Na razpis Etno odbora je prispelo 14 predlogov.
Dimitrij Gril
Foto: Foto atelje Jolanda Sojč, s. p.
Občinska uprava
Obisk ministra za promet v Laškem
Konec prvega januarskega tedna je bil v Laškem na obisku minister za promet dr. Patrick Vlačič skupaj s poslancem državnega zbora in županom Občine Radeče Matjažem Hanom ter sodelavci Tomažem Willenpartom in Juretom Pejanovičem iz Direkcije RS za ceste ter Nino Mauhler iz Direktorata za železnice in žičnice. Srečanja sta se udeležila tudi predsednika KS Sentrupert in KS Zidani Most Drago Pušnik in Janez Krivec.
Župan Občine Laško skupaj s sodelavci ministra seznanil s področju cestne
Franc Zdolšek je občinske uprave problematiko na in železniške infrastrukture v Občini Laško. Med mnogimi projekti, ki so v fazi izvajanja, priprave prostorske, projektne in druge dokumentacije ali pa so zgolj zavedeni v okviru pristojnih služb, so bili izpostavljeni projekti ureditve infrastrukture na marijagraškem ovinku, rekonstrukcije državne ceste skozi Zidani Most z zagotovitvijo ustreznega obvoza, izgradnje rondojev skozi mesto Laško, rekonstrukcije lesenega mostu v Zagračnici, obnove odsekov na relaciji Laško-Breze-Šentjur, kolesarske steze Ceje-Laško-Zidani Most, sanacije plazov na cesti Štore-Laško, preplastitve mostu čez Savinjo v Laškem ter drugi problematični odseki državnih cest v Občini Laško. Med problematiko s področja železniške infrastrukture pa so bili izpostavljeni projekti sanacije plazu na območju Majlanda oz. Obrežja pri Zidanem Mostu, kjer se je v septembrski poplavi sprožil plaz, izpostavljena je bila še problematika nivojskih prehodov in izgradnje protihrupne ograje na Rimski cesti v Laškem.
Vodstvo občine je ministra seznanilo s katastrofalnim stanjem na državni cestni infrastrukturi po posameznih odsekih državnih cest in z obremenitvijo zaradi tranzitnega prometa, ki ima poleg vpliva na stanje cest tudi vpliv na onesnaženost okolja. Z obeh strani je bilo večkrat poudarjeno, da za ceste nikoli ni dovoj denarja. Minister je poudaril, da se bodo projekti zaradi recesije in manj denarja za ceste v državni blagajni izvajali skozi več let in da bo treba določiti prioritete.
Med vožnjo do območja tovorne železniške postaje v Zidanem Mostu, ki je pod Majlandom, si je minister od daleč ogledal tudi marijagraški ovinek. Vsi skupaj se nadejamo, da bo projektu prestavitve struge Savinje na marijagraškem ovinku, ki se bo izvajal pod okriljem Ministrstva za okolje in prostor, sledil še projekt ureditve cestne in železniške infrastrukture pod okriljem Ministrstva za promet, za kar so v pristojnih službah za državne ceste in železnice že sprejeti načrti razvojnih projektov. Po vožnji mimo Rimskih Toplic, kjer je nujno potrebna ureditev krožišča v Šmarjeti z novim mostom na lokaciji nekdaj starega in sedaj porušenega ter sanacijo obstoječega mostu ter tretji zavjalni pas proti Rimskim Termam, je sledil postanek na tovorni železniški postaji v Zidanem Mostu. Minister se je seznanil s stanjem v Majlandu, kjer se je septembra sprožil plaz in uničil precejšen del cestne infrastrukture ter drugo infrastrukturo do naselja. Za potrebe sanacije sta sedaj v Majlandu vzpostavjena dva nivojska prehoda čez železniške tire za pešče in za potrebe gradbišča. Sama sanacija pa bo zaradi težavnosti terena izjemno zahtevna, tako s tehničnega kot tudi finančnega vidika. Plaz se je namreč utrgal na brežini tik ob in nad železniško progo.
Povejnik štaba civilne zaščite Občine Laško in podžupan Jože Senica je poudaril, da so bila najprej izvedena najnujnejša dela zaščite in stabilizacje terena. Župan Občine Laško
Franc Zdolšekje dodal, da sta bila za izvedbo prvih del in oskrbo občanov Majlanda najboj nujna ureditev začasnega prehoda čez železniške tire ter prevoz avtomobilov v dolino, ki je potekal deloma po obstoječi jn deloma po začasno vzpostavjeni poti. Še vedno se izvaja 24-urno dežurstvo čuvaja ob progi, ki skrbi, da lahko krajani Majlanda varno prečkajo tire. Vse od poplave naprej morajo namreč za vsak opravek peš v dolino do svojih avtomobilov, pri čemer morajo prečkati železniške tire. Začetka sanacije v tem trenutku še ni mogoče predvideti, vsaj do takrat, ko bo finančno pomoč odobrilo Ministrstvo za okolje in prostor. Večji problem predstavlja tudi neurejeno stanje na področju lastniških oz. zemljiškoknjižnih odnosov, saj je praktično ves hrib v lasti države - t. i. železniška infrastruktura. Za pomoč pri ureditvi te problematike smo zaprosili tudi samega ministra, ki se je s problemom seznanil in zagotovil, da se bo problematika pospešeno reševala tako v okviru Direktorata za železnice in žičnice, Slovenskih železnic kot tudi v okviru same Vlade Republike Slovenije, ki ji bo v obravnavo predloženo ustrezno gradivo, s katerim se bo lastništvo zemljišč za potrebe sanacije plazu, cestne in druge infrastrukture v last preneslo na Občino Laško. Po ogledu Majlanda je minister pot nadaljeval proti Šentjurju, tako da se je med potjo lahko v živo prepričal o nujnosti temeljite obnove regionalne ceste Laško-Breze-Šentjur, ki jo pričakujemo v naslednjih letih. Še pred tem pa nam je bilo dano zagotovilo, da se bo letos začela izvajati sanacija dveh cestnih odsekov, ki sta najbolj poškodovana še iz časa proženja plazov v preteklih letih. V prihodnosti pa naj bi se pripravili tudi projekti za obnovo ceste na celotni trasi Laško-Šentrupert.
V upanju, da se bo v letošnjem letu iz naslova vzdrževalnih del uredilo čim več poškodovanih odsekov državnih cest in da nam bo letošnja zima prizanesla tako na občinskih kot tudi državnih cestah, smo se od ministra poslovili.
Tomaž Novak
Otok Krk - Baška -od 30. junija do 31. avgusta 2011
Občina Laško že od leta 2007 v sodelovanju s Celeio, d. o. o., iz Celja, organizira letovanje za otroke iz Občine Laško, stare od šest do vključno 15 let, to je od prvega razreda do zaključka osnovne šole. Otroci lahko preživijo deset morskih dni, polnih dogodivščin, v Baski na otoku Krk, in sicer v tako imenovanem Celjskem domu. Dom stoji v ograjenem vrtu, velikem preko 3000 m2, čisto ob plaži, obkrožajo pa ga zelenje in hribi. Ponuja veliko možnosti za rekreacijo, saj ima športna igrišča (odbojka, nogomet, tenis, mini golf), igrala (peskovnik, tobogan, plezala, gugalnice ...), v primeru dežja pa pokrit prostor za rekreativno dejavnost. Več o domu si lahko ogledate na njihovi spletni strani www.celeia.si.
Za vse otroke lahko starši na Občini Laško vložijo vlogo za subvencioniranje letovanja, višina subvencije pa bo določena glede na povprečni bruto dohodek na družinskega člana na osnovi odločbe o višini otroškega dodatka. Za otroke z zdravstvenimi indikacijami (zdravniško priporočilo za udeležitev letovanja) je na voljo še dodatna subvencija, ki jo ponuja Zavod za zdravstveno varstvo Celje. Znesek višine letovanja je možno poravnati v več obrokih (do 6 obrokov), in sicer s plačilom na položnice.
Prijavnice za letovanje v Baški lahko dvignete v marcu 2011, in sicer na vseh osnovnih šolah v občini Laško, na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Laško, na internetni strani Občine Laško www.lasko.si. Kontaktna oseba za vse informacije o letovanju je Jasna Kermelj na telefonski številki 03 733 87 20.
Jasna Kermelj
Občinska uprava
Občina Laško na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007, 76/2008, 79/2009, 51/2010), Pravilnika o sofinanciranju prireditev in projektov v Občini Laško (Uradni list RS, št. 20/2008, 110/2009) in Odloka o proračunu Občine Laško za leto 2011 (Uradni list RS, št. 107/2010) objavlja
J A V N I P O Z I V za sofinanciranje prireditev in projektov v Občini Laško za leto 2011
1.	Naročnik javnega poziva: Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško
2.	Predmet javnega poziva: je sofinanciranje prireditev in projektov s področja kulture, turizma, športa, dejavnosti otrok in mladine, ki niso bili predmet sofinanciranja iz proračuna Občine Laško, drugih javnih razpisov ali javnih pozivov in pomenijo pomemben prispevek k zadovoljevanju javnih potreb in prepoznavnosti Občine Laško. To so:
-	prireditve, za katere Občino Laško zaprosijo izvajalci prireditev za sofinanciranje in jih praviloma ni bilo mogoče prijaviti na druge javne razpise ali pozive za sofinanciranje programov in projektov ter dopolnjujejo kulturno, turistično in športno ponudbo občine;
-	večji projekti društev na področju organiziranja prostega časa, športa, vzgoje in izobraževanja otrok ter mladine, kulture, socialne, zdravstvene in humanitarne dejavnosti, ki niso predmet sofinanciranja iz proračuna Občine Laško oziroma iz drugih javnih razpisov ali javnih pozivov,
-	prireditve in projekti, za katere se Občina Laško na podlagi uresničevanja njenih interesov ali zadovoljevanje njenih potreb odloči, da bo pokrovitelj.
3.	Pogoji sofinanciranja:
Pravico do sofinanciranja največ dveh prireditev ali projektov v tekočem letu imajo:
-	društva, ki imajo sedež na območju Občine Laško in so registrirana v skladu z Zakonom o društvih,
-	krajevne skupnosti na območju Občine Laško,
-	javni zavodi s sedežem v Občini Laško.
Prireditve in projekti, ki bodo sofinancirani oziroma katerih pokrovitelj je Občina Laško, morajo:
-	biti izvedeni na območju Občine Laško ali pa morajo biti ustvarjalci občani Občine Laško, če gre za projekt ali prireditev, ki promovira Občino Laško,
-	biti odprtega značaja in dostopni širšemu krogu obiskovalcev,
-	imeti pregledno in jasno konstrukcijo prihodkov in odhodkov ter zagotovljene druge vire financiranja,
-	ne smejo biti sofinancirani iz drugih finančnih virov Občine Laško,
-	imeti svojo prepoznavno vsebino in značaj,
-	dopolnjevati kulturno, turistično in športno ponudbo Občine Laško.
4.	Merila in kriteriji: za določitev višine sofinanciranja posameznih prireditev ali projektov bodo uporabljena naslednja merila:
1. Kakovost, realnost in dostopnost prijavljene prireditve oz.
projekta:
PREGLEDNOST
-	cilji in namen so delno razvidni - 5 točk
-	cilji in namen so jasno razvidni - 10 točk PROMOCIJA OBČINE
-	prireditev oz. projekt bo delno prispeval k promociji občine - 5 točk
-	prireditev oz. projekt bo prispeval k promociji občine - 10 točk
-	prireditev oz. projekt bo bistveno prispeval k promociji občine - 15 točk
CILJNA SKUPINA
-	prireditev oz. projekt je namenjen ožji skupini ljudi - 5 točk
-	prireditev oz. projekt je namenjen vsem občanom Občine Laško - 10 točk
-	prireditev oz. projekt je namenjena širši populaciji - 15 točk
TRADICIONALNOST
-	vsakoletna izvedba prireditve oz. projekta (več kot 3 leta
zaporedoma) - 10 točk
INOVATIVOST
-	program vsebuje drugačen dostop in ne posnema že izvedenih programov - 5 točk
2.	Preglednost, ekonomičnost in realnost finančne konstrukcije:
-	pregledna konstrukcija prihodkov in odhodkov (v finančno konstrukcijo so vključeni vsi prihodki, stroški, razviden je namen odhodkov, ki so v skladu z načrtovanimi dejavnostmi) - 5 točk
Zagotovljenost drugih, realnih virov sofinanciranja prireditve oz. projekta v višini:
-	40-50 % sredstev - 5 točk
-	več kot 50 % sredstev - 10 točk
3.	Dosedanje delo in reference prijavitelja
Prijavitelj izkazuje medijsko uspešnost izvedenih prireditev oz. projektov (Laški bilten se ne upošteva)
-	objava v enem mediju - 5 točk
-	objava v več medijih - 10 točk
-	izvajalci občasno sodelujejo pri aktivnostih, katerih soorganizator je občina - 5 točk
-	izvajalci redno sodelujejo pri aktivnostih, katerih soorganizator je občina - 10 točk
-	v preteklem letu ni dobil nobenih drugih denarnih sredstev iz proračuna Občine Laško - 10 točk
Višina sredstev se določi na podlagi doseženega števila točk in ocenjene vrednosti projekta ali prireditve oz. ocenjene vrednosti prijavitelja, če je le-ta manjša, ki znašajo:
-	za prireditve oz projekte, ki so bistvenega pomena za promocijo Občine Laško - 5.000,00 EUR
-	za večje projekte ali prireditve, kjer je glavi pokrovitelj Občina Laško - 3.000,00 EUR;
-	za projekte, prireditve, pohode, obdaritev otrok v decembru -1.000,00 EUR;
-	za srečanje starejših občanov, razstave - 700,00 EUR.
5.Višina	sredstev za leto 2011: 25.000,00 EUR
6.	Dokumentacija poziva: Dokumentacija poziva (obrazec za prijavo) je na voljo na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Laško in na spletnih straneh Občine Laško (www.lasko.si).
7.	Način prijave in oddaje:
Posamezna prijava mora biti izdelana izključno na obrazcih za prijavo dokumentacije poziva naročnika ter oddana najmanj 8 dni pred izvedbo prireditve ali projekta. Vloge, ki bodo oddane pozneje, se zavržejo.
Izvajalci morajo dokumentacijo poziva oddati po pošti kot priporočeno pošiljko, lahko pa jo prinesejo osebno v vložišče Občine Laško. Razpisna dokumentacija se pošlje v zaprti kuverti z oznako "Za sofinanciranje prireditev in projektov - ne odpiraj" na naslov Občina Laško, Oddelek za družbene dejavnosti, Mestna ulica 2, 3270 Laško.
8.	Rok poziva: poziv se začne 9. 2. 2011 in konča s porabo razpoložljivih proračunskih sredstev.
9.	Posamezni izidi poziva: Vloge se obravnavajo praviloma enkrat mesečno. Popolna vloga se ovrednoti najpozneje v tridesetih dneh, o višini sofinanciranja prireditve ali projekta pa so izvajalci obveščeni z izdano odločbo. Z izbranimi izvajalci bo župan Občine Laško sklenil pogodbo o sofinanciranju prireditve oziroma projekta.
Izplačilo se izvede po prejetem končnem poročilu o izvedeni prireditvi ali projektu, ki mora obvezno vsebovati fotokopije računov. Če vrednost računov ne dosega dodeljene vrednosti, se znesek ustrezno zniža.
10.	Dodatne informacije: na telefonski številki: 03 733 87 20 (Jasna Kermelj).
Številka: 610 - 01/2011 Datum: 9. 2. 2011
Franc Zdolšek Župan Občine Laško
5

Obvestilo o objavi javnega razpisa o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja Občine Laško v letu 2011
Obveščamo vas, da je Občina Laško izvedla javni razpis o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja Občine Laško. Razpis je objavljen v Uradnem listu RS, na spletnih straneh Občine Laško, na oglasnih deskah krajevnih skupnosti in občine ter v medijih javnega obveščanja. Sredstva v višini 77.400,00 EUR se bodo dodeljevala za naslednje ukrepe:
•	UKREP 1 - Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo
•	UKREP 2 - Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu
•	UKREP 3 - Naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah
1.	NALOŽBE V KMETIJSKA GOSPODARSTVA ZA PRIMARNO PROIZVODNJO
Okvirna višina razpisanih sredstev znaša za:
-	posodabljanje kmetijskih gospodarstev 36.000,00 EUR
-	urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov 15.900,00 EUR
PREDMET POMOČI:
1.1	Posodabljanje kmetijskih gospodarstev z živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo:
-	naložbe v posodobitev hlevov s pripadajočo notranjo opremo za prirejo mleka, mesa in jajc;
-	naložbe v skladišča za krmo s pripadajočo opremo;
-	nakup kmetijske mehanizacije in opreme;
-	nakup kmetijskih zemljišč v vrednosti do 10 % celotne naložbe, če je nakup kmetijskega zemljišča sestavni del celotne investicije;
-	prva postavitev ekstenzivnih travniških sadovnjakov in prva postavitev oz. prestrukturiranje intenzivnih trajnih nasadov sadovnjakov, vključno z jagodišči;
-	nakup in postavitev rastlinjakov, plastenjakov, vključno s pripadajočo opremo;
-	nakup in postavitev mrež proti toči.
1.2	Urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov:
-	naložbe v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali in obor za rejo gojene divjadi;
-	naložbe v izvedbo agromelioracijskih del in ureditev dostopov (poljske poti, dovozne poti, poti v trajnih nasadih na kmetiji) na kmetijskih gospodarstvih.
2.	ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V KMETIJSTVU Okvirna višina razpisanih sredstev znaša 9.500,00 EUR
PREDMET POMOČI:
•	stroški izobraževanja in usposabljanja, svetovalnih storitev, organizacije forumov, tekmovanj, razstav in sejmov, sodelovanja na tekmovanjih, publikacij in spletišč.
3.	NALOŽBE ZA OPRAVLJANJE DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH
Okvirna višina razpisanih sredstev znaša 16.000,00 EUR
Občinska uprava
PREDMET POMOČI:
Predmet podpore so naložbe za sledeče vrste namenov:
(1)	predelava kmetijskih proizvodov, opredeljenih v Prilogi 1 (mesa, mleka, vrtnin, sadja, mlevskih in škrobnih izdelkov, rastlinskih in živalskih olj in maščob, pripravljenih krmil za živali, drugih živil, pijač, lesa, medu in čebeljih izdelkov, zelišč, gozdnih sadežev in gozdnih sortimentov),
(2)	neposredna prodaja kmetijskih proizvodov na kmetijah,
(3)	neposredna prodaja kmetijskih proizvodov zunaj kmetije,
(4)	turizem na kmetiji (gostinska in negostinska dejavnost -ogled kmetije in njenih značilnosti ter ogled okolice kmetije, prikaz vseh del iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, prikaz vseh del iz ostalih vrst dopolnilne dejavnosti na kmetiji, turistični prevoz potnikov z vprežnimi vozili, ježa živali, žičnice, vlečnice, sedežnice, oddaja športnih rekvizitov, oddajanje površin za piknike);
(5)	dejavnost (storitve in izdelki), povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji (oglarstvo, tradicionalno krovstvo s slamo, skodlami in skriljem, peka v kmečki peči, izdelava drobnih galanterijskih izdelkov iz lesa, zbirke, izdelava podkev, podkovno kovaštvo, tradicionalni izdelki iz zelišč in dišavnic);
(6)	pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov na kmetiji;
(7)	storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja teh v najem,
(8)	izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji,
(9)	zbiranje in kompostiranje organskih snovi,
(10)	aranžiranje in izdelava vencev, šopkov ipd. iz lastnega cvetja in drugih okrasnih rastlin.
ODPIRANJE VLOG
Strokovna komisija, ki jo imenuje župan, opravi pregled popolnih in pravočasnih vlog in jih oceni na podlagi pogojev in meril ter kriterijev iz tega razpisa. Na podlagi ocenjevanja vlog bo strokovna komisija pripravila lestvico ocenjenih vlog glede na število doseženih točk. V primeru, da bo skupna vrednost pričakovanega sofinanciranja vlog, ki izpolnjujejo pogoje za sofinanciranje, presegla vrednost razpisanih oziroma razpoložljivih sredstev, bodo imele prednost vloge z višjo oceno.
Vloge morajo biti oddane v zaprti kuverti, opremljene z naslovom pošiljatelja in označene z oznako »NE ODPIRAJ - RAZPIS KMETIJSTVO 2011« od začetka razpisa do 31. marca 2011, in
sicer na naslov Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško. V primeru, da upravičenec pošilja več vlog za več namenov, mora biti vsaka vloga v svoji kuverti.
Upravičencem se sredstva iz proračuna občine izplačajo na transakcijski račun na podlagi zahtevka. Zahtevek mora vsebovati dokazila o plačilu obveznosti in račune oziroma dokumentacijo glede na posamezen ukrep. Zahtevek in računi morajo biti dostavljeni na Občino Laško najpozneje do 31. avgusta 2011, razen za Ukrep 2, Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu do 28. oktobra 2011.
Upravičenci, pogoji za pridobitev sredstev in način obravnavanja vlog iz naslova tega razpisa so v celoti objavljeni na spletni strani in na oglasni deski Občine Laško.
Brezplačna razpisna dokumentacija je od dneva te objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Občine Laško (www.lasko.si) ali pa jo v tem roku zainteresirani lahko dvignejo v Glavni pisarni Občine Laško in v Uradu župana -Referat za gospodarske zadeve, Mestna ulica 2, 3270 Laško, pri Tomažu Zemetu, v času uradnih ur (tel. 03 733 87 36, email: tomaz.zeme@lasko.si).
Tomaž Zeme
6
Občinska uprava/Občinski svet/Upravna enota
Občina Laško vabi zainteresirane ponudnike, da na spletnih straneh (http://www.lasko.si) in na oglasni deski spremljajo aktualne javne dražbe in
AKTUALNA ZBIRANJA PONUDB ZA SKLENITEV NEPOSREDNIH POGODB ZA PRODAJO NEPREMIČNIN:
poslovno-stanovanjskega objekta Šmarjeta 8, 3272 Rimske Toplice, s pripadajočim zemljiščem, za izhodiščno ceno 190.538,95 EUR;
stanovanjskega objekta Lokavec 5, 3272 Rimske Toplice, s pripadajočim zemljiščem, za izhodiščno ceno 39.910,90 EUR;
delno komunalno opremljenega in nezazidanega stavbnega zemljišča parc. št. 212/5, k. o. 1039 Rimske Toplice,
ki se nahaja na območju lN Belovo, z izhodiščno ceno 34.844,04 EUR. Cena ne vključuje 20 % DDV, ki ga plača kupec na podlagi izstavljenega računa;
nezazidanega delno opremljenega stavbnega zemljišča parc. št. 1230/5, z. k. vl. št. 464, k. o. 1022 - Rečica,
za izhodiščno cena 90.810,16 EUR. Cena ne vključuje 20 % DDV, ki ga plača kupec na podlagi izstavljenega računa. Komunalni prispevek, strošek izdelave	projektne
dokumentacije in izdaje gradbenega dovoljenja so zajeti v izhodiščni ceni nepremičnine;
sedmih stanovanj in poslovnega prostora na Aškerčevi cesti 4 v Rimskih Toplicah. Izhodiščne cene za nepremičnine, ki so predmet prodaje, znašajo brez vključenega DDV: 1.613,77 EUR/m2 stanovanja in 2.124,18 EUR/m2 poslovnega prostora zobotehnike.
sm
• i -ia®,r II
—	■ ajggf1
PSORIMSKEJOPUCE
■*ta7,3000C«. W.kapltol.SI
M
Vse zainteresirane ponudnike za nakup nepremičnin obveščamo, da navedene izhodiščne cene nepremičnin veljajo do odprodaje nepremičnin, vendar najdlje do 31. marca 2011.
Stanka Jošt
Občinski svet Laško
Občinski svet Laško je imel v januarju dopisno sejo, na kateri je na predlog odbora za družbene dejavnosti in komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja potrdil kandidate za podelitev priznanj Antona Aškerca, in sicer Društvo vokalna skupina Vodomke Laško, Kvintet Dori in Benjamina Govžeta.
Naslednja seja občinskega sveta bo predvidoma 2. marca.
T. G.
Upravna enota Laško
Ukinitev delovnih sobot na Upravni enoti Laško
Obveščamo vas, da je z zadnjo spremembo Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS št. 101/2010), ki je pričela veljati 1. januarja 2011, ukinjeno sobotno delo upravnih enot. To pomeni, da lahko upravne zadeve na upravni enoti urejate v času uradnih ur, ki so :
Ponedeljek Torek Sreda Četrtek
Petek
od 8.00 do 12.00 od 8.00 do 12.00 od 8.00 do 12.00 od 8.00 do 12.00 (samo na prometu in od 8.00 do 13.00
in od 13.00 do 15.00 in od 13.00 do 15.00 in od 13.00 do 17.00 in od 13.00 do 15.00
matičnem uradu)
Uradne ure po telefonu in svetovalca za pomoč strankam so še naprej vsak dan v poslovnem času naše upravne enote, ki so:
Ponedeljek	od 8.00 do 15.	00
Torek	od 8.00 do 15.	00
Sreda	od 7.00 do 17.	00
Četrtek	od 8.00 do 15.	00
Petek	od 8.00 do 13.	00
Mojca Korošec
»i	■ 1	L	LL	Ll	■	Ll	■		
Iz krajevnih v					skupnosti				i
KS RECICA
V Krajevni skupnosti Rečica je zimski čas prinesel kar nekaj dodatnega dela pri reševanju upravnih postopkov pri pridobitvi dodatnega gradbenega dovoljenja za dokončanje zunanje ureditve mrliške vežice v Zgornji Rečici. Poglobiti bo namreč treba zaprt kanal in zgraditi manjšo škarpo ob predvidenem parkirišču. Izvajalec del je AGM Nemec. Začeli bomo pridobivati nove služnostne pogodbe za izgradnjo javnega vodovoda v Zgornji Rečici, ki bodo določale plačilo odškodnine v tistem delu, kjer poteka primarni vod novega predvidenega vodovoda. Odškodnina se bo izračunala na osnovi veljavnega odloka, ki je objavljen na spletnih straneh KS Rečica (www.recica.si). Zato prosimo vse tiste lastnike zemljišč, ki ste že podpisali pogodbe, da po prejemu novih te podpišete, dopolnite z manjkajočimi podatki in jih vrnete na naslov Občine Laško, druge lastnike zemljišč pa vljudno prosimo, da omenjeno pogodbo proučite in morebitne zadržke javite na naslov Občine Laško (Vesna Sgerm, tel. št. 733 87 16) ali se obrnete na Matjaža Pikla, KS Rečica.
KS VRH NAD LAŠKIM
Krajevna skupnost Vrh nad Laškim in Kulturno društvo Vrh nad Laškim sta v nedeljo, 6. februarja, pripravila proslavo ob kulturnem prazniku, posvečenem največjemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu.
Slavnostna govornica je bila direktorica Knjižnice Laško Metka Kovačič, ki je, med drugim, dala tudi pobudo za nastajanje knjige Vrh nad Laškim skozi stoletja, ki jo je napisal dddr. Jože Maček, izdala pa Občina Laško.
Prva faza izgradnje bo zajemala območje od Zavrat do naselja Huda Jama in odcepa za Govce. Občina Laško je pričela z aktivnostmi v Spodnji Rečici po izgradnji primarnega voda javne kanalizacije, ki je v fazi pridobivanja ustreznega projekta. Prav tako so se pričele aktivnosti po izgradnji plinovoda za naselje Sp. Rečica do tovarne Fragmat Tim. Izdelano je bilo poročilo o onesnaženosti zraka v naselju Sp. Rečica, ki ga je pripravil Zavod za zdravstveno varstvo Celje (ogled poročila je možen na www.recica.si). To prikazuje zaskrbljujoče stanje in bo osnova za nadaljnje aktivnosti med Občino Laško, KS Rečica, podjetji in samimi prebivalci.
V	tem obdobju se pripravljajo spremembe kategorizacije javnih poti na območju celotne krajevne skupnosti, ki vključujejo pripombe in predloge krajanov. Društva pripravljajo občne zbore, njihov seznam pa je objavljen na e-portalu KS Rečica.
V	pričakovanju pomladnih žarkov vam v imenu sveta KS Rečica pošiljamo prav prijeten pozdrav.
Predsednik KS Rečica Matjaž Pikl
Popoldansko prireditev so obogatili Vaška godba Vrh nad Laškim pod vodstvom Ivana Medveda z gostoma, pevko in harmonikarko Sabrino Zavšek in članom ansambla Dori Primožem Razborškom, mešani pevski zbor domačega kulturnega društva, ki je ob tej priložnosti prvič nastopil skupaj z godbo, otroci PŠ Vrh ter Darko Tauses, Stanka Jurgelj in Katja Kovačič, ki so recitirali Povodnega moža.
Jasmina Štorman Foto: Foto atelje Jolanda Sojč, s.p.
Krajevne skupnosti
Kdaj je bila prva cerkvena poroka na Šmohorju? 25. septembra 2010? 11. aprila 1957? Ali še prej? Kdo ve?
Na četrtek, 11. aprila 1957, sta se v cerkvici na Šmohorju poročila Stana Plaznik in Miha Horjak. Poročni priči sta bila Ciril Vezjak in Peter Hrastelj najstarejši. Dva, ki sta bila takrat zraven, še živita. Gospa Stana Horjak in pisec teh vrstic, ki ga je takrat doletela čast, da je pri cerkvenem obredu zgodovinskega dogodka orglal ali po domače »špilal na orgle«.
Pavel Hrastelj
KOMUNALA LAŠKO Uporaba pepela iz podjetja Vipap Videm Krško, d. d., na odlagališču nenevarnih odpadkov Strensko
Na vseh odlagališčih velja, da je treba odpadke odlagati v plasteh po 0,50 m in jih v nadaljevanju prekriti s prekrivnim materialom v plasti 0,50 m. V preteklosti so se za prekrivni material uporabljali zemlja iz zemeljskih izkopov pri gradnji objektov in gradbeni odpadki pri rušenju objektov, vendar pa gradnja nikoli ni sledila potrebam, da bi lahko tako zagotovili ustrezno količino materiala za prekrivno plast. Na podlagi pozitivnega mnenja ministrstva za okolje se je z lesnim pepelom iz Krškega saniralo nekaj odlagališč odpadkov.
Proti koncu leta 2007 smo na naše odlagališče prvič pripeljali pepel iz Krškega. Po priporočilih inštituta za celulozo in papir smo začeli pepel redno dovažati za potrebe dnevnih prekrivnih slojev in izgradnjo transportnih poti ter izgradnjo nasipov. S tem smo dosegli stabilizacijo deponije, preprečili smradne emisije in dosegli ustrezno protipožarno varnost. Za prekrivni material je bila vedno pridobljena veljavna ocena odpadka, v kateri je opredeljeno, da je najprimernejša uporaba pepela izvedba dnevnih prekrivnih slojev na odlagališčih nenevarnih odpadkov. Naša zgodba s pepelom pa se ni končala samo pri izdelavi prekrivnih slojev, ampak se je nadaljevala pri okoljskem projektu, da je iz odpadkov mogoče izdelovati materiale. Iz tega naslova smo pridobili dve slovenski tehnični soglasji (STS). Prvi material smo pridobili tako, da smo v določenem razmerju zmešali odpadek iz proizvodnje piva in pepel iz Krškega in tako pridobili material z možnostjo uporabe v gradbeništvu. Drugi material pa smo pridobili tako, da smo v določenem razmerju zmešali blato iz čistilne naprave, pepel in gramoz in tako pridobili material, ki je primeren za izgradnjo brežin in sanacijo degradiranih površin v naravi (divji peskokopi ipd.).
Vse dodatne analize, ocene odpadkov in rezultate raziskav pa je možno dobiti na vpogled na sedežu našega podjetja.
8
Podeželje
Raznolikost podeželja
Zaključen 3. javni poziv za oddajo projektnih predlogov za izvajanje Lokalne razvojne strategije leto 2011
5. januarja je potekel rok za oddajo projektnih predlogov. Prispelo je 15 vlog, ki jih je komisija že naslednji dan pregledala. Vse, razen ene, so bile popolne. Po pozivu za dopolnitev vloge in oddaji dopolnitve se je sestal odbor za ocenjevanje projektov. Pet ocenjevalcev je pripravilo prednostno listo projektov, na katero so uvrstili sedem projektov in dva rezervna. Upravni odbor bo predlog obravnaval na svoji naslednji seji, nato pa bodo vlagatelji obveščeni o izboru. Do takrat pa vsebina projektov ostaja skrivnost.
Mojca Krivec, KGZS - Zavod Celje, upravljavec LAS
Proj'ekt Za čistej'še okolje
Projekt Za čistejše okolje izvaja LAS Društvo Raznolikost podeželja na območju občin Celje, Laško, Štore in Vojnik. Z njim želimo prebivalce območja osvestiti o pravilnem ravnanju z odpadki iz gospodinjstev in kmetijske dejavnosti. Prvi del projekta
odlagališčih so oz. bodo postavljene označevalne table in kamere, ki naj bi omejile nadaljnje odlaganje smeti. V drugem delu projekta skupaj z Okoljsko-raziskovalnim zavodom Slovenske Konjice pripravljamo zloženke in panoje o pravilnem ravnanju z odpadki iz gospodinjstev in kmetijstva. Izvedli bomo tudi izobraževanje za multiplikatorje -osebe, ki bodo med prebivalci širili informacije o pravilnem ravnanju z odpadki. Upamo, da bodo prebivalci območja s projektom bolje seznanjeni o pravilnem ravnanju z odpadki in da bo projekt pripomogel k ohranjanju našega skupnega okolja.
Primož Kroflič, vodja projekta
Projekt Kozolec na Slogih
Izvedene so bile aktivnosti 3. faze. Julija so bile organizirane konjeniške igre, ki so se jih je udeležile štiri ekipe oz. skupno 21 nastopajočih. Poleg tekmovanja v spretnostnem jahanju, hitrostnem jahanju in dirki vpreg so
je namenjen fizičnemu očiščenju divjih odlagališč smeti, ki ga v naravi izvajajo projektni partnerji. Na območju Občine Laško je partner PGD Vrh nad Laškim poskrbel za očiščenje odlagališča ob cesti Žigon-Brodnice. Na očiščenih
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje
prizadevni člani društva prikazali način košnje in obračanja sena s konjsko vprego tako, kot so to delali nekoč. Prireditev si je ogledalo preko 500 gledalcev. Poleti je bilo izvedeno tudi izobraževanje o vzdrževanju in negi kopit, ki se ga je udeležilo 23 članov. Novembra pa je bilo tradicionalno žegnanje konj, ki se ga je udeležilo 90 konj, od tega šest vpreg. Skupaj se je prireditve udeležilo preko 600 obiskovalcev.
Mojca Krivec Mladi v simbiozi z okoljem
Zaključena je prva faza projekta, v kateri so nastale tri spletne igre v skrbi za okolje, namenjene otrokom: 1. Poveži pare - simboli in pomeni: s to spletno igro se bodo mladi naučili prepoznavanja simbolov in znakov za ravnanje z
odpadki. Na levi strani so simboli, na desni pa njihovi pomeni, vendar v napačnem vrstnem redu. Povezati je treba simbol s pravilnim pomenom. Ta igra ni odvisna od spretnostnih veščin dela z računalnikom, ampak poudarja znanje otrok in odraslih.
2.	Ločuj - varuj!: V spletni igri se pokaže zlobnež, ki odvrže odpadek. Izbrati je treba primeren koš, zabojnik glede na vrsto odloženega odpadka. Pojavlja se čedalje več odpadkov, ki jih je treba vedno hitreje pravilno razvrščati.
3.	Smeti napadajo!: Odpadek se prikaže na desni strani in poskuša prečkati trato. Izbrati je treba pravilen koš, zabojnik, ki je primeren za razvrstitev tistega odpadka. Če izbereš pravilen koš, si premagal odpadek. Boriti se je treba z vrsto različnih poosebljenih odpadkov. Natisnjena je bila tudi brošura, katere besedilo je namenjeno spodbujanju mladih k pravilnemu ločevanju odpadkov in varovanju okolja. Več o igrah in povabilo k sodelovanju na spletni s strani www.mladizaokolje.si.
Mojca Krivec Gozdna učna pot Modrijanov
Skupaj s partnerji: Občino Vojnik, Planinskim društvom Vojnik in Geodetskim zavodom pripravljamo I. fazo projekta Gozdna učna pot Modrijanov. Pot bo zanimiva, lepa in predvsem poučna za prav vse generacije, za malčke pa bomo uredili tudi krajšo, manj naporno različico. Ker se imenuje Gozdna učna pot Modrijanov, bo tudi pot modrosti. Se boste spet vprašali, tako na tiho, a tale Mila ne pozna pravopisa, da piše Modrijane z veliko začetnico. Pa je vendar prav napisano, saj je pot poimenovana po našem znanem narodno-zabavnem	ansamblu,
Modrijanih. Resnično si vsi želimo, da bi otvoritveni dogodek popestrili prav oni. Držimo pesti, da se sliši njihova pesem tam nekje v maju, tam nekje v našem lepem gozdu. Ne bom izdala vsega, kakšna bo pot, povem lahko le to, da ekipa planincev, članov Izvira, občinskih delavcev ter strokovnih sodelavcev in izvajalcev dela sto na uro, da bo pot kar se da lepo in kakovostno urejena in nam vsem v ponos in razvedrilo, pa tudi za učenje.
Milica Kočevar, Društvo Izvir
9
M« ■■■■■■■■■
Projekt Barbarina pot
Projekt je že zaključen. Očiščena in urejena je celotna trasa, zavarovani so nevarni deli poti in postavljene označevalne, vsebinske in informacijske table. Za zaključek pa je bil 4. decembra izveden 10. tradicionalni pohod po Barbarini poti, ki je kljub slabemu vremenu privabil 416 pohodnikov, ki so prejeli kape, tisti, ki so se pohoda udeležili vsaj trikrat, pa tudi priznanja. Za obiskovalce, ki se bodo po trasi pohoda ali le njenem delu sprehodili izven časa vodenega pohoda, pa je izdelana zloženka z opisom poti in znamenitosti ob poti.
Leonida Cmok, ŠKD Rudar Pečovje
Dvig kakovosti in prepoznavnosti učnih in oglednih vsebin na podeželju
Narejena je bila analiza povpraševanj po ogledih učnih kmetij in drugih ponudnikov ter njihova realizacija v letu 2010. Po do sedaj vrnjenih vprašalnikih je bilo ugotovljeno, da se je za ogled zanimalo 39 šol, realiziranih pa je bilo 31 ogledov, ki se jih je skupno udeležilo kar 684 učencev. Petnajst vrtcev se je zanimalo za učne in ogledne kmetije, realiziranih je bilo sedem ogledov, 206 otrok je spremljalo učne vsebine pri ponudnikih učnih in oglednih vsebin. Drugih povpraševanj je bilo 112, od
Podeželje/Gospodarstvo
tega realiziranih 87 ogledov in kar 1.718 udeležencev (odrasli, družine, skupine itd.) je prisostvovalo pri učnih programih. Ponudniki, ki so se z izvajanjem učnih vsebin ukvarjali že prej, ugotavljajo, da se je v letu 2010 poznala recesija tudi na tem področju, saj je na oglede prišlo manj šol in skupin odraslih obiskovalcev. V nadaljevanju projekta, ki bo zaključen do konca maja, se bo izvedel še računalniški tečaj, naredile se bodo označevalne table za posamezne ponudnike učnih in oglednih vsebin ter postavitev vseh ponudnikov s podrobnejšimi opisi in fotografijami na spletno stran.
Mojca Krivec, KGZS - Zavod Celje
Zdravo življenje z bio pohištvom
Tovarna pohištva Paron je edini slovenski proizvajalec pohištva, ki je od avstrijskega ministrstva za okolje in prostor prejel certifikat Zelena linija (Die Grüne Linie). Nosita ga dva pohištvena programa, ki obsegata opremo mladinskih in dnevnih sob, spalnic, jedilnic in opremo sob za dojenčke. Certifikat zagotavlja, da je pohištvo v celoti izdelano iz masivnega lesa in najboljših materialov, hkrati pa ustreza tudi najstrožjim	okoljevarstvenim
predpisom, od tega, da se med proizvodnjo v zrak spusti čim manj škodljivih izpustov, do tega, da je embalaža, s katero je pohištvo zaščiteno, razgradljiva.
Kakšna je bila pot do certifikata Zelena linija?
Podjetje Paron je ta certifikat prejelo februarja 2009 za pohištvena programa
Xara in Bergen, ki sta namenjena opremi mladinskih sob, dnevnih sob, spalnic, jedilnic in tudi opremi sob za dojenčke. Zelo smo ponosni, da smo uspeli zadostiti vsem zahtevam, ki jih inštitut postavlja, in da smo se februarja 2009 lahko udeležili svečane podelitve certifikata Zelena linija, ki smo ga prejeli iz rok avstrijskega ministra za okolje in prostor Nikija Belakoviča. Projekt je bil obsežno zasnovan in posebna projektna skupina se je s pridobivanjem certifikata ukvarjala dobro leto dni. Pridobivanje tega certifikata namreč ne posega samo v materiale, ki se pri proizvodnji uporabljajo, ampak tudi v proizvodnjo tega pohištva, ravnanje z odpadki, embalažo, ravnanje z gozdovi in tudi kvaliteto delovnega okolja, kjer se pohištvo proizvaja. Skratka, certifikat za bio pohištvo ima poleg zahtev po naravnih materialih tudi izrazito
okoljevarstveno noto.
PARON
vuww.paron.si
Katerim kriterijem je treba zadostiti, da podjetje pridobi certifikat?
Z nevarnimi snovmi, kot je npr. formaldehid, raznimi konzervansi in drugimi aditivi se pri proizvodnji tega pohištva ne srečamo. Pohištveni kosi morajo biti narejeni iz 100-odstotno masivnega lesa in površinsko obdelani z naravnimi olji in voski. Proizvajalec mora dokazati, da kupuje les pri dobaviteljih lesa oziroma gozdnih gospodarstvih, ki so nosilci certifikata FSC. Dokazati je bilo treba, da je les kupljen pri dobaviteljih, ki ne izvajajo nenadzorovane sečnje, posekana področja pogozdujejo in ščitijo gozdne vire. Les iz deževnih gozdov ni dovoljen. Embalaže posameznih kosov pohištva mora biti čim manj in mora biti biološko razgradljiva, da ne obremenjuje okolja.
Gospodarstvo
HS m j^H -i WW*	m
	
	iS v
Kako dolgo velja certifikat? Ga je treba obnavljati?
Certifikat Zelena linija velja, dokler podjetje za določen program, ki se lahko pohvali s certifikatom, izpolnjuje vse pogoje.
Eden od pogojev za pridobitev certifikata je tudi delavcu prijazno delovno mesto. Kakšne delovne pogoje vi zagotavljate svojim delavcem?
Po pridobitvi vseh ustreznih certifikatov za posamezne materiale je tovarno večkrat obiskal tudi predstavnik inštituta, ki certifikat podeljuje, in na mestu samem spremljal proizvodni proces. Pomembne so bile meritve hrupa, svetlobe in prašnih delcev na delovnem mestu, kot tudi stopnja izpustov v ozračje in vodotoke. Standardi, ki jih inštitut predpisuje, so vsekakor višji od slovenskih zahtev na tem področju.
Nenazadnje pa so si ogledali tudi, ali je delovno mesto delavcu prijazno. Pomembna sta bila ustrezna opremljenost in vzdrževanje
garderobnih prostorov, sanitarij in jedilnice v proizvodnji Parona, saj tudi to močno vpliva na zdravje in zadovoljstvo vseh zaposlenih.
Kako prepoznaven je certifikat med slovenskimi kupci? Kaj pa v tujini?
Pohištvo, ki nosi ta certifikat, ima na avstrijskem in tudi na drugih zahodnoevropskih trgih posebno veljavo in posebno mesto tako na prodajnem mestu kot v zavesti kupcev. Tovarna Paron večino svojega pohištva izvozi prav na te trge in prodaja bio pohištva se vsako leto povečuje. Osveščenost kupcev pa ni v porastu samo na avstrijskem in nemškem trgu. Tudi doma opažamo vedno večjo zavest kupcev o tem, kaj kupujejo in kaj jim naravno, okolju neobremenjujoče pomeni.
Kako se cene bio pohištva razlikujejo od cen "navadnega" pohištva?
Nedvomno velja, da imajo masivni in naravni materiali svojo ceno. Kljub splošnemu prepričanju, da je ta zelo visoka, pa to ne drži vedno, saj je treba upoštevati tudi trajnost in kakovost
takšnega pohištva. Pohištvo v našem prostoru sobiva leta in desetletja, zato je pomembno, da poleg cene pri nakupu mislimo tudi na svoje zdravje in kakovost bivanja. Z masivnim pohištvom na dolgi rok prihranimo denar.
Bo šla proizvodnja pohištva v to, bio smer?
Življenje v 21. stoletju temelji na ekološki in družbeni ozaveščenosti -tudi kadar govorimo o pohištvu. Naravni materiali so pomemben del zdravega življenja in niso le modna muha. Les je že tisočletja nepogrešljiv element pri gradnji in opremljanju prostorov. Ekološko ozaveščeni kupci, ki se zavedajo prednosti bio pohištva, se zato poskušajo izogniti škodljivim snovem v svojem bivanjskem okolju in želijo v svoji bližini čutiti naraven in zdrav les. Za lažje prepoznavanje ljudem in naravi prijaznega pohištva je tu Zelena linija našega podjetja, s katero si prizadevamo nadaljevati tudi v prihodnjih letih.
Jasmina Štorman Foto: Tovarna pohištva Paron
Gostinec Bogdan Deželak slavil na Gostinsko-turističnem zboru v Kranjski Gori
Na letošnjem 57. Gostinsko-turističnemu zboru Slovenije v Kranjski Gori je Bogdan Deželak osvojil kar dve medalji Gospodarske zbornice Slovenije, zlato in srebrno.
Ta tradicionalna prireditev enkrat letno združi vso gostinsko-turistično stroko ter največje mojstre iz Slovenije in tujine. Bogdan Deželak je zlato medaljo osvojil v kategoriji Razstava omizij, v kateri je pripravil slavnostno kosilo z naslovom 185 let pivovarstva z Gambrinusom. Zgodba, da je brabanski kralj Gambrinus izumitelj piva, prve pijače, ki je vsebovala hmelj, je stara že več kot tisoč let, Gambrinus pa je znan tudi kot kralj piva. Bogdan je mizo pogrnil z zlatim prtom, ker pravijo, da je hmelj zeleno zlato, hotel pa je tudi, da
bi omizje simboliziralo pivo. Osrednji del mize je dekoriral s svileno tančico, ki simbolizira peno na pivu. Za cvetlični aranžma je uporabili sestavine, ki so poleg vode sestavni del piva: ječmen, pšenica in hmelj. Za darilo je gostom pripravil šatuljo, na kateri je bronasti odlitek kipa kralja Gambrinusa, v njej pa so zrna ječmena, pšenice in storži hmelja. V svečano kosilo je vključil jedi, ki jih je povezovalo prav pivo, to pa je bilo prisotno tudi pri vsej hrani. V drugem delu tekmovanja se je
preizkusil v angleškem načinu strežbe v razkosavanju jagnječjega hrbta za dve osebi s primerno prilogo pred gostom. V sredo so ga prišli v Kranjsko Goro pozdravit in mu čestitat člani bobnarske skupine laške godbe in laške mažoretke, ki so na prireditvenemu prostoru naredili nepozabno vzdušje. Kot sommelier prve stopnje pa se je udeležil tudi tekmovanja vinskih svetovalcev Slovenije, na katerem so preverjali teoretično in praktično znanje. Vodja tekmovanja Peter Petroci je Bogdanu podelil srebrno medaljo, saj je dosegel 92 točk od 100, do zlate medalje pa mu je zmanjkalo le 1,51 točke. Kljub temu je zadovoljen z rezultatom, saj se je tovrstnega tekmovanja udeležil prvič, prav gotovo pa ne zadnjič. Njegov veliki uspeh v obeh kategorijah pomeni veliko motivacijo za nadaljnje delo - Bogdan je namreč od začetka aprila lani vodja strežbe in recepcije v hotelu Hum.
11
STIK
stfK
STIK - CENTER ZA ŠPORT, TURIZEM, INFORMIRANJE IN KULTURO LAŠKO
otroke. Praznično veselje se je nadaljevalo na občinskem dvorišču s prireditvama Predbožični večer 23. decembra in Slovo od starega leta 30.
decembra, ki sta bili zelo dobro obiskani. Program na Predbožičnem večeru so pripravili otroci iz Vrtca Laško, Osnovne šole Antona Aškerca in Osnovne šole Primoža Trubarja Laško. Večer sta popestrila še glasbeni
gost Benjamin Dolič in pa seveda Božiček, ki je otroke obdaril s simboličnim darilom. Slovo od starega leta se je pričelo z nastopom domačih kulturnih društev in zborov, obiskom dedka Mraza in babice Zime ter se nadaljevalo z ^noro zabavo ob Rock partyzanih. Župan Občine Laško
Veseli december v Laškem
December je minil v znamenju številnih prireditev v občini Laško. Čez ves mesec se je na različnih lokacijah zvrstilo ogromno dogodkov in prireditev, ki so jih pripravili različni organizatorji v laški občini.
Stik se je skupaj z Občino Laško in drugimi soorganizatorji prireditev odločil, da decembra pripravi tri večje prireditve na prostem, ki so vezane na dobre može v tem veselem mesecu. Praznovanje se je pričelo z Miklavževim sejmom na tržnici v Laškem. Ponudba prazničnih daril in dobrot z laškega podeželja je popestrila sobotni dopoldan, sv. Miklavž s spremstvom pa je razveselil
Franc Zdolšek je občanom zaželel vse dobro v letu 2011 in jih presenetil s penino in ognjemetom. Vsem sodelujočim v programu in ponudnikom na stojnicah se še enkrat iskreno zahvaljujemo.
Stik, Andreja Križnik Foto: Foto atelje Jolanda Sojč, s. p.
Utrinek iz Kulturnega centra Laško
V Kulturnem centru Laško smo že izpeljali več kot polovico vseh načrtovanih prireditev v sezoni 2010/11. Velik odziv obiskovalcev je predvsem na Gledališki abonma, ki je večinoma tudi že zaseden. Prav tako dober odziv je na koncerte v sklopu
Abonmaja Mavrice polk in valčkov.
Tradicionalna januarska mavrica z laškimi ansambli je bila letos ena najboljših. Glavnima voditeljema, Franciju Podbrežniku in »laškemu Užigucu« se je v letošnjih koncertih pridružila še voditeljica Maja Šturm. V marcu bo na programu še zadnji koncert, kjer bodo mavrico obarvali Ansambel Saša Avsenika in Mladi Dolenjci. Nekoliko manj so obiskani koncerti v sklopu Abonmajev Laško. V tej sezoni sta bila izpeljana dva koncerta, eden pa je zaradi vremenskih razmer odpadel. Zadnji, koncert klezmer glasbe v izvedbi kvarteta Akord je poslušalce navdušil in jim zagotovil svojevrsten užitek.
Razstava likovne skupine Pro tempore
V	petek, 28. januarja, se je v razstavišču odprla razstava likovne skupine Pro tempore, ki jo sestavljajo Vlado Geršak st., Vlado Geršak ml., Jure Godec, Daniel Hrovat, Zoran Jošic, Drago Medved, Stane Petrovič Čonč, Božidar Ščurek in Ljuban Šega. Razstava je na ogled do 10. maja 2011 od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure in med prireditvami.
V	času razstave poteka tudi posebna dobrodelna akcija. Člani likovne skupine Pro tempore so namreč namenili v prodajo devet svojih slik. Izkupiček od prodaje bo namenjen Rdečemu križu Laško za pomoč družini pri odpravljanju posledic elementarne nesreče. Nakup in prevzem slike lahko opravite v tajništvu Stika od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure.
Na pripravah košarkarska ekipa Army iz Gruzije
Od 3. do 15. januarja je bila v Laškem na pripravah trenutno prvouvrščena ekipa gruzijske košarkarske super lige. Zanimivost te ekipe je, da jo v glavnem financira gruzijsko ministrstvo za obrambo, zato je bil njihov aranžma v Sloveniji finančno pokrit že pred njihovim prihodom. V tej košarkarski ekipi sta med drugim tudi Laščanom poznan David Ugreghelidze, ki je v KK Zlatorog igral v sezoni 2006/07, in mlajši brat Vladimirja Boise. Med pripravami so odigrali tudi tri pripravljalne v tekme, v katerih so premagali Šentjur, izgubili pa z Zlatorogom in v Ljubljani s Slovanom. Nad nastanitvijo v Thermani in razmerami za treninge v dvorani Tri lilije so bili naravnost navdušeni in obljubili so, da se še vrnejo.
Stik, Aleš Antauer
Sejem Alpe Adria - Turizem in prosti čas
Od 27. do 30. januarja je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal sejem Alpe Adria - Turizem in prosti čas. Sejem je prvič predstavljal ponudbo razstavljavcev glede na destinacijo in različne turistične produkte. Letos sta se na skupnem razstavnem prostoru predstavili območji Osrednje Celjsko (Celje, Laško, Dobrna, Štore, Vojnik) in Spodnje Savinjsko (Žalec, Braslovče, Prebold, Polzela, Tabor, Vransko). Predstavitev je spremljal raznolik program, kjer so obiskovalci spoznavali ponudbo prek različnih animacij, lahko so poskusili številne domače dobrote in občudovali rokodelske obrti. Pripravili smo tudi
STIK
V Laškem vsako leto več obiskovalcev
V letu 2010 se je na izlete po Laškem in okolici organizirano odpravilo 6.000 obiskovalcev (skoraj 2.000 obiskovalcev več kot v letu 2009).
im^-
nagradno igro, za dodatno promocijo pa smo poskrbeli še s skupnim oglasom v posebni izdaji revije In your pocket, ki so jo prejeli vsi obiskovalci sejma. Predstavitev naše občine so sooblikovali Čebelarstvo in lectarstvo Šolar, kranceljpintarici Marica Lesjak in Danica Krašovec, Rimske terme in Pivovarna Laško.
V sodelovanju s Thermano Laško in Rimskimi termami turistično ponudbo občine predstavljamo tudi na številnih sejmih in borzah zunaj meja naše dežele. Letos smo se že udeležili sejma počitnic CMT Stuttgart, februarja pa bomo s promocijskimi materiali prisotni tudi na borzi BlT Milano, na sejmu IFT Beograd in borzi Transromanica v Berlinu.
Stik, Metka Mavri
Laški sejem
Februarja sta Občina Laško in Stik izvedla že 11. Laški sejem zapovrstjo. Sejem vsak prvi petek v mesecu zapolni parkirišče pod Občino Laško ob reki Savinji in vabi mimoidoče k nakupu. Med štiridesetimi različnimi ponudniki najdete pestro ponudbo domačih dobrot (sadje, zelenjavo, kruh,
pecivo, med, bučno olje, mesne izdelke ...), izdelkov domače obrti (spominki, harmonike, ure ...) ter izdelkov široke potrošnje (oblačila za odrasle, delovna oblačila, otroška oblačila, nogavice, obutev, igrače,.). Na vsakem sejmu se nam pridružijo tudi »Ribnčani«, ki ponujajo raznovrstne izdelke suhe robe. Ustavite se lahko pri gostincu, ki v hladnih mesecih poskrbi tudi za odlično kuhano vino in čaj.
Ponudniki neutrudljivo vztrajajo na sejmu ob vsakem vremenu, zato so še toliko bolj veseli, ko sejem zaživi in ga obiščete vi, dragi Laščani. Vljudno vabljeni na naslednji Laški sejem, ki bo v petek, 4. marca, od 8. do 16. ure.
Stik, Polona Zorko
Večinoma so se odločili za izlet Tradicija pivovarstva, ki vključuje spoznavanje zgodovine pivovarstva v Muzeju Laško, ogled Pivovarne Laško in degustacijo piva. Prav tako pa se izletniki radi odpravijo na ogled drugih zanimivosti po občini Laško, ki jih ponujamo v naboru dvanajstih različnih izletov po Laškem in okolici.
Stik, Tina Belej
Elektronsko obveščanje o prireditvah v občini Laško
Želite biti najhitreje seznanjeni s prireditvami v občini Laško in hkrati prispevati k varovanju okolja?
Tiskane publikacije so še vedno priljubljen način obveščanja, a e-publikacijam v prid govori vse večja okoljevarstvena zavest, ki kliče po racionalni porabi papirja ter iskanju medijev, ki ne onesnažujejo okolja. Vabimo vas, da se vpišete v brezplačni sistem elektronskega obveščanja. Način vpisa je zelo enostaven. Na naši spletni strani www.stik-lasko.si najdete rubriko brezplačne e-novice, kamor vpišete svoje ime in e-naslov. Naša spletna stran www.stik-lasko.si je stičišče informacij, povezanih z okolico Laškega, ki jih želi obiskovalec izvedeti iz prve roke. Ponuja informacije o turističnem, športnem, kulturnem dogajanju in še veliko več.
STIK, Alenka Škorjanc
Nova podoba hostes v Kulturnem centru
Hostese že vrsto let v Kulturnem centru sprejemajo obiskovalce in poskrbijo za nemoten potek protokola na prireditvah. Z novo sezono se nam je pridružila nova generacija mladih,
obenem pa smo zamenjali uniforme.
Za enoten videz so tako ponovno poskrbeli v Butiku Vlasta, kjer so zašili in oblikovali nove uniforme. V Kulturnem centru vas tako pričakujemo v novi sestavi in se veselimo vašega obiska na prireditvah.
Stik, kolektiv hostes Foto: Maja Klinar
Dvorana Tri lilije petek, 18. 2. 2011, ob 19. uri
JUBILEJNI KONCERT ANSAMBLA BRANETA KLAVŽARJA OB 30. OBLETNICI DELOVANJA Z GOSTI:
IGOR IN ZLATI ZVOKI, ANSAMBEL TONETA RUSA, JODL EXPRESS, ANSAMBEL STANETA PETRIČA, DARJA ŠVAJGERIN SLAVKO PODBOJ.
Pred prodaja vstopnic: TIC Laško, Gostiščev Hochkraut Tremarje, Hotel Žonta Šentjur in trgovine Brglez Vransko.
Organizator: Ansambel Braneta Klavžarja
4. STIKOV POHOD NA HUM
sobota, 9. 4. 2011, start ob 9. uri na parkirišču pred gradom Tabor
Gre za rekreativni pohod, katerega namen je predvsem druženje pohodnikov in je namenjen vsem, tudi otrokom, saj se na vrh Huma vzpnemo v približno dobre pol ure. Po povratku s Huma sledi zaključek na parkirišču, ob pijači, jedači in glasbi. Vsi pohodnik prejmejo stikovo obešanko s spominsko kartico. Prijavnine za pohod ni. Vabimo vas, da sobotno dopoldne preživite z nami.
Vljudno vabljeni!
direktorica, Andreja Križnik
13
STIK
PUSTNI KARNEVAL V LAŠKEM nedelja, 6. marec 2011, ob 15. uri
Organizatorji prireditve: STIK, Turistično društvo in Občina Laško
Babimo k sodelovanju vse lepe in grde, male in velike, skupinske in posamezne, norčave in manj norčave, maske... Maškare izkažite se s čim bolj izvirnimi idejami, udeležite se povorke, porajajte z nami in se najejte pustnih krofov.
Dobimo se v nedeljo, 6. marca, ob 14.30 uri na zbirnem mestu (pri tehtnici Pivovarne Laško), od koder bo krenila pustna povorka.
Informacije in prijave: TIC Laško, 03 733 89 50, info@stik-lasko.si NE ZAMUDITE NAJBOLJ »ODŠTEKANE« NEDELJE V LETU IN SE NAM PRIDRUŽITE.
Vabljeni na pomladno trilogijo prireditev v Galerijo Maleš
Če hočeš živet, se moraš upret, so peli začetniki slovenskega punka pred več kot 30 leti. Univerzalnost besedil ene največjih glasbenih bomb, ki so padle na šentflorjansko rock sceno, kot se je izrazil Andrej Šifrer davnega leta 1977, je v preseganju vsakršnega enodimenzionalnega branja in razumevanja. Je živ opomin, da je treba v vsakem prostoru in času imeti dovolj poguma za zvestobo samemu sebi, čeravno nam lahko tako početje usodno zaplete življenje. Ali kot to isto za današnji čas izpove starosta slovenske poezije Ciril Zlobec: »Upor se torej začenja pri uporu lastnim skušnjavam, da ne podležeš površinskim trendom sodobne družbe. Zdaj, ko je vse usmerjeno v globalizacijo, smo v veliki nevarnosti, da zapravimo največjo dragocenost civilizacije: človekovo individualno osebnost.« Zato vabljen, spoštovani bralec, da se nam pridružiš v njenem pomladnem slavljenju na prireditvah v Galeriji Maleš.
Pesniki že tisočletja iščejo dialektično ravnovesje med tem, kar v poeziji estetskega že je, in med lastno pesmijo, ravnovesje med tradicijo in novostjo. Kako se v porajanju lastnega umetniškega	sloga
skušnjavam zapadanja v že videno in znano upira mlada ustvarjalka Katja Gorečan, ki deluje tako na področju poezije (pri sedemnajstih letih je izdala prvo pesniško zbirko) kot tudi likovnega snovanja, bomo izvedeli v petek, 18. marca, ob 18. uri. Prireditev z naslovom Mačje leto je vezana na obeležitev svetovnega dneva poezije, ki ga praznujemo 21. marca. Svetovni dan Zemlje praznujemo 22. aprila, a ga bomo v Galeriji Maleš obeležili že teden prej, saj je
letos ta dan tudi veliki petek. 15. aprila ob 17. uri se bodo na prireditvi z naslovom Med naturo in kulturo predstavili že uveljavljeni ustvarjalci. Pričeli bomo z otvoritvijo premierne razstave suhocvetnih podob svetovne popotnice Alme M. Karlin avtorice Marije Gaber. Ob tej priložnosti bodo razstavljeni	tudi
herbariji.	Njene
umetnine, ki gradijo na lokalni identiteti in spodbujajo zavedanje o dediščini prostora, so preplet uporabe naravnih materialov in sodobnih postopkov. V nadaljevanju večera nam bosta Irena in Igor Kononenko z Inštituta za Bachovo cvetno terapijo predstavila bogato tradicijo te terapije, katere utemeljitelj je bil priznani angleški zdravnik, patolog, bakteriolog in homeopat dr. Edward Bach. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je oblikoval sistem 38 cvetnih esenc, katerega uporaba je v sodobnem času v
pogum, svojo individualnost. Drugič naj bi pomislil na to, da se resnične zmage v življenju rodijo iz ljubezni in miline, zato naj v taki tekmi ne bi uporabil sile. S stalnim vživljanjem v svoje lastno bistvo, z vadenjem sočutja, simpatije, prijaznosti in, če je mogoče,
velikem ponovno
razmahu, saj je vzpostaviti naše
njen cilj duševno
ravnovesje in nas tako lastnimi duševnimi in
povezati z telesnimi
samozdravilnimi močmi. Znan je njegov citat: »Vsak človek, odrasel ali otrok, ki se mora osvoboditi dominirajočih vplivov drugega, bi moral pomisliti na dvoje. Prvič na to, da naj bi tega vsiljivca in zatiralca gledal na isti način kot nasprotnika v športu: kot osebnost, s katero se skupaj udeležuje igre življenja,	brez
najmanjšega sledu grenkobe. Če ne bi imeli	takih
sobojevnikov, potem ne bi imeli priložnosti, da bi razvili svoj
naklonjenosti - ali še bolje: ljubezni nasproti drugemu se lahko tako razvijemo, da nam je v pravem trenutku mogoče čisto blago in mirno slediti klicu lastne vesti, ne da bi dovolili najmanjše vmešavanje.« Tretja prireditev z naslovom Restavratorski pogled na Goleževo hišo bo v sredo, 18. maja, s pričetkom ob 17. uri in bo vključevala voden ogled s strokovnim komentarjem Petre Rems in mag. Mateje Golež. Prireditev je vezana na obeležitev svetovnega dneva muzejev, njen namen pa je poiskati načine in možne poti, kako povezati kulturo in turizem na način, za katerega John Kenneth Galbraith, ekonomist s Harvarda, pravi: »Gibanja za ohranitev dediščine imajo eno nenavadno značilnost. Nikoli se ne soočajo s spori o preteklosti ali obžalovanji. Člani takih gibanj so edini, katerih modrost je za nazaj vedno potrjena.« Dodatne informacije in najave ogledov stalnih in tematskih razstav v Galeriji Maleš v Zgornji Rečici 89 so možne po predhodni najavi: Travica Maleš Grešak (gsm: 041 867 246. Vljudno vabljeni!
Marina Bezgovšek, TIC - STIK Laško
14
STIK/JSKD
Laško, Berlin, Kitajska in ZDA
Na prvi pogled kraji in dežele v naslovu pričujočega prispevka niso med seboj v nikakršni povezavi. Pa vendar ni tako. Povezuje jih Transromanica.
Triletni evropski projekt s tem imenom, vreden dva milijona evrov, se je pričel leta 2003. Vanj so se vključile pokrajine sedmih držav, v katerih so ohranjeni enkratni	kulturno-zgodovinski
spomeniki iz časa med 9. in 13. stoletjem, ko se je na področju umetnosti in arhitekture izoblikoval večplasten, a enoten slog, poimenovan romanika. Partnerji v projektu so si za cilj zadali spodbujanje akcij, ki bodo privedle do inovativnih vzorčnih rešitev za vzdrževanje, upravljanje in predstavitev zanimivosti iz obdobja romanike s pomočjo novih medijev ter oblikovanje zavesti o romanski dediščini. Transromanica povezuje evropske regije romanske kulturne dediščine v enotno turistično pot, na kateri lahko obiskovalci občudujejo štiridesetih osrednjih veličastnih romanskih spomenikov, od katerih mnogi spadajo v Unescovo svetovno dediščino. Njim je priključenih še dobrih štiristo manjših, večinoma sakralnih objektov iz tega umetnostno-
[skd
J j AVKI SK t AO RE PUBLIKE SI OVF NI JE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI
Deset let Območne izpostave JSKD Laško
V četrtek, 13. januarja, je v Rimskih Toplicah potekal sestanek za predsednike oziroma predstavnike kulturnih društev, ki delujejo v občinah Laško in Radeče. Sestanek je bil še posebej svečan, saj v letu 2011 mineva že 10 let delovanja območne izpostave Laško, hkrati pa je bil to sestanek, na katerem so se srečali kulturniki iz obeh občin. Največjo težo sestanku je dala prisotnost direktorja JSKD Igorja Teršarja ter obeh županov Franca Zdolška in Matjaža Hana. Prisotni so bili tudi vodje oddelkov za družbene dejavnosti iz obeh občin ter člani sveta OI Laško, ki so še pred tem imeli sestanek, na katerem so podrobno pregledali delovanje območne izpostave. Tako je bilo prisotnih 39 predstavnikov društev. Najprej je vse pozdravil direktor JSKD gospod Igor Teršar, ki je v svojem nagovoru izpostavil novo sprejet zakon
zgodovinskega obdobja. Slovenija se je projektu v začetku pridružila s petimi osrednjimi spomeniki: grad Podsreda, samostan Stična, katedrala Marijinega vnebovzetja v Kopru, cerkev sv. Martina v Laškem ter samostan in cerkev sv. Mavricija v Jurkloštru. Pozneje se je tem pridružilo še dvaindvajset manjših spomenikov iz različnih delov naše domovine. Ja, v naši občini sta kar dva od petih najpomembnejših	romanskih
spomenikov Slovenije. Se ju Laščani zavedamo? Ju dovolj spoštujemo? Znamo to lepoto in enkratnost izkoristiti za povečanje turističnega obiska in s tem prihodka občine? Projekt Transromanica je bil po zaključku leta 2006 nadgrajen in se nadaljuje s projektom Crosscultour, katerega glavna cilja sta prispevati k dodani vrednosti kulturne dediščine v srednji Evropi in razvoj kulturnega turizma. Projekt, ki bo zaključen konec letošnjega leta, je vreden 2,26 milijona evrov. V Berlinu je v začetku februarja potekala strokovna delavnica, namenjena postavitvi skupne strategije projekta Transromanica-Crosscultour za nastop na hitro rastočem kitajskem in vedno zanimivem ameriškem turističnem tržišču. Predstavniki držav partnerk v projektu so se najprej seznanili z zahtevami in posebnostmi turistov, ki prihajajo iz teh dežel, nato
pa so v konstruktivni debati s pomočjo svetovnih strokovnjakov turističnih znanosti pripravili načrt enotnega nastopanja na največjih svetovnih tržiščih. V Berlinu sta Laško zastopala STIK, Center za šport, turizem, informiranje in kulturo, ter Thermana. STIK je predstavil svoje splošne turistične programe in posebno kulturno ponudbo, ki se navezuje na projektne naloge in cilje Transromanice. Thermana pa je izpostavila svojo ponudbo zdraviliškega, wellness in kongresnega turizma. Prikazani so bili naš pogled na pomen in način predstavitve lokalnih znamenitosti iz obdobja romanike ter naše zamisli o vključitvi v skupno strategijo Transromanice. Laški predlogi, predstavljeni na strokovnem srečanju v nemški prestolnici, so bili dobro sprejeti in upoštevani v sklepnih dogovorih. Naši romanski arhitekturni in umetnostni spomeniki ter celotna turistična ponudba so tako dobili možnost predstavitve na tržiščih, iz katerih v zadnjem času v Evropo prihaja vedno več turistov. Narejen je bil prvi korak na nov trg, sedaj je treba le še pogumno in strokovno nadaljevati po začrtani poti.
Tomaž Majcen STIK Laško
o JSKD kot dobro podlago za nadaljnje delovanje take oblike organiziranosti. Zakon so v parlamentu soglasno sprejeli vsi poslanci. Teršar je poudaril rast kakovosti v vseh zvrsteh ljubiteljske kulture, izpostavil literarno evropsko nagrado prvenca Nebesa v robidah, ki jo je v Bruslju prejela Nataša Kramberger, in mednarodna tekmovanja, ki se jih udeležujejo naša društva. Na koncu se je iskreno zahvalil vsem predstavnikom društev za čas in energijo, ki ju namenjajo ljubiteljski kulturi, in dobro ocenil delo območne izpostave. Besedo sta potem povzela tudi oba župana in obljubila	podporo
kulturnim društvom tudi v prihodnje. V letu 2010 je bilo izvedenih 15 območnih srečanj ter po eno regijsko in eno državno srečanje. To so samo grobe številke, podrobno poročilo je bilo predstavljeno članom sveta in kot takšno bo poslano na obravnavo obeh občinskih svetov in bo sestavni del letnega poročila JSKD. Vsa srečanja, revije, razstave so dokumentirani s fotografijami, zbranimi v albumu, in posnetki na DVD-jih in CD-jih, ki so spravljeni v knjižnici v Laškem.
Predstavnikom društev je bilo še posebej predstavljeno mednarodno sodelovanje naših društev. Mednarodnega tekmovanja pihalnih orkestrov v Velenju se je udeležila Godba slovenskih železnic iz Zidanega Mosta, mednarodnega pevskega
tekmovanja v Pragi pa mešani pevski zbor Koral Laško. Poročilo pa zajema tudi nekaj izvedenih izobraževanj, namenjenih posameznim dejavnostim (likovni, gledališki, glasbeni, plesni). Kar nekaj prireditev in dogodkov bo v tem letu posvečeno 10. obletnici, že 4. marca bo v Muzeju Laško odprta fotografska razstava z naslovom Jaz, gledalec.
Ivan Medved, koordinator OI Laško
15
Novi prostori knjižnice v Rimskih Toplicah
Kot smo že v prejšnji številki biltena napovedovali, bomo tokrat predstavili največjo prostorsko pridobitev na knjižničnem področju v lanskem letu, pa tudi za nekaj let nazaj. Gre za knjižnico v Rimskih Toplicah, ki je dobila svoje mesto na Aškerčevi ulici 6, v večnamenskem objektu, katerega izgradnja je bila sofinancirana z evropskimi sredstvi. Knjižnica je v prvem nadstropju na 200 mt, kar je trikrat več, kot so bili njeni prejšnji prostori. Seveda sta novi tudi oprema, računalniška oprema, po nekaj bolj sušnih letih je bilo precej okrepljeno tudi knjižnično gradivo, ki znaša sedaj okrog 14.000 enot. Knjižnica je sodobno urejena. V njej so območja s strokovnim in leposlovnim gradivom, kotički za otroke, mladostnike, delo z
Upamo, da se bodo sedaj bistveno povečali čjanstvo, pa tudi obisk in izposoja. Želimo si, da bi knjižnica sčasoma zaživela kot informacijsko
računalniki in učenje. Najprijaznejše pa je območje ob stekjeni steni z lepim pogledom proti Šmiklavžu, ki je namenjeno prebiranju časopisja in druženju.
Knjižnica ima v Rimskih Toplicah dolgo tradicijo in je edina knjižnica v občini, ki deluje nepretrgoma od druge svetovne vojne dalje. V zadnjem desetletju je bilo njeno delo zaradi prostorske stiske dokaj ohromljeno.
■ ^Sitfll
in kulturno središče, ki bi pripomoglo k izboljšanju kakovosti življenja v kraju. Za popestritev redne dejavnosti v novi knjižnici organiziramo prireditve, tedensko za otroke in v zimski sezoni enkrat mesečno tudi za odrasle. Videti je, da bodo med Rimljani lepo sprejete. Tako se je zadnje prireditve, ki je bila namenjena spoznavanju Eskimov in je bila izvedena v dveh delih - popoldan za otroke, zvečer pa za odrasle, udeležilo kar 180 obiskovalcev. V petek, 18. februarja, ob 19. uri, pa vabimo Rimljane na Večer slovenske poezije po izboru bralcev iz kraja. Prireditev bo popestril Peter Napret z igranjem na violino.
S 1. marcem bomo brisali člane, ki jih že več kot eno leto ni bilo v knjižnici. Vabimo vas, da nas vsi tisti obiskovalci, ki vas že dolgo ni bilo pri nas, pa še želite uporabljati knjižnico, obiščete do tega datuma.
Varstvo osebnih podatkov je v sodobnem času vedno pomembnejše področje. Določila, ki naj bi
posameznika ščitila pred zlorabami, pa včasih, vsaj po našem mnenju, niso smiselna. Zakonodaja tako splošne knjižnice zavezuje, da morajo člana, ko eno leto ne pride v knjižnico, izbrisati iz svoje evidence, ob ponovnem obisku pa znova vpisati. To povzroča izgubo časa knjižničarjev in obiskovalcev, predvsem pa se zaradi tiskanja vedno novih izkaznic draži redno poslovanje. O tem problemu smo že pisali in nas še vedno precej muči. Zakonodajo je kljub vsemu treba spoštovati, saj so za kršitve določene tudi denarne kazni. Zaradi tega se še enkrat obračamo na vas, naše člane in tiste, ki boste to še postali. Dandanes knjižnica nudi svojim obiskovalcem poleg izposoje knjižničnega gradiva in svetovanja še informacijske storitve in izobraževanja, uporabo čitalnice in računalnikov, domoznansko dejavnost, projekte spodbujanja branja, dejavnosti za otroke, različne prireditve in še kaj. Večinoma ste naši člani redni in nas pogosto obiskujete. Želimo si, da bi to tudi ostali in da bi vsi svoje članstvo v knjižnici jemali z občutkom pripadnosti. Z upoštevanjem raznovrstne dejavnosti knjižnice, ki jo lahko koristite, in dejstva, da je strošek članarine zgolj simboličen (8 EUR za zaposlene, znižana vsota za druge kategorije ter brezplačno za mlade do 18. leta in brezposelne), verjamemo, da boste vsi, ki ste naši uporabniki, in tudi tisti, ki prihajate samo na prireditve, uredili svoje članstvo in poravnali obveznosti. S tem nam boste omogočili, da se posvečamo predvsem strokovnemu delovanju knjižnice in prijaznim odnosom z uporabniki, ne pa birokratizmu. Seveda pa vabimo tudi vse, ki še niste prestopili praga naših knjižnic ali pa je od tega minilo že več let, da nas obiščete.
Prireditveni utrip v Knjižnici Laško
S prvimi prireditvami v letu 2011 smo v Knjižnici Laško zelo zadovoljni. V torek, 11. januarja, smo bili deležni koncerta v organizaciji Glasbene mladine Slovenije, ki je v svoj redni program najboljših slovenskih mladih glasbenikov za leto 2011 izbrala tudi
domačinko, citrarko Janjo Brlec in kitarista Maria Kurtjaka, ki sta poleg številnih domačih vrhunskih dosežkov vajena prvih nagrad tudi na evropskih odrih. Številno občinstvo sta navdušila s tehnično dovršeno in občuteno izvedbo raznovrstnih del, od klasičnih
do modernih. Kljub zahtevnemu in dolgemu programu so ljudje skoncentrirano in predano poslušali in uživali v glasbi na zelo visoki ravni. Še
več obiskovalcev, pravzaprav največ, kar dovoljuje naš prireditveni prostor, je bilo v četrtek, 27. januarja, na večeru z Robertom Friškovcem, zaporniškim duhovnikom, ki se je s svojo energijo, neposrednostjo in predanostjo svojemu poklicu dotaknil vsakega. Navdušil je tudi naš mlad arhitekt dr. Blaž Križnik, ki deluje kot gostujoči profesor v Seulu in nam je s svojim zelo kakovostnim predavanjem predstavil življenjski utrip in način bivanja v tem milijonskem mestu. V času tiskanja
16
Knjižnica/Kultura
biltena sta se zvrstili tudi predavanje Karla Rustje o zgodovini železnic v naši občini in večer, namenjen predstavitvi knjige dr. Jožeta Mačka Vrh nad Laškim skozi stoletja, ki sta jo predstavila avtor in dr. Tomo Korošec. Že v četrtek, 17. februarja, pa bomo ob slovenskem kulturnem prazniku gostili dr. Kajetana Gantarja, dobitnika Zoisove nagrade za življenjsko delo na znanstvenem področju. S prevajalcem antičnih del in klasičnim filologom se bomo pogovarjali o njegovem prevajalskem delu, zanimivi življenjski poti, pa tudi o njegovem sodelovanju s prof. Milošem Rybarem. Februar bomo zaključili s potopisnim predavanjem Zorana Furmana o Pakistanu, pred gregorjevim, ko se ptički ženijo, pa bo predavanje Dušana Klenovška o pticah in ptičjem oglašanju. Kot običajno, tudi letos v marcu pripravljamo psihološko in vzgojno predavanje. Jana Lavtižar bo predavala o zakonskem in partnerskem odnosu v času recesije, Ksenija Ramovš pa o preprečevanju navajanja na alkohol pri mladih. (Točni datumi so navedeni na zadnji strani.)
Med raznovrstnimi prireditvami bo vsak našel kaj zase. Lepo vabljeni.
Metka Kovačič
Delovanje Knjižnice Laško v letu 2010 v številkah
V tabeli nismo navedli podatka o nakupu gradiva v letu 2010 (4.495 enot).
Sicer so številke točne, same po sebi pa povedo malo. Še najbolj zgovorne
so primerjave s prejšnjimi leti in primerljivimi knjižnicami. Za nas pa je spremljanje merljivih rezultatov zelo pomembno, saj so eden od trdnih pokazateljev našega dela. S doseženim smo zadovoljni, čeprav se zavedamo, da bi manjše knjižnice lahko bile še boljše. Lahko pa zatrdimo, da smo vložili veliko truda, ki ga naši obiskovalci - sodeč po odzivih ob našem vsakdanjem srečevanju v knjižnici, na prireditvah idr. - znate ceniti.
Metka Kovačič in Matej Jazbinšek
				Prireditve			
	Število		Število				
Knjižnica	članov v	Obisk	izposojenih	Za odrasle		Za otroke	
	1. 2010		enot	(število, obisk)		(število, obisk)	
Laško	2.861	53.122	144.232	26	1.579	169	4.468
Radeče	1,177	20,597	64.265	8	498	121	2,537
Rim. Toplice	518	9.092	25.419	3	265	45	1.009
Sentrupert	104	613	1.445	1	100	4	48
Jurklošter	83	342	1.272	-	-	-	-
Zid. Most	138	985	2.370	1	150	13	225
Skupaj	4.881	84.751	239.003	39	2.592	352	8.337
Božiček v Jurkloštru
Praznično decembrsko dogajanje v Jurkloštru vsako leto popestri prihod Božička. Tudi letos nas je obiskal v
sredini decembra. Naši najmlajši pa tudi nekoliko manj mladi smo si lahko v šolski telovadnici ogledali lutkovno predstavo Mojca Pokrajculja v izvedbi lutkarjev društva Zapik. Po predstavi pa je več kot 80 otrok nestrpno čakalo, kdaj bo prišel Božiček in kaj bo prinesel. Pretirano jih ni motilo niti blato, ki je namesto snega »krasilo« okolico kartuzije. Srečko Razboršek je za vse navzoče raztegnil meh in spodbujal otroke, da so klicali in doklicali božička. Slavko Kozmus je s konjem in vozom poskrbel, da Božiček na dolgi poti ni omagal in da je prišel obložen z darili. Tudi letos smo izvedli prireditev z obdarovanjem skupaj s krajevno
skupnostjo. Posebej zaslužna za izvedbo pa je Božičkova pomočnica Darja Horjak, ki je vestna posrednica med otroki oziroma starši in Božičkom, saj vsako leto pridno zbira prijave in pošilja pošto Božičku. Kot tolikokrat do sedaj pa se je tudi tokrat izkazalo, kako nujno Jurklošter potrebuje dvorano, saj je bilo sicer zelo kvalitetno lutkovno delo težko spremljati, ker se je nastopajoče slabo slišalo in še slabše videlo. Zahvala pa velja vsem, ki se trudite, da se je prireditev obdržala toliko let in da vedno znova omogočite, da naši otroci ne ostanejo praznih rok. Že zdaj pa velja tole pisanje tudi Božičku, naj nam naslednje leto končno »prinese« ustrezen prostor - dvorano.
Naročena zmešnjava
Člani gledališke skupine smo se odločili, da v prazničnih dneh ponovimo igro Naročena zmešnjava in tako pripomoremo k prazničnemu utripu našega kraja. Na dan samostojnosti smo zaigrali v šolski telovadnici. Kljub temu da se je na obisku poznalo, da so prazniki, smo bili z odzivom gledalcev zelo zadovoljni, saj so nas ves čas spodbujali in se že med samo igro zelo pozitivno odzivali. Zopet pa nam jemlje voljo in energijo dejstvo, da še vedno nimamo ustreznega prostora za igro in da še ni videti nobenih premikov na tem področju. Z igro poskušamo gostovati tudi na tujih odrih, da si tako pridobivamo odrske izkušnje. Zavedamo se, da brez odra nobena igra ne more izkazati takšne kvalitete, kot bi jo lahko. Radi pa bi kdaj povabili tudi kakšno skupino v goste, a kaj, ko je telovadnica premalo akustična in namenjena drugim dejavnostim, tako da tudi improviziran oder ne sodi vanjo.
Upamo, da bomo uspešni tudi na gostovanjih in da nam bo uspelo nasmejati naše občinstvo.
Magda Stopinšek
17
LIKOVNO DRUŠTVO LAŠKO
Likovniki smo tudi dobrodelni
Sedem likovnikov se je novembra udeležilo krvodajalske akcije. Občutek je bil nadvse prijeten, saj smo, upamo, pripomogli k zdravju vsaj komu, ki je bil tega res potreben. Par utrinkov z akcije smo tudi ovekovečili.
Občni zbor
Enkrat letno, običajno konec januarja, je treba potegniti črto pod preteklim letom in vso društvo seznaniti z dosežki, bilanco, načrti za naprej itd. Mi smo to storili zadnji dan januarja po uspešni učni uri slikanja. Kar naenkrat so bila platna pospravljena, na mizi so se pojavili pecivo, nekaj pijače in seveda gora
Jesenski gozd
Po mehkem listju stopam skozi gozd jesenski, med gostim zimzelenim resjem, ki me boža po nogah,
po blagem soncu v oktobru, ki ljubkuje me, in redke jesenske drobne cvetke.
Vso prevzameš me, ti gozd jesenski, ko v čarobne barve si odet. Spet v pravljice verjamem, v gozdne vile in v škratke in se v sanje potopim.
Tišina vseokrog, da bi slišal mravlje stopicanje. Le prijeten veter skoz vejevje golo, kdaj pa kdaj za hip jo zmoti.
V , '
j, ti gozd jesenski
Kultura/Literarni kotiček
Vrba
Vsak dan te opazujem, kako spokojno tam stojiš ob reki in zreš v lepoto svojo, ki zrcali se v vodi.
Včasih veter ujame se med veje tvoje -in češe jih in boža, kot mladenki kodre zlate.
Povej mi vrba, mar tebi drugače teče čas? Nam vsako leto doda kakšno gubo na obraz. "A ti mladenka še ostajaš, vse bolj si vitka, še bolj si čila, kot ob reki tam bila bi vila.
Pst! Tiho, tiho, vrba moja. ^ ' Naj ne zmoti me odgovor tvoj, ko tu ob tebi blagor me obdaja.
-f
/
T,
a vmes mladost le večna.
■
Hermina Palčnik
papirjev. Naša predsednica Nevenka je pritegnila pozornost in že smo poslušali, kaj vse smo v prejšnjem letu dosegli, na koliko razstavah smo sodelovali, na katerih exv temporah in prireditvah vse smo bili. Še sami smo bili presenečeni, kaj vse je možno v enem letu doseči. Najbolj smo seveda ponosni na prenovljen Črni most, ki smo ga prebarvali pod geslom Črni most -povezujmo se, ter na panjske končnice, ki smo jih slikali v Sedražu in nad katerimi so bili obiskovalci navdušeni. Marsikateri čebelar si je zaželel, da bi bil lastnik kar nekaj končnic, s katerimi bi olepšal svoj čebelnjak. Prav tako smo ponosni, da smo lahko s svojim delom, svojimi slikami, razveselili vse naše podpornike, ki znajo ceniti umetnost. Če naše slike, ki so razstavljene na raznih koncih, razveselijo vsaj kakšno pripadniško srce, smo zadovoljni in ponosni tudi mi, najbolj pa seveda tisti, ki lahko s prodajo slike ponovno nabavijo vsaj nekaj materiala.
Tudi za letošnje leto imamo velike načrte. Naj navedem vsaj nekatere: sodelovanje na pustnem karnevalu, v povorki Pivo in cvetje, sodelovanje na prireditvah in risanje na teme, kot so: Pomladno cvetje, Od zrna do kruha, Planinsko cvetje ob zvokih citer ... O tekočih načrtih bomo obveščali v prihodnjih številkah biltena.
Slikajo te barve, duša je paleta,
v brezmejne črte barvica opleta.
C. B.
Kot bi čas se tukaj ustavil,
c. .. , . i.	le spokoj in mir
Ej, ti gozd jesenski,
in pesem ptic in vetra šum polno naročje nam dobrot ponujaš:	• ! - ,
in vode žuborenje.
kostanj, lešnike pa gobe in robide
Je le začetek - konca ni,
pa gotovo še in še, če bi le te, dobri gozd dovolj poznali.
' ' /S i
Zapuščam te, saj si dal mi več, kot sem si želela.
Napolnil si mi dušo, da bom v dneh, ko na nebo pripeta bo megla in bo dež turoben padal, smehljaj sejala med ljudmi.
• ^ ' --
Skozi večer
"Xj'jry
Glej, sonce že barva nam zarjo večerno
in sapice vetra igrajo se z njo, spreletavajo ptice pod jasnim se nebom, preden trudne v počitku zaprejo se oči.
Dežnik
Kakšen je dan? Sončen in šik? iz kota se oglasi pisan dežnik.
Ja, sončen, nasmejan. Ah, kakšen dan! Stojim tu v kotu, ves žalosten, sam, postajam zaspan.
Ko se zbudi, v njem upanje tli. Kakšen je dan? Turoben, teman.
Oh, krasno, lahko bom šel ven, vsaj malo na zrak! veselo zapoje dežnik si v mrak.
Cvetka Sibinčič
S prvo se zvezdo rojeva večerna tišina,
iz čarobnega gozda, ki skozi dan jim je bil kot mamin objem, pokukale srne so plahe.
Zafrfotal netopir je izpod vegaste strehe, v hišah prijaznih prižgejo se prve luči. Noč se kot tat je prikradla na strehe domov -le še ave večerni in dan se poslavlja.
Pozabiš na zarjo, ko potopiš se med rjuhe satena, pristaviš uho na mehko blazino in pokriješ se s spancem do jutranjih ur.
Hermina Palčnik

4
i
»r
Zdravstvo
za zmrJt
Pravice in dolžnosti pacientov
Za boljše sodelovanje med pacienti in zdravstvenimi delavci vam predstavljam zakon o pravicah pa tudi dolžnostih pacienta. Zaradi nerazumevanja in neznanja namreč ničkolikokrat pride do kratkih stikov, ki bi se jim s pravo mero potrpežljivosti in razumevanja lahko izognili.
Pravica dostopa do zdravstvene oskrbe in zagotavljanja preventivnih storitev
Obseg te pravice določa poleg strokovnih standardov in normativov predvsem razvitost zdravstvenega sistema v Sloveniji oziroma njegova finančna sposobnost. Pomembno pa je vedeti, da ima vsak pacient pravico do nujne medicinske pomoči, za katero ni mogoče predpisovati pogojev, še zlasti ne plačila ali napotnice.
Pravica do enakopravnosti dostopa in obravnave pri zdravstveni oskrbi
Vsak pacient ima pravico do enake obravnave, ne glede na osebne okoliščine (gmotni položaj, spol, versko prepričanje, narodnost). Posebna obravnava mora biti zagotovljena za otroke in druge ogrožene skupine.
Pravica do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvenih storitev Zdravnika oziroma drugega izvajalca zdravstvenih storitev si lahko izberete ne glede na kraj svojega bivališča. Pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe
Primerna zdravstvena oskrba je tista, ki upošteva tako pacientove potrebe kot tudi zmožnosti zdravstvenega sistema. Kakovostna oskrba je tista, ki zagotavlja takšne rezultate zdravljenja, ki so primerljivi s standardi in najboljšimi praksami ter upošteva temeljna načela kakovosti. Varna pa je oskrba, ki preprečuje, da bi bila pacientu povzročena škoda, zlasti glede zdravja. Pravica do spoštovanja pacientovega časa
Po novem bodo morali izvajalci omogočiti pacientom, da se bodo lahko naročili za pregled tudi po telefonu ali elektronski pošti, svoje delo pa organizirati tako, da pacienti ne bodo čakali pred ordinacijo dlje, kot je to potrebno. Če boste na pregled pri specialistu čakali več kot 3 mesece, boste lahko pri zdravniku, ki vas je napotil na ta pregled, zahtevali kontrolni pregled. Pravica do obveščenosti in sodelovanja
Zdravnik je tisti, ki mora pacientu v neposrednem stiku, pravočasno, popolnoma, razumljivo in v celoti pojasniti njegovo zdravstveno stanje, predlagane posege in posledice. Za večje medicinske posege pa mora pacient dobiti tudi pisna pojasnila. Pravica do samostojnega odločanja o
Pripravlja: dipl. med. sestra Tomislava Kordiš
zdravljenju
Zdravnik oziroma drug zdravstveni delavec ne sme opraviti zdravstvene oskrbe (npr. rentgenskega slikanja, odvzema krvi, fizioterapije, operativnega posega), ne da bi prej dobil pacientovo samostojno privolitev. Ta je praviloma ustna, za posege z večjim tveganjem pa mora biti izražena pisno na posebnem obrazcu. Pacient lahko privolitev kadarkoli prekliče.
Pravica do upoštevanja vnaprej izražene volje
Zakon prinaša dve novosti: možnost določitve zdravstvenega pooblaščenca in pravico do vnaprejšnje zavrnitve zdravstvene oskrbe.
Zdravstveni pooblaščenec je oseba, ki ji pacient zaupa (npr. zakonec, partner, starši, ali katerakoli druga oseba, ki ji zaupa) in bo odločala namesto njega, ko ne bo sposoben sam odločati o svoji zdravstveni oskrbi (npr. o predlaganih pregledih, operacijah ipd.). Pacient določi zdravstvenega pooblaščenca s pisnim pooblastilom, ki ga lahko kadarkoli prekliče.
Zakon na novo vzpostavlja tudi pravico do vnaprejšnje zavrnitve zdravstvene oskrbe, kar pomeni, da se lahko pacient, če so zagotovljeni nekateri pogoji, vnaprej (npr. ko je še zdrav) odloči, katere vrste zdravstvene oskrbe ne bo dovolil v času, ko ne bi bil več sposoben dati veljavne privolitve k predlaganim medicinskim posegom.
Pravica do preprečevanja in lajšanja trpljenja
Vsak pacient ima pravico, da zdravstveno osebje stori vse potrebno, da bi odpravilo in čim bolj ublažilo bolečine in trpljenje, povezane s poškodbo ali boleznijo. Ta pravica je še posebej pomembna, ko gre za umirajoče paciente.
Pravica do drugega mnenja
Drugo mnenje je ocena istega zdravstvenega stanja in postopkov zdravljenja, ki ga oblikuje zdravnik specialist ali konzilij.
Pravica do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo
Vsak pacient ima pravico do vpogleda v svojo zdravstveno dokumentacijo, prepisa ali kopiranja, izvajalec pa lahko za fotokopiranje zaračuna zgolj materialne stroške.
Pravica do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov
Pomembno je vedeti, da so pri posegu lahko prisotne le osebe, ki ga opravljajo, ter osebe, za katere pacient to želi. Prisotnost oseb, ki so navzoče zgolj zaradi izobraževanja, pa mora pacient predhodno dovoliti.
Pravica do brezplačne pomoči pri uresničevanju pacientovih pravic
Novost v zakonu je tudi ta, da bodo po novem pomoč pri uresničevanju pravic
zagotavljali zastopniki pacientovih pravic. Zastopnik pacientovih pravic lahko poleg svetovanja posreduje pacientu osnovne informacije, zagotavlja strokovno pomoč in daje konkretne usmeritve pri uveljavljanju pravic s področja zdravstvenega varstva, zdravstvenega zavarovanja in izvajanja zdravstvene dejavnosti.
Pravica do obravnave kršitev pacientovih pravic
Zakon na novo ureja tudi postopek obravnave kršitev pacientovih pravic. Pritožbeni postopek pride v poštev samo, če so bile kršene t. i. univerzalne pravice pacientov, ne pa tiste, ki jih ima pacient na podlagi sklenjenega obveznega ali prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Za te so predvideni drugi pritožbeni postopki.
Dolžnosti pacientov
Zakon določa, da je pacient za doseganje kakovostne in varne zdravstvene oskrbe dolžan:
-	dejavno sodelovati pri varovanju, krepitvi in povrnitvi lastnega zdravja;
-	v času bolezni ravnati v skladu s prejetimi strokovnimi navodili in načrti zdravljenja, v katere je ustno oziroma pisno privolil;
-	dati pristojnemu zdravniku in drugim pristojnim zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem vse potrebne in resnične informacije o svojem zdravstvenem stanju, ki so mu znane in so pomembne za nadaljnjo zdravstveno oskrbo, zlasti podatke o svojih sedanjih in preteklih poškodbah ter boleznih in njihovem zdravljenju, boleznih v rodbini, morebitnih alergijah in zdravilih, ki jih uživa;
-	obvestiti zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce o nenadnih spremembah zdravstvenega stanja, ki se pojavijo med zdravljenjem;
-	biti obziren in spoštljiv do zasebnosti in drugih pravic drugih pacientov ter zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev;
-	spoštovati objavljene urnike, hišni red in predpisane organizacijske postopke izvajalcev zdravstvenih storitev;
-	pravočasno obvestiti izvajalca zdravstvenih storitev o morebitnem izostanku na pregled ali zdravljenje.
Vsekakor pa zdravstveno izobraženi in situaciji, ki nesoglasja, zdravstveni pogovoriti, največkrat nejasnosti in
je potrebno zaupanje v osebje, saj so strokovno delajo v korist pacienta. V bi lahko privedla do se morajo pacienti in delavci predvsem saj so za kratek stik krivi nerazumevanje, neznanje.
19
Humanitarna dejavnost
Območno združenje Rdečega križa Laško
LAŠKO JE ŽE TRINAJSTIC ZDRUŽILO DOBRE ZELJE
Tudi tokratna, pa čeprav trinajsta dobrodelna prireditev Laško združuje dobre želje, ki je bila 19. decembra v Kulturnem centru Laško in smo jo skupaj pripravili Območno združenje Rdečega križa Laško, Občina Laško, Stik - Kulturni center Laško in Društvo Sožitje občine Laško, je lepo uspela. Vsi nastopajoči, Vaška godba Vrh z dirigentom Ivanom Medvedom, mažoretna skupina iz Šentruperta pod vodstvom Majde Marguč, harmonikarka in pevka Sabrina Zavšek, učenci in marljive učiteljice Osnovne šole Primoža Trubarja Laško s prilagojenim programom, član društva
Dobri možje tudi tokrat razdelil bogata darila naših donatorjev.
Sožitje Aleš Rajh in čarodej Branko so skupaj s povezovalko Jožico Škorja in Božičkom dobro opravili svoje delo ter navdušili številno občinstvo. Z bogatimi darili, ki smo jih sestavili iz donacij kar 22 donatorjev, smo obdarili 60 oseb iz Društva Sožitje in učence Osnovne šole Primoža Trubarja Laško s prilagojenim programom. Prireditev so obogatili tudi župan Občine Laško s pozdravom in voščilom, predsednica Zveze društev sožitje Slovenije dr. Katja Vadnal in direktorica Zveze Sožitje Slovenije Mateja De Reya. Prireditev, ki se nas vedno znova dotakne, je dosegla svoj namen.
Z njo želimo javnost opozoriti na osebe, ki živijo poleg nas in včasih skoraj ne vemo zanje, ter večjo skrb in zavzetost zanje pri premagovanju njihovih težav. Z njo pa se želimo zahvaliti tudi staršem in skrbnikom, ki čez vso leto skrbijo ter z ljubeznijo prenašajo stisko in bremena tistih, ki jih je življenje naredilo drugačno. Naš namen je tudi spodbuditi vse, ki se v občini srečujejo s takšnimi in podobnimi težavami, da se pridružijo Društvu Sožitje in znotraj njega z aktivno vlogo iščejo pomoč in skupne rešitve. Vsem skupaj pa je bila prireditev namenjena za sprostitev in veselje v predprazničnih dneh. Iskrena hvala vsem soorganizatorjem, nastopajočim, donatorjem, tehničnemu osebju Kulturnega centra Laško, Ivanu Medvedu in Nevenki Fantinatto, ki ste vsak po svojih močeh naredili največ zato, da nam je uspelo.
PRVI SKUPNI OBISK NAŠIH OBČANOV V LOKI
Ko smo konec novembra zbirali podatke o naših varovancih v 23 domovih po različnih krajih Slovenije, smo ugotovili, da je bilo v njihovo varstvo zaupano tudi 122 občanov Laškega. Od teh jih je bilo kar 38 oziroma največ v Trubarjevem domu v Loki. V tem domu pa je tudi 27 občanov Radeč. Zato ni naključje, da smo se na pobudo naših prostovoljcev in ob razumevanju tamkajšnjega vodstva doma po več kakor tridesetih letih prav pri njih odločili za sočasno organiziran obisk vseh predstavnikov Rdečega križa in obeh občin, pridružilo pa se nam je še Društvo upokojencev Rimske Toplice. Vsem omenjenim občanom smo sicer vsako leto skupaj s trinajstimi krajevnimi organizacijami Rdečega križa laške in radeške občine namenili pozornost in jih v predprazničnih dneh obiskali. Projekt Loka, kakor smo ga delovno poimenovali pri nas, smo izpeljali skupaj z občinama v predprazničnih dneh. V dvorani doma smo za vse naše oskrbovance, ki so lahko prišli, pripravili krajši kulturni program s pevsko skupino Martini, glasbenima skupinama Pit mi dej z Vrha in Stari časi iz Rimskih Toplic. Sledilo je voščilo župana Občine Laško Franca Zdolška in župana Občine Radeče Matjaža Hana pa tudi direktorja doma Roberta Potočnika. Nato smo vsem zbranim, skupaj z županoma in predstavniki krajevnih organizacij Rdečega križa ter društva upokojencev, izročili darila pozornosti, jim segli v roke, v nadaljevanju pa po sobah obiskali še vse tiste, ki so
OBNOVILI IN PREUREDILI SKLADIŠČE
Potem ko sta nam leta 2009 občini pomagali s sredstvi pri zamenjavi dotrajanih vrat na dveh manjših skladiščih, smo v začetku septembra lani, k sreči še pred poplavami, po razdelitvi večjega dela materialne pomoči v tistem obdobju na sedežu RK zavihali rokave in pričeli urejati skladišča s hrano. V njem smo doslej imeli tudi različne podarjene predmete naših občanov: štedilnike, kose pohištva, stole, peči itd. Sočasno smo preurejali tudi drugo manjše skladišče s kosovnim materialom. Obe skladišči smo prebelili, uredili električno napeljavo, neuporabno navlako s pomočjo Komunale Laško odstranili, v enega na novo namestili police in tako fizično ločili hrano od drugih predmetov, ki dejansko ne sodijo skupaj. S tem smo pridobili tudi nekaj več prostora za hrano, kamor sedaj naenkrat lahko shranimo do 12 palet hrane, znebili pa smo se tudi neprijetnega občutka ob inšpekcijskih pregledih. Žal pa se še vedno soočamo s problemom odlaganja podarjene bele tehnike, akustike, pohištva in druge opreme, ki nam jo želijo podariti občani, pa zanjo nimamo prostora. Zato moramo ponujeno pomoč prepogosto odkloniti, če v tistem trenutku nimamo evidentiranega upravičenca za ponujeno pomoč. Za ureditev skladišča smo namenili 1.800 EUR lastnih sredstev.
NADALJEVALI SMO Z RAZDELJEVANJEM POMOČI
V tem obdobju smo nadaljevali s pomočjo občanom, ki so jim poplava in plazovi povzročili veliko škode. S posebno pozornostjo smo sredi januarja
Zadovoljstvo oskrbovancev v Loki je bilo izjemno.
priklenjeni na posteljo in niso mogli prisostvovati programu. Zagotovo smo svoj namen dosegli, zato smelo, skupaj z vsemi razmišljamo o ohranjanju ideje in popravku manjših začetniških težav, da bo naslednje druženje še boljše. Prostovoljci Krajevnih organizacij Rdečega križa laške in radeške občine pa so sicer v tem času obiskali tudi varovance v drugih domovih, kjer so nameščeni njihovi krajani, prav tako pa tudi preko 600 starejših, bolnih in osamljenih, ki živijo doma, vse z dobrim namenom, da jim voščijo, z njimi malo pokramljajo in jim izročijo skromen paket pozornosti.
Če ne gre drugače, je pomoč dobrodošla tudi iz koša.
pomoč namenili tudi vsem prebivalcem naselja Obrežje pri Zidanem Mostu oz. Majlanda, ki so nam do določenega datuma vrnili izpolnjene vprašalnike.
20
Humanitarna dejavnost
Materialna in finančna pomoč v obliki naročilnic je skupaj znašala 7.260 EUR, že prej pa so od občine in Petrola ter drugih donatorjev prejeli tudi kurilno olje in drva. Pomoč so sprejeli z veliko hvaležnostjo in v upanju, da se jim bo problematika, povezana s plazom čim prej uredila.
TUDI LETOS Z DESETIMI KRVODAJALSKIMI AKCIJAMI
Pri Območnem združenju Rdečega križa Laško bomo skupaj s krajevnimi organizacijami RK in v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za transfuzijsko medicino Ljubljana ter Transfuzijskim centrom Splošne bolnišnice Celje tudi letos pripravili deset terenskih akcij na področju laške in radeške občine.
Martina Lokošek je prejela priznanje že za 50-krat darovano kr
V minulem letu smo znova dosegli rekord, če se izrazimo po športno, saj je kri darovalo doslej največje število krvodajalcev - 1.108 oziroma 18 več kakor leto poprej. Vsem, ki ste pripomogli k tako dobremu rezultatu, izrekamo iskreno zahvalo, prav tako pa vam izražamo iskreno hvaležnost v imenu vseh, ki jim je bila z vašo krvjo nudena pomoč. Hvala tudi delodajalcem, ki krvodajalcem omogočate sodelovati na akcijah. Pričakujemo, da bo tudi letos vaš odziv vsaj takšen, kot je bil lani. Prve tri akcije bodo že kmalu, in sicer: v ponedeljek, 28. februarja, v Radečah, v četrtek, 17. marca, v Osnovni šoli Antona Aškerca Rimske Toplice in 24. marca v Pivovarni Laško. Slednji bosta potekali za potrebe bolnišnice Celje, vsakič od 7. do 10. ure.
S PODARJENIMI SLIKAMI ZA POMOČ DRUŽINI
Konec januarja so člani likovne skupine Pro tempore, ki jo povezuje devet slikarjev iz Celja in okolice, predstavili svoja dela v razstavišču Kulturnega centra Laško. Ob tej priložnosti so nam podarili devet svojih slik. Izkupiček od prodaje bomo po predhodnem predlogu namenili za pomoč družini pri odpravljanju posledic naravne nesreče. Likovna dela so razstavljena in na prodaj v Kulturnem centru Laško, zato vas vabimo, da si razstavo ogledate in morebiti katero od podarjenih slik tudi kupite. Podarjene slike bodo na prodaj do maja, ko bomo izkupiček skupaj z likovniki izročili družini. Vsem likovnim
ustvarjalcem, Kulturnemu centru Laško in pobudniku Božidarju Ščureku se Območno združenje Rdečega križa Laško iskreno zahvaljuje za njihovo dobroto. Vabljeni k nakupu!
OBLAČILA, KI JIH PODARJATE, NAJ BODO UREJENA
V	zadnjem času smo od številnih občanov prejeli precejšnjo količino rabljenih oblačil, kar nam je povzročilo nemalo dela v skladišču z oblačili. Žal pa je bilo med njimi znova kar preveč oblačil, ki jih nismo mogli nameniti v uporabo. Tako so nam nekateri s tem povzročili veliko dodatnega dela, saj smo morali oblačila sortirati in izločati vse tisto, kar je namenjeno samo še za odpad. Ker je tudi sicer trenutna potreba po oblačilih manjša od zalog, vse občane naprošamo, da nam resnično oddajajo samo takšna oblačila, ki so še primerna. S tem nam boste olajšali delo, ki ga tudi zaradi izpada dveh moči preko programa javnih del ne moremo oziroma težko opravljamo. Hvaležni vam bomo za vaše razumevanje. Sicer pa upravičenci do tovrstne pomoči najbolj sprašujejo za bunde, vetrovke, večje številke kavbojk, trenirke, copate ...
LETOVANJE OTROK
V	petih različnih terminih je lani za sedem dni na Debelem Rtiču skupaj brezplačno letovalo 39 otrok laške in radeške občine. Sredstva zanje so bila zbrana tudi z vašimi prispevki v okviru vseslovenske akcije Rdečega križa Slovenije Peljimo jih na morje in s pridobljeni sredstvi ob uspešni prijavi na javni razpis FIHO. Poleg otrok so letovali tudi trije starejši občani. Z letovanji nadaljujemo tudi letos. 2. januarja se je iz letovanja vrnilo osem otrok, ki so nam povedali, da so se imeli zelo lepo. Med zimskimi počitnicami bo na letovanje odšlo deset osnovnošolskih otrok, ki bodo ob bogatem animacijskem programu preživeli nekaj prijetnih trenutkov v družbi svojih vrstnikov iz več krajev Slovenije.
PRI NAŠIH SLAVLJENCIH
Prestopili smo prag novega leta, mi pa se želimo za nekaj trenutkov ustaviti še pri prazničnem decembru. Takrat sta namreč praznovala še zadnja dva naša slavljenca, 90-letnika lanskega leta od skupaj dvajsetih, in sicer Fanika Alauf ter Franc Pajk.
Fanika Alauf iz Hude Jame. Le kdo je ne
pozna. Simpatične, prijazne, nasmejane Fanike, ki zadnjih 60 let preživlja v stanovanju rudniške kolonije, ki sta jo skupaj s sedaj žal že pokojnim, prej pa nadvse aktivnim možem Avgustom tudi pomagala graditi. Spomini na dogodke so še živi, kot bi bilo včeraj. Odpirajo se kot učbenik zgodovine. Misli preskočijo na gradnjo sindikalnega doma pa
rudarsko, politično in družbeno življenje nekaj desetletij nazaj, zlasti v Rečici. Zato ni slučaj, da smo s Faniko, ki sedaj živi skupaj z vnukinjo, ob obisku pokramljali o tem in onem. Fanika se za svoja leta še zares dobro drži. Dozdeva se nam, da še jamrati nima časa, saj jo misli in skrb za delo naslednjega dne preveč zaposlujejo. Čas pa ji krajšajo tudi vsi njeni domači.
Franc Pajk iz Breznega je prav tako tesno povezan z rudarjenjem. Kako ne bi bil, saj je doma iz rudarskih krajev. Ob njegovem jubileju smo ga obiskali, ko je družno s svojimi najdražjimi praznoval svoj 90. rojstni dan pri sinu Ladu v Sedražu. Najprej je bil čevljar, potem pa še rudar. »Šuštarsko« znanje mu je, kot sam pravi, zelo prav prišlo tudi med II. svetovno vojno. Sedaj že 40 let uživa svoj zasluženi pokoj. Sicer pa Francija poznamo tudi kot aktivnega,

dolgoletnega in neutrudnega prostovoljca v različnih društvih in organizacijah. Sam je rekel, da ko so kdaj razmišljali, koga bi imeli ob sebi, kdo bi jim lahko pomagal, so se spomnili nanj. Na priložnostni slovesnosti smo vsi prisotni z velikim zanimanjem prisluhnili njegovi življenjski zgodbi, v kateri ne pozabi omeniti, da sta z ženo Berto poročena že polnih 64 let. Zakon jima je med drugim prinesel dvoje otrok, na katera sta zelo ponosna, prav tako kot na vnuke in pravnuke. Vesel in hvaležen pa je bil tudi vsem nam, ki smo mu za trenutek zmotili družinsko praznovanje.
Letošnje leto pa se je nadvse slovesno pričelo že kar s prvim januarjem, saj je tega dne praznovala svoj 90. rojstni dan tudi Slavica Drev, ki jesen svojega življenja že nekaj let preživlja v Trubarjevem domu upokojencev v Loki pri Zidanem Mostu. Slavica je bila sicer rojena v številni družini Ocvirkovih v Jurkloštru, a je že kot mlado dekle odšla po svetu. Velik del svojega življenja je
21
Humanitarna dejavnost in sociala
preživela v Franciji, del pa tudi v Ljubljani, kjer je bila aktivna zlasti na glasbenem področju. Med drugim je bila ustanoviteljica orkestra Mandolina. A na
rodni dom ni pozabila. Tudi po zaslugi domačinov, ki so jo tjakaj zvabili, da že vrsto let vodi glasbeno skupino Utrinek in uči mlade prvih glasbenih korakov. Nekateri člani skupine so sedaj že odrasli možje in žene. Slavica je zelo prijetna sogovornica. Pohvalila je oskrbo v domu, kjer se dobro počuti, sicer pa svoj čas zapolni z risanjem, pisanjem in skladanjem. Ob obisku je prijateljem iz Francije, ki se je še vedno spominjajo, odgovarjala na prejeto pismo, v francoščini, kakopak, in tudi nam je ob slovesu voščila na našo željo v francoskem jeziku. Jurkloštrčani so ponosni nanjo, jo spoštujejo in cenijo njen prispevek.
Druga letošnja slavljenka med 24-imi, kolikor jih v Občini Laško letos slavi svoj 90. rojstni dan, pa je bila vedra, nasmejana in vedoželjna Marija Požlep iz Tevč pri Laškem. Rodila se je na Reki (Podvin), kot dekla služila marsikje, nazadnje tudi pri Slunijevih v Tevčah, leta 1950 se je omožila k hiši, kjer je ovdoveli mož ostal sam s šestimi otroci. Žena mu
je namreč umrla na porodu šestega otroka. 28 let je bila z njim poročena, pridno delala, skrbela za dom in veliko družino, hodila v »tavrh«. Težko življenje je sprejela kot izziv. Ko je ostala sama, si je k hiši uredila še prizidek. Njeno dobroto ji je s hvaležnostjo vračala narava in tudi sosedje, ki jo imajo zelo radi. Ko je ostala sama, je zelo rada šla po širni Sloveniji na kakšen izlet, sicer pa jo zanima še marsikaj. Rada bere, obuja spomine, speče dobro smetanovo potico. Le kdo bi rekel, da pišemo o zgodbah naših 90-letnikov.
Vlado Marot
Center za socilno delo Laško
Rejništvo za danes in jutri
Za vsakega otroka je nedvomno največja sreča in najboljši začetek, če se rodi in odrašča v ljubečem družinskem okolju, s starši, ki zanj skrbijo vse dotlej, dokler ne odraste. Otroci, ki zaradi najrazličnejših razlogov prihajajo v rejniško družino, te sreče nimajo. Ne morejo živeti v svoji matični družini, zato v rejniški družini kot nadomestni zadovoljujejo svoje osnovne potrebe. V rejniški družini otrok odrašča v družinskem okolju, v skupnosti, kjer lahko razvija dobre stike, odnose z rejniškimi starši. V »okviru možnega« tak otrok ohranja stike in identiteto z biološko, matično družino. V »okviru možnega« se v skrb za otroka vključujejo tudi starši. Rejniška družina kot nadomestna družina zagotavlja otroku pomoč in podporo na poti v odraslost.
Otrok v rejništvu odrašča torej med dvema družinama. Tisto, v kateri je, in tisto, iz katere izhaja. V dobro otroka morajo biti tako njemu, rejnikom, kot otrokovim staršem ves čas na voljo strokovne, svetovalne službe, specializirane za pomoč družini. Strokovni delavci centrov za socialno delo moramo nuditi konstantno in konkretno pomoč ter podporo rejniškim družinam. To na našem centru ponujamo tudi v okviru projekta Rejništvo za danes in jutri. Nosilec programa je Center za socialno delo Laško. Program vodiva socialni delavki Centra za socialno delo Laško Marjeta Ferlež in Karmen Koprivc Grajžl. Zunanji člani delovnega tima so predavatelji v odvisnosti od potreb predvidenega srečanja.
Uporabniki programa so izvajalci rejniške dejavnosti in njihovi partnerji (rejnice in rejniki), za katere je krajevno pristojen Center za socialno delo Laško. V skupino so vključene tudi druge rejnice z dovoljenjem za izvajanje rejniške dejavnosti in njihovi partnerji, za katere so krajevno pristojni drugi centri za socialno delo in so pri njih nameščeni otroci iz naše krajevne pristojnosti. Trenutno je v skupino vključenih 17 izvajalk rejniške dejavnosti. V rejniške družine je na območju naše krajevne pristojnosti oddanih 20 otrok.
Neposredni cilji projekta so: ustvarjanje ugodnih družinskih klim, v katere se vključujejo otroci rejenci, pridobivanje teoretičnih in praktičnih
izkušenj za reševanje vzgojnih in razvojnih težav otrok, ki živijo v rejniških družinah, pridobivanje novih socialnih veščin, razvijanje vrednot v družinah in okolju, negovanje sožitja v družinah in generacijah, izobraževanje in razreševanje dilem in osebnih stisk, strokovna in čustvena opora rejnikom in rejnicam, sprotno seznanjanje rejnic in rejnikov s spremembami zakonodaje na področju rejništva ter o vseh novostih in literaturi na tem področju, druženje - ustvarjanje prijateljskih vezi, izmenjava izkušenj. Posredni cilji projekta pa so: doseči večjo samozavest rejniških družin, izboljšati odnose med rejniškimi družinami in matičnimi družinami v korist otroka, pridobivanje ugleda in cenjenosti rejništva kot dejavnosti, zvišanje kakovosti pri izvajanju rejništva.
Projekt je razdeljen ne redna mesečna srečanja od septembra do junija tekočega šolskega leta. Decembra obdarimo otroke, ki živijo v rejniških družinah. Projekt zaključimo junija z izletom rejniških družin. Tudi leto 2010 smo zaključili s prireditvijo in obdarovanjem otrok, ki živijo v rejniških družinah. Ob tej priložnosti bi se želeli zahvaliti vsem donatorjem, ki so s svojim prispevkom omogočili, da smo otroke lahko obdarili: ge. Tušek iz Modeteksa, d. o. o., Laško, g. Teršku iz Pivovarne Laško, Montingu, d. o. o., Laško, Otmarju Kobliču, s. p., Laško, g. Francu Camlohu, g. Romanu Matku iz Zdravilišča Laško, vodji trgovine Tuš, d. d., Laško, ge. Jasni Tomc iz Mladinske knjige, Knjigarne in papirnice Celje, ter Medobčinskemu društvu prijateljev mladine Celje. Iskrena hvala tudi vsem nastopajočim in vsem ostalim, ki ste na svoj način pomagali in s tem pripomogli k izvedbi kulturne prireditve.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve vsako leto v skladu z Zakonom o izvajanju rejniške dejavnosti podeli priznanja za dolgoletno in uspešno izvajanje rejniške dejavnosti. Priznanje je v letu 2008 prejela ga. Nada Rabuzin, v letu 2010 pa so priznanje podelili ge. Frančiški Videc. Zelo smo ponosni in veseli, da je bilo njuno dobro delo v rejništvu opaženo!
Marjeta Ferlež in Karmen Koprivc Grajžl
22
Upokojenci/Vzgoja in izobraževanje
Donacija Trubarjevemu
domu upokojencev Loka pri Zidanem Mostu
SKRB IN LJUBEZEN SEŽETA DLJE OD ZVEZD
Akcija NLB Dobra zvezda, ki je lani podprla otroške oddelke vseh slovenskih Splošnih bolnišnic, je tokrat usmerjena na starejše občane. Donacija Trubarjevemu domu upokojencev Loka
pri Zidanem Mostu je tako ena od dvanajstih, ki se bodo v sklopu novoletne akcije NLB Skupine zvrstile od novembra 2010 do februarja 2011 ter pripomogle k izboljšanju kakovosti bivanja v domovih starejših oseb po vsej Sloveniji.
Direktor Trubarjevega doma upokojencev Loka pri Zidanem Mostu Robert Potočnik je ob svečani predaji čeka poudaril, da donirana sredstva za dom pomenijo pomemben prispevek k prijetnejšemu bivanju in zdravstveni varnosti stanovalcev, hkrati pa izrazil zadovoljstvo, da so stanovalce njihovega doma v sklopu akcije obiskali Rdeči noski, ki v tokratni akciji prvič nastopajo za starejšo publiko.
»Skrb in ljubezen sežeta dlje od zvezd« je sporočilo letošnje akcije NLB Dobra zvezda, v kateri bodo NLB in članice NLB Skupine - NLB Vita, NLB Propria in NLB Skladi
skupaj darovale 52.000 evrov. Namesto pošiljanja klasičnih novoletnih voščilnic in obdaritve poslovnih partnerjev so tako sredstva namenili v humanitarne namene - dvanajstim domovom za ostarele v Sloveniji. Predaje donacij spremljajo obiski Rdečih noskov -Društva za pomoč trpečim in bolnim. S svojimi obiski bodo poskrbeli za razvedrilo in dobro voljo.
Pravljična bitja v vrtcu
Kadar želimo pri otrocih spodbuditi razvoj domišljije in domišljijskega sveta, si vzgojiteljice velikokrat pomagamo z lutko. Tako otroci gradijo prav posebno zaupanje ter odnos otrok - lutka in nemalokrat se zgodi, da lutki lažje zaupajo nekatere »skrivnosti« kot vzgojiteljici.
Pri nas je ta lutka mali škrat Plenicetat. Nekega dne je čisto tiho na vrata igralnice skupine Račke, v kateri so otroci, stari od dve do tri leta, potrkal škrat Plenicetat. Otroci so ga presenečeno pozdravili in toplo sprejeli, saj so ga poznali že iz pravljice. Pokazal jim je, kako ga lahko pokličejo, naučil
jih je, kako se pravilno usedejo na kahlico oz. straniščno školjko, zapel jim je novo pesmico, skupaj so izdelali čarobne kamenčke in čarobno palico, iz koščkov blaga so na risalni list nalepili škrata in še bi lahko naštevala. Sedaj otroci že znajo čarati, saj jih je tega vendar naučil škrat. Poznajo čarobne besede: »Zim, zala, bam - plenica vstran!«, s katerimi so pri uporabi kahlice vsak dan uspešnejši. Škrat Plenicetat pa žal ne more biti ves čas prisoten v igralnici, saj pride le na obisk. Zato si je za svojega pomočnika izbral dečka, ki je že ob prihodu v vrtec pridno uporabljal straniščno školjko in ni potreboval plenic. Njegova naloga je, da otroke spodbuja pri navajanju na kahlico in jim kot nagrado podeli tudi kakšno štampiljko. Škrat Plenicetat pa je prav temu dečku zaupal tudi odlikovanje škrata Plenicetata in medaljo, ki jo bo v njegovem imenu podelil vsem otrokom.
Otroci iz skupine Račke z Ano in Petro
Kaj pa ptički?
Zima je. Mraz pritiska z vseh strani. Skrijemo se na toplo, srkamo topel čaj in že nam je prijetno. Kaj pa ptički? Kam gredo vsi prezebli? In kje poiščejo hrano, ko je vendar vse pomrznjeno?
Na takšna vprašanja skušamo v našem oddelku odgovoriti v teh zimskih dneh. Otroci spoznavajo življenje ptic, se učijo skrbeti za njih. Naučili so se pesem in deklamacijo o ptičkih. Iz odpadnega materiala smo izdelali ptičjo hišico, ptička in risali ptičke s svinčnikom. Na sprehodih smo ugotavljali, da je življenje ptic odvisno tudi od nas, ljudi. Odločili smo se, da ptičkom pripravimo posebno pojedino. Mamice so nam posodile modelčke za piškote, pri mesarju smo dobili loj in pri našem hišniku, ki tudi skrbi za ptice, semena sončnic. Loj so nam kuharice raztopile v kuhinji. Nato smo vanj umešali semena. Z maso smo napolnili modelčke in v vsak »piškot« še z zobotrebcem naredili luknjico. Ptičje piškotke smo za dva dni postavili na hladno. Ko so se strdili, smo jih odnesli na igrišče, kjer smo jih z vrvico obesili na drevo in grm. Tam sedaj vabijo ptičke iz okolice vrtca na slastno ptičjo pojedino ali kot je pripomnil eden od otrok: »Uh, to pa bo zabava za ptičke!«. Sedaj vsak dan ponosni opazujemo in preštevamo ptice pred našim vrtcem. Misel, da smo tudi sami poskrbeli za ptičke, pa nam greje naša srca.
Otroci oddelka Ježki, Katja in Bea
23
Vzgoja in izobraževanje
Lovec na obisku
Zima je čas, ko narava počiva, ne pa tudi živali. Nekatere zimo prespijo, za veliko živali pa skrbijo lovci. Kaj je njihova naloga, je učencem 1. a in 1. b razreda osnovne šole Laško predstavil Peter Cestnik iz Lovske družine Dol pri Hrastniku. Gospod Peter zadnje čase veliko obiskuje šole, kjer učencem predstavlja delo in življenje lovcev, živali in gozda.
in razburljive urice. Učenci so bili navdušeni in veliko so se naučili. Da pa ne bi ostalo le pri besedah, smo se odločili, da tudi mi poskrbimo za živali. Oče enega od učencev nam je naredil veliko pogačo, ki smo jo razrezali in obesili na drevesa v parku Zdravilišča Laško. Seveda pa tudi doma vsak pridno nastavlja semena, saj zime še ni konec.
V imenu učencev 1. a in 1. b MŠ ter učiteljic napisala Petra Velikonja
Igralci, pevci in folkloristi v Hiši generacij
Prazničnemu vzdušju smo se pridružili tudi učenci iz gledališkega krožka pod vodstvom Ane Cestnik, pevci mladinskega pevskega zbora pod vodstvom Mateje Škorja in folkloristi pod vodstvom Brigite Mulej. Tokrat smo si izbrali igrico, ravno pravšnjo ob tem času, in sicer Urarna Tiktak. Skozi igro prepoznamo različne vrste ur,
Na naše povabilo se je z veseljem odzval in s sabo prinesel polno presenečenj. Učencem je na zanimiv način povedal veliko o živalih in gozdu, oni pa so ga poslušali z velikim zanimanjem in aktivno sodelovali v pogovoru. Vse skupaj je popestril še slikovno in zvočno. Pokazal nam je lovski inštrument rog, iz katerega ni bilo enostavno privabiti zvoka, na koncu pa smo si ogledali še nekaj trofej. Skupaj smo preživeli poučne, zanimive
njihovo oglašanje in ples. Ure v en glas odštevajo čas pričakovanja novega leta
in nam želijo vse dobro. Upamo, da smo z našim programom vsaj malo popestrili december tudi našim starejšim krajanom. Vsem mlajšim in mladim, ki so nam ga pomagali izvesti, pa želimo, da nam s svojo voljo do igranja, petja in plesa popestrijo tudi še kakšno popoldne v letu 2011. Prav tako se zahvaljujemo Petri Šuster za skrbno pripravljena darilca, ki smo jih prejeli ob zaključku nastopa.
Ana Cestnik
Božiček prispel na Vrh
Prišel je med otroke v telovadnico podružnične šole na Vrhu. Pričakali so ga predšolski otroci, šolarji in njihovi starši. V praznično okrašeni telovadnici so se sprostili in uživali ob petju, plesu, glasbi in igri. Zanimiv in pester kulturni program so pripravili šolarji skupaj s svojimi učiteljicami. Otroci so z veseljem spremljali prireditev, čeprav sta se jim videla nestrpnost in pričakovanje. S smehom in rdečico na obrazu so v mračnem večeru zagledali Božička z veliko vrečo daril, ki so bila namenjena njim.
Ob odhodu smo se mu zahvalili, mu zaželeli sreče, obilo zdravja v upanju, da se naslednje leto zopet vidimo. Čisto na koncu so si starši v učilnicah ogledali razstave, dobili darila in voščila ter se posladkali s sveže pečenimi pujsi, ki so jih oblikovali spretni prsti naših najmlajših, in domačim pecivom.
Marija Kotar
OŠ Primoža Trubarja Laško skozi čas
6. del
Med šolskim letom 1955/1956 in 2008/2009
(notranje doživljajski utrinek)
Lepega februarskega dne je bil zdraviliški park prijetno obložen s snegom, zvoki prometa udušeni, zrak čist, na beli planjavi razposajeni otroci, ustvarjajoč snežene može, sredi njih pa učiteljica, ki je prav tako uživala. Zelo redek, razveseljujoč prizor. Popoln kontrast Eroziji (akad. kip. J. J.Szekely, 2000), ki kot zlovešči napovednik bodočnosti stoji nedaleč vstran. Ob tem sem se spomnil na našo likovno uro, ko smo na drugi strani Savinje, ob poti v Jagoče, vadili 3D-risanje z opazovanjem kostanjev s koreninami, ki smo jih s svinčniki poskušali prenesti na papir (Jože Majcen) ali pa na prijetno urico na vrtu hiše (sedaj sedež obrtne zbornice), kjer je stanoval mlad učitelj (Tomo Korošec)
in nas po zadnji učni uri pred odhodom k vojakom povabil na takrat zelo dragoceno pijačo, malinovec, ki ga je v velikem loncu pripravila njegova mama. Živeli smo v zavetju čudovitih mater, gospodinj. Poleg teh in podobnih prijetnih dogodkov pa se je v meni zasidrala zame pretresljiva izjava starejše učiteljice ob zaključku 4. razreda, potem ko so ji pridne učenke izročile protokolarni šopek rož: »Kaj mi nosite te rože, ko me boste pozabili že, ko boste odšli skozi vrata.« Takrat sem se zavezal, da je ne bom nikoli pozabil. Saj res. Kdo pa so učitelji, učiteljice? Berem, da so Japonci pravkar ustvarili robota učiteljico.
Vsak od šolarjev, učiteljev in učiteljic ima svojo zgodbo. Povzel bom svojo. Sneženomožna skupina »na odprti sceni« opravlja eno od natančno določenih šolskih ur učnega programa za šolsko leto 2008/2009 v sistemu obveznega javnega šolstva, uvedenega v naših krajih leta 1774. V športnem jeziku lahko rečemo, da pred mojimi
očmi poteka 234. prijetni »večni derbi« med učitelji in učenci, ki sicer niso tako na očeh javnosti. To so otroci, rojeni leta 2000, 2001, prva šolska generacija 3. tisočletja, o katerem je bilo ob prehodu iz leta 1999 v leto 2000 toliko govora, ob sedanji krizi ni nič več vznesenih besed ljudi, ki so zadolženi za ustvarjanje vzdušja nenehne vzhičenosti, terorja sodobnega sveta. Prav zanima me, kako jih bodo poimenovali medjski sociologi. Nas, letnik 1948, so poimenovali "baby boom" generacija. Bo to generacija Y2K po znamenitem milenijskem računalniškem črvu (Y2K-millenium bug2), s katerim so nas strašili elektronsko tehnični guruji ob prelomu tisočletij?
Šola1 ima večtisočletne korenine v različnih civilizacijah, ki so se vedno znova, vsaka na svoj način, ukvarjale z istim problemom kot danes - z naraščajem, bitji, ki leto za letom (hvala bogu) prihajajo na ta svet, kot so pred nami in bodo tudi za nami, če jih ne bodo začeli prodajati v genetsko
Vzgoja in izobraževanje
reprodukcijskih "city centrih", od koder jih bodo odvažale mamice s pločevinastimi maternicami, ki kot skarabeji iz potrošniške piramide rinejo in lezejo vsepovsod, na vse konce in kraje ter meter za metrom vztrajno požirajo najlepše kotičke v naših krajih, najraje pod senčnatimi drevesi - dokler onečaščena ne padejo pod nujo »napredka«. Okoliščine v času, ko smo mi prikockali3 na svet, so bile povsem drugačne, kot so danes. Bilo je Laško, ki ga ni več. Skoraj v celoti je bilo takšno kot ob razglasitvi za mesto leta 1927. Kilometer asfaltirane glavne ulice preko kovičenega kovinskega mostu, povezane s cesto Celje-Zidani Most. Ponos sta bila mestni vodovod in elektrika, saj so naši predhodniki ob gradnji južne železnice ustvarili enega najbolj tehnično opremljenih krajev v JV Evropi. Zelo sem si zapomnil začetek asfaltirane poti pri mizarstvu Hrastelj in njihovo kapelico, ker sem ob pogledu nanjo po triurni hoji iz Šentruperta ali Trobnega Dola, doma staršev, olajšano ugotovil, da smo prišli že skoraj domov. Arhitekturno sta iz vsega tega, poleg cerkve sv: Martina, izstopali dve častitljivi zgradbi, šolski: ena iz leta 1891 (1.-4. razred), druga (5.-8. razred) iz leta 1896. V prvo smo vstopili 6. septembra 1955, v drugi pa zaključili osnovno obvezno šolanje 15. junija 1963.
Sam sem mesto doživljal spoštljivo, z vrhunsko ponujenimi storitvami prekajevalnice pri Topoletu (sedaj pekarna), kamor sem, malo strahoma, v tiste temne prostore nosil prekajevat meso iz našega prehrambenega zaledja ali pa pekarne (sedaj Wit boy), v katero smo v pletenih peharjih nosili doma zmeseni in vzhajani kruh iz moke, ki so jo prodajali kmetje iz Vojvodine. Na testu je bil listek z imenom, kruh pa nas je nato čez nekaj ur ali naslednji dan lepo opečen čakal na polici. Ob začetku vsakega šolskega leta pa smo šli po jabolka, "škrebljavke", k Bencetovim. Super "slowfood". Brez vzhodnjaških gurujev smo bili skoraj vegetarijanci. Fižol (seveda z ocvirki), zelje, repa, krompir, žganci, čaj, kruh, mast, česen, čebula, bela kava, mleko, ki ga nisem maral, so bile stalnica. Prav tako nedeljska goveja juha, pražen krompir in solata. Vsakih štirinajst dni pa še nepogrešljiva nogometna tekma na travniku, na katerem smo tudi sami brcali žogo in tekli kros. To je bil čas, ko so pivo še razvažali s konji, ko smo se kopali v Savinji pri zdravilišču, "hernbadu" ali "anakapeli", nabirali zvončke na farovškem travniku, pri Humu pa čakali, kdaj bo mimo pripeljal kakšen avto, ali pa hodili poslušati žabe v Debro, točno na prostor, kjer me je zaenkrat zavezala igra življenja. Mestno mladostno pa smo se počutili v hotelu Savinja z
nepogrešljivim "jukeboxom" Wurlitzer, kamor smo medv odmori tekali poslušat Perryja Coma. Čeprav smo v šoli pisali in risali Laško, ki je bilo, Laško sedaj in Laško, ki bo (največkrat smo se skoncentrirali na sedanji Aškerčev in Orožnov trg), mi takrat niti na kraj pameti ni padlo, da bo na farovški zemlji in obali našega naravnega kopališča z »evropskim denarjem« nastal ekskluzivni ribiški parking, ki so si ta predel potiho in »nedolžno« (kvartopirci bi rekli na »fonhintn«) prisvojili.
Šolanje smo pričeli v starinsko opremljenih razredih: klopi so bile dobesedno v enem kosu, z luknjami za črnilnike s črnilom, v katere smo namakali peresa, ki smo jih prinesli s seboj v ličnih lesenih škatlah. Pred nami črna tabla, ob nas peč. Roke smo morali večkrat držati na hrbtu, včasih pa se je kdo znašel tudi »v kotu«. Nekaj časa smo nosili tudi črne delovne halje in jedli fluorove tablete. Patina starosti opreme je bila zame prijetna, neizumetničena. Edini tujek v tej sceni je bil, vsaj zame, strupeno odvratni oranžni »unrin«8 sir, od katerega je bil koristen samo ovojni papir, iz katerega smo z drgnjenjem izdelovali nekakšen žvečilni gumi.
Osnovno šolo sem od prvega dne do konca jemal kot zelo resno delovno obveznost, saj je v mojem ožjem okolju, sedaj Mestni ulici, igra življenja potekala zelo intenzivno, skromno in z neprekinjenim delom. Šola je bila moja »služba«. Nisem bil vseskozi odličnjak, ker sem si postavil svoj kriterij vlaganja truda, saj je bila šola zame samo del mojega odraščanja. Učitelje sem doživljal kot nalogodajalce ali naročnike, kijih moram, tako kot oče -krojač svoje stranke, zadovoljiti s svojimi izdelki.
Učiteljem in učiteljicam, vsem brez izjeme moram izreči zahvalno priznanje, so me v osmih letih obveznega šolanja zelo kvalitetno opremili z vsemi osnovnimi znanji in spoznanji, potrebnimi za nemoteno nadaljnje šolanje, saj sem uspešno opravil sprejemni izpit na srednji tehnični šoli za strojništvo, vendar sem se zaradi osnovnošolskih prijateljev vpisal na Gimnazijo Celje, kjer nisem imel nobenih težav s prehodom (v strokovni literaturi so raziskave pokazale zelo nizko napovedno vrednost osnovnošolskih ocen za poznejši šolski uspeh) in sem jo uspešno zaključil. Moja nadaljnja pot pa je povsem posebna zgodba. Res je, lepopisja še danes povsem ne obvladam.
To je bilo mesto neponovljivih Laščanov, tudi nas, otrok iz »šajspoha«, sedaj Mestne ulice. Pred tem je bila to povezovalna cesta med mestom (iz 200 metrov oddaljenih domov smo govorili, da gremo »umejst«) z območij okoli Žikovškega brda, Ojstrim in Gabernim.
Bila je polna zanimivih ljudi in dejavnosti najrazličnejših obrti, poklicev in usod. Za pravo predstavo o teh osebah bi morali poleg vsega domoznanskega gradiva v knjižnici spoznati^ Ljudi iz Dublina4, Dobrega vojaka Švejka5, junake iz Polentarske police6 ali pa akterje v knjigi Smrt v bunkerju.7
V času, ki nam je ostal kot prost, smo imeli še »lastno šolo in poligone« navzgor po dolini, takrat še čiste in odprte Žikovce, na "punklčku" (sedaj vrtec), travnikih in v gozdu okoli hotela kozolec Komes, Kobivjeku (sedaj Kidričeva ulica) ter vzhodni strani pod starim gradom (sedaj obora), pri vodnem zbiralniku prvega mestnega vodovoda (iz leta 1928), ki je oskrboval tudi pivovarno, ter gozdičku ob vznožju Huma nad peskolomom, (sedaj lovski dom). Ali pa smo po cestah okoli naših domov tekali (samoiniciativni treningi), igrali nogomet, med dvema ognjema, karte, šah ali nogomet s frcanjem žogice z majhnimi plastičnimi igralci na vzmeteh na vogalu hiše (sedaj Mestna ulica 20), kjer je s staro mamo stanoval naš zelo priljubljeni sošolec Raša (t). Včasih smo se zatekli na vrh drvarnice na njihovem dvorišču, iz vsega skupaj pa je nastal znameniti klub TSC (Top Story's Club) s sedežem na podstrešju te hiše. Zame je bilo zagotovo eno največjih doživetj, da smo bili med prvimi, ki smo lahko poslušali prve plošče vzhajajočih Beatlov. To je bilo moje ogrevanje za poznejše leto 1968 v Ljubljani. A to so že čisto druge zgodbe. Le kaj bodo ugotavljali ti, v mobi računalniško asfaltno avtomobilske okoliščine rojeni otroci, tam nekje leta 2060?
Tako, tovarišica učiteljica Marija Pader. Izpolnil sem svojo osebno zavezo. Nisem vas pozabil, a imeli ste prav. Učimo se tudi igro življenja!
Marjan Zavšek, univ. dipl. psih.
1-	Šola (Veliki slovar tujk, Cankarjeva založba, 2002)
2-	Wikipedija
3-	Igra življenja, Teja Medved, 7. B, šolski časopis OŠ Primoža Trubarja Laško, Čvek
4-	James Joyce, Dubliners,1914, prevod Herbert Grün, 1955, z. izdaja 2005)
5-	Jaroslav Hašek, Dobry vojak Švejk a jine polivne historky, 1912, z. prevod Zupančič Jože,2004
6-	John Steinbeck, Tortilla Flat, 1935, prevod Ciril Kosmač,1953, z. izdaja 2005
7-	Martin Pollack, Der Tote im Bunker -Bericht über meinen Vater, 2004, prevod Amalija Maček, 2005
8-	UNRRA (Veliki slovar tujk, Cankarjeva založba, 2002)
Nadaljevanje prihodnjič...
Pripravila: Petra Velikonja
25
Vzgoja in izobraževanje
KONCERT BIVŠIH UCENCEV GLASBENE ŠOLE LAŠKO -RADEČE
Piko na i bogati in raznoliki ponudbi v prazničnem božično-novoletnem času so v organizaciji Glasbene šole Laško -Radeče s svojim koncertom dodali trije bivši učenci te šole, ki svoje glasbeno izobraževanje uspešno nadaljujejo na akademijah v tujini. V dvorani Kulturnega centra v Laškem so svoje znanje in nadarjenost s čudovito glasbo delili poslušalcem violončelistka Katarina Majcen, citrarka Janja Brlec in harmonikar Dejan Kušer.
Katarina, ki je prve korake v svet glasbe naredila v Glasbeni šoli Laško - Radeče in svoje glasbeno izobraževanje nadaljevala na srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani, je lansko leto zaključila diplomski študij violončela pri profesorici Caroline Bosanquet na Univerzi Anglia Ruskin v Cambridgeu (Velika Britanija) in podiplomski študij nadaljuje na Royal Scottish Academy of Music and Drama v Glasgowu pri profesorju Rudiju de Grooteju. Na decembrskem koncertu je poslušalce navdušila s prefinjeno izvedbo Šostakovičevega koncerta za violončelo št. 1 v ES-duru.
Janjo je po prvem spoznavanju citer na Glasbeni šoli Laško - Radeče pot vodila prek umetniške gimnazije v Celju na visoko šolo za glasbo in gledališče v München, kjer je študirala pri prof. Georgu Glaslu. Janja nastopa solistično in v raznih zasedbah po Sloveniji in v tujini ter se redno izpopolnjuje na seminarjih pri priznanih profesorjih. Dobitnica številnih prvih nagrad na državnih in mednarodnih citrarskih tekmovanjih je za slavnostni koncert svoje nekdanje šole izbrala ter očarljivo in čuteče izvedla Schneiderjevo Bruegheliano in Preludij e Saltarello, Weissovo Sonato št. 5 v G-duru in slovensko ljudsko Zrejlo je žito. Dejan se je po začetnem spoznavanju skrivnosti glasbe na Glasbeni šoli Laško - Radeče iz čiste radovednosti odločil,
da se poleg diatonične preizkusi še v igranju klavirske harmonike. Virtuoznost ga je popeljala najprej na Srednjo glasbeno in baletno šolo Ljubljana, od tam pa na študij v Graz k profesorju Janne Rattyu in na ljubljansko akademijo k profesorju Primožu Parovelu. S Scarlattijevo Sonato v fis-molu in Haydnovo Sonato v G-duru je na kromatični harmoniki bravurozno in lahkotno zaključil koncert, ki bo zahtevnejšim ljubiteljem glasbene umetnosti zagotovo dolgo ostal v prijetnem spominu. Glasbena šola Laško - Radeče je v svoji bogati zgodovini odkrila in na glasbeno pot usmerila ter pospremila mnoge laške in radeške mlade glasbenike, ki danes koncertirajo na številnih pomembnih evropskih odrih. S svojim širokim znanjem, prizadevnim delom in izrednim talentom so ponesli ime šole v svet, v zahvalo svojim nekdanjim profesorjem in vodstvu šole pa se v domači kraj radi vračajo in z veseljem nastopajo za svojo domačo publiko.
Tomaž Majcen
KONCERT ORKESTROV GLASBENE ŠOLE LAŠKO -RADEČE Z DOBRODELNO NOTO ZA MIO
V soboto, 22. januarja, smo v športni dvorani v Radečah pripravili Koncert orkestrov, ki je imel tudi dobrodelno noto. Za slepo deklico Mio iz Zidanega Mosta so učenci, učitelji in starši od septembra pridno zbirali plastične zamaške, ki so bili tudi simbolična vstopnina.
Zaigrali so šolski orkestri, godalni s solistko Val Jelenski, učenko 2. razreda violine - njena učiteljica in hkrati dirigentka je Maja Glavač - v njihovem programu pa so sodelovali tudi učenci mladinskega pevskega zbora OŠ Radeče pod mentorstvom učiteljice Jane Mole.
Pihalni orkester pod vodstvom dirigentov Marka Razborška, ki jih je tokrat tudi vodil, in Boštjana Župevca so zaigrali skladbo, v kateri se jim je pridružila gostja večera pevka Nuša Derenda. S svojim glasom je občinstvo navdušila	tako
solistično kot ob klavirski spremljavi Dejana Jakšiča in spremljavi kitarskega orkestra Temperamenta, ki ga vodi Iztok Grahek. Z njimi pa je zapela tudi učiteljica Neva Marn, ki je nastopila še v vlogi povezoval ke programa in kot mentorica učenk petja. S plesnima
koreografijama učiteljic Barbare Kanc in Gabrijele Zupan so navdušili tudi učenci sodobnega plesa. Organizacija koncerta je bila v rokah pomočnika
ravnateljice Borisa Razborška, ki je dirigiral tudi harmonikarskemu orkestru. V središču pozornosti pa je bila Mia. V tem šolskem letu je začela spoznavati klavir in violino. Skupaj s
svojima učiteljema Majo Glavač in Dejanom Jakšičem je zaigrala nekaj skladbic in spodbudno prejela velik aplavz vseh nastopajočih ter poslušalcev. Koncerta se je udeležila tudi predstavnica Lions kluba iz Celja Simona Brglez, ki je Mii podarila knjigo v Braillovi pisavi.
Ravnateljica Rosana Jakšič je Mii in njenim staršem simbolično izročila zbrane zamaške in vsej družini zaželela veliko sreče na njihovi poti do Miine operacije v tujini in pri nadaljnjem zbiranju zamaškov. Zahvalila se je vsem učencem, njihovim učiteljem in pevki Nuši Derenda za čudovit koncert, ki nam bo še dolgo ostal v spominu.
Glasbena šola Laško-Radeče
Foto:
Foto atelje Jolanda Sojč, s.p.
Mladi
NOVOLETNI NOVI SAD
Letošnja novoletna dogodivščina se je odvijala v Novem Sadu, drugem največjem mestu Srbije, kamor se nas je za tri nepozabne dni odpravilo 25 korenjakov iz Laškega. V zadnjih letih si je Novi Sad prislužil sloves žurerskega središča, kar je opravičeval tudi na našem izletu. Vzdušje in zabava na vsakem koraku, roštilj, kajmak in trubači, ničesar ni manjkalo. Prvi dan smo
si ogledali trdnjavo Petrovaradin in staro mestno jedro in ugotovili, da je Novi Sad prav lepo mesto. Po tradicionalni srbski večerji je sledila tudi tradicionalna srbska zabava do jutranjih ur. Drugi dan so nekateri odšli na vinski izlet v Sremske Karlovice, drugi pa so samostojno raziskovali mesto in njegove zaklade. Vsi skupaj smo ugotovili, da se praznično vzdušje ne začne šele zvečer, ampak že zgodaj popoldne, kajti glasba, smeh in
petje so se po mestu razlegali ves dan. Novo leto smo dočakali na trgu med 40.000-glavo množico in ob veličastnem ognjemetu, nato pa smo plesali še dolgo v noč v enem od mnogih lokalov. Izletje bil fantastičen, družba odlična, vzdušje veselo, destinacija pa zadetek v polno.
Urša Sojč TURNIR V BOWLINGU
Turnir v bowlingu, ki ga LAK ponavadi organizira v prvi mesecih novega leta, že postaja stalnica pri projektih društva. Letošnjega turnirja, ki je potekal v soboto, 29. januarja, se je udeležilo 34 članov in simpatizerjev društva. Dve uri podiranja kegljev sta minili v znamenju strikov, sparov ter predvsem zabave, smeha in aktivnega preživljanja prostega časa. Najboljša posameznika sta bila ob koncu tekmovanja nagrajena tudi s pokaloma. Letos je najboljša kegljačica postala Zvonka Špec, drugo mesjo je zasedla Nuša Štarkl, tretjega pa Špela Gobec. V moški kategoriji je mesto najboljšega pripadlo Klemnu Dermoti, za njim se je uvrstil Matic Košak, tretji pa je bil Gašper Kačič.
Po besedah organizatorja turnirja Zorana Špeca v klubu ugotavljajo, da je bil letošnji turnir v bowlingu eden boljših. »Udeležilo se ga je rekordno število članov in simpatizerjev, kar nam daje dodatno spodbudo in motivacijo za
nadaljne projekte. Sedaj lahko dokončno rečemo, da gre za tradicionalni dogodek, ki ga bomo v prihodnje s še večjim veseljem organizirali,« zaključuje.
Nika Košak
PROJEKTI V PRIHODNJIH MESECIH
Po koncu izpitnega obdobja v LAK-u spet načrtujemo nekaj projektov. Najprej bomo 23. februarja v Ljubljani organizirali žur za vse laške študente in simpatizerje. 12. marca bo sledilo še druženje študentov in druge mladine v Laškem. V začetku aprila, natančneje 8. aprila, pa bomo v Muzeju Laško otvorili že 7. fotografsko razstavo kLAK. Vljudno vabljeni!
Nadaljne informacije bomo objavili na naši spletni strani www.drustvo-lak.si in na našem profilu na Facebooku. Za informacije pa nas lahko pokličete tudi na telefonsko številko 051 384 005.
Razpis za 7. fotografski natečaj KLAK
Laški akademski klub razpisuje tradicionalni fotografski natečaj KLAK, letos na temo strast.
Strast je močno čustvo, naj gre za ljubezen ali sovraštvo. Je želja, občutek, ki nam da zagon. Izrazi se v obliki vznemirjenosti in navdušenja - ne samo do osebe, ampak tudi do interesov, idej, življenja na sploh. Zato vabljeni, da v fotografski objektiv ujamete »strast«. RAZPISNI POGOJI:
•	Natečaja se lahko udeležijo vsi fotografi, ki bodo do zaključka predpisanega roka in v skladu z razpisnimi pogoji poslali svoja dela;
•	avtor lahko predloži eno fotografijo ali opus z največ tremi fotografijami; isti avtor lahko predloži maksimalno dva smiselno zaokrožena avtorska
prispevka, nagrajeno pa je lahko le eno delo istega avtorja; avtorji lahko pošiljajo le fotografije, ki še niso bile razstavljene in niso sodelovale v kakšnem drugem fotonatečaju;
fotografije so lahko črno-bele ali barvne, poslane v digitalni ali analogni obliki. Priporočena velikost za analogne fotografije je med 18 x 24 cm in 30 x 40 cm, digitalne fotografije morajo imeti minimalno resolucijo 1600 x 1200 pikslov (pri razmerju slike 4 : 3) ali 1600 x 1050 pikslov (pri razmerju 3 : 2); fotografije, po želji opremljene z naslovi, pošljite na naslov: administrator@drustvo-lak.si ali LAŠKI AKADEMSKI KLUB, Trubarjeva ul. 3, 3270 Laško, s pripisom »Za KLAK«, najpozneje do 11. 3. 2011. Dela bo šifriral neodvisni član društva LAK.
Vse klovne, viteze, princeske, pikapolonice, indijance in ostale maske vabimo na
PUSTNO RAJANJE
Ustvarjali, plesali in zabavali se bomo v soboto,
5.3. 2011 od 14. do 17. ure na občinskem dvorišču.
OCENJEVANJE DEL:
•	Žirija ne bo obravnavala prispelih del, ki ne bodo ustrezala razpisnim pogojem. Vse odločitve žirije so dokončne in nepreklicne. Fotografij ne vračamo.
•	Vsa prispela dela bo pregledala in ocenjevala žirija v sestavi: Andreja Anžin (sociologinja), Silvo Privšek (ljubiteljski fotograf), Simona Škorja (a kad. rest.), Nika Damjanovič (absolventka umetnostne zgodovine in primerjalne književnosti) in Žiga Gričnik (fotograf, AFIAP, KMF FZS).
•	Žirija bo ocenjevala posamezno sliko oz. opus kot celoto, upoštevala bo ustvarjalno in kritično stališče, tehnično dovršenost, izpovednost in originalnost del ter estetska merila.
RAZSTAVA IN PODELITEV NAGRAD:
Avtorji se s sodelovanjem na javnem razpisu strinjajo s tem, da se njihova dela objavijo na razstavi in v promocijske namene natečaja. Žirija bo objavila rezultate razpisa in podelila nagrade ob
otvoritvi razstave v petek, 8. 4. 2011, ob 20. uri, v prostorih Muzeja Laško. Vsi podatki bodo objavljeni tudi na spletni strani društva, udeleženci pa bodo obvestila prejeli tudi po elektronski pošti, zato pošiljatelje prosimo, da priložijo svoje kontakte.
Več o temi, pogojih in ocenjevanju del si lahko preberete na spletni strani http://www.drustvo-lak.si	ali
http://klak.webs.com/.
27
Potopis
zahodnoevropske. Nato pa sem želela odkriti še kaj novega, drugačnega od našega zahodnega sveta. Orientalske dežele so me zaradi svoje drugačne kulture začele zanimati ob branju različnih knjig, še posebej romanov Orhana Pamuka.
Tako sem branje pretvorila v prakso in lani sva se z Andrejem podala na potepanje po Turčiji in Siriji. Že kmalu zatem pa je padla ideja, da bi naslednje leto odšla v Iran. Ko sva za svoje načrte povedala tudi drugim, sva naletela na veliko začudenje. Spraševali so naju, kaj pa sploh lahko tam zanimivega vidita, tam je nevarno, ali si ne moreta enkrat izbrati normalne destinacije ... Resnične izkušnje pa so pokazale ravno obratno sliko od tiste, ki vlada v stereotipih okoli nas. Izkazalo se je, da Iran kot ena večjih držav sveta ponuja ogromno res fascinantnih zanimivosti, v Iranu se popotnik počuti resnično varnega, pa še ljudje so neskončno prijazni in so ti pripravljeni pomagati na vsakem koraku, država je dobro razvita in popolnoma ustreza evropskim standardom udobja. Naša pot se je preko Ljubljane in Istanbula začela v Tabrizu, starem mestu na severu Irana, skozi katerega je nekoč vodila Svilna cesta. Mesto je bilo svoj čas tudi prestolnica Perzije. Tam je bila zame prva naloga obisk velikega trgovskega centra, saj sem si morala kupiti oblačila, ki ustrezajo pravilom muslimanskega oblačenja - ta so v Iranu kot islamski republiki obvezna tudi za tujce. Moja obvezna garderoba so tako postali ohlapna tunika z dolgimi rokavi, ki se je končala malo nad koleni, ohlapne hlače in ruta. Za moške so obvezne dolge hlače. Nositi vso to obleko ob temperaturah, ki še zdaleč niso dovolj nizke za nošnjo dolgih rokavov, se je najprej zdelo precej nevzdržno, a se je na koncu izkazalo za dokaj zmerno in uporabno, saj s tem nisem vzbujala prevelike pozornosti domačinov.
Iz Tabriza nas je pot vodila še bolj na sever države, kjer smo si sredi gora, ki mejijo na Azerbajdžan, ogledali starodavno armensko cerkev sv. Štefana. Prva cerkev je bila v teh odročnih krajih postavljena že v drugem stoletju, današnja oblika pa je iz 14. stoletja. Naša pot nas je vodila naprej po goratem in precej odročnem delu severnega Irana, v katerem živijo
in značilnih širokih hlačah, ki jih nosi moški del Kurdov. Kurdi so bili pred časom še nomadsko ljudstvo, danes pa živijo v vaseh iz opeke in blata ter se ukvarjajo predvsem z živinorejo in skromnim poljedelstvom. Tudi mi smo se ustavili v eni od kurdskih vasic in podoživeli vaški utrip življenja. Najprej so nas radovedno opazovali le otroci, nato pa so prišli prišleke pogledat tudi drugi. Ob takih srečanjih se človeku najbolj vtisne v spomin to, da si tudi ti kot popotnik domačinom ravno tako zanimiv, kot so oni tebi. Pokrajino, kjer živijo Kurdi, zaznamuje močno vulkansko delovanje, zato lahko ob poti vidiš številne ugasle kraterje, najbolj zanimivo pa je starodavno svetišče zaratustrijancev Takht-e Suleiman ob ugaslem kraterju, znotraj katerega je jezero, iz njega pa uhaja vonj po žveplu. Po nekajdnevnem vijuganju po gorskih cestah smo se počasi približevali Kaspijskemu jezeru. Naša zadnja postaja pred spustom v dolino je bil grad Alamut,
kaže, je tudi takšen način kopanja izgubil svoj čar in ga Iranke le redko prakticirajo. Zato sem, predvsem iz praktičnih razlogov, tudi sama v Kaspijskem jezeru okopala le svoja stopala. V teh krajih se mi je v spomin najbolj vtisnila vasica z imenom Masuleh, ki slovi po svoji tradicionalni
stopničasti gradnji hiš, tako da ulica predstavlja strehe hiš, ki stojijo na ulici pod njo. V eni od takšnih, na videz precej starih hišk smo tudi prespali, v svoji notranjosti pa je ponujala precej udobno prenočišče. Le nekaj ur vožnje od Kaspijskega jezera je velemestni in precej mondeni Teheran. To
o katerem je slovenski pisatelj Vladimir Bartol napisal svoj najbolj znani istoimenski roman. Grad leži v zelo gorati pokrajini ob vasici z imenom Gazorkhan, daleč stran od civilizacije. Zelene doline okoli gradu krasijo nasadi češenj in majhna riževa polja. Iz gora, ki merijo v višino tudi po tri tisoč metrov nadmorske višine, smo se spustili na obalo Kaspijskega jezera, ki leži 28 metrov pod morsko gladino. Narava okoli njega je popolno nasprotje drugim predelom Irana, saj je tu veliko padavin, ki omogočajo bujno vegetacijo. Obala Kaspijskega jezera je glavna počitniška destinacija za Irance, saj je le nekaj ur vožnje oddaljena od Teherana. Sama sem se ob pogledu na gozdove in živo zelene travnike počutila precej domače, saj me je vse skupaj spominjalo na rodno zeleno Slovenijo. Obala Kaspijskega jezera je najbolj rodoviten del države, tukaj gojijo predvsem veliko riža, svojevrstna zanimivost pa so tudi nasadi
ogromno mesto leži ob vznožju gorovja Elbrus in se deli na revnejši spodnji in zelo mondeni zgornji del mesta, višinska razlika med njima pa meri celih 900 metrov. Med vožnjo po strmih ulicah bogatega predela mesta se kar nismo mogli načuditi razkošnosti stavb, kakršne redko vidiš v Evropi. Tukaj ob vznožju gora sta imela svojo rezidenco nekdanja iranska šaha Reza Pahlavi in Mohamed Reza Pahlavi. Celoten kompleks kraljeve rezidence je danes na ogled turistom in domačinom, da vidijo, v kakšnem razkošju je živela dinastija Pahlavi. Sicer pa v Teheranu skoraj ni mogoče videti starih zgradb, saj je to območje zelo potresno aktivno in se nobena od njih ni ohranila do danes. Teheran je s svojo modernostjo eno najbolj odprtih mest v Iranu. V iranskih velemestih je zunanji videz ljudi izredno pomemben, na ulici skorajda ni moč videti neurejenih ljudi, kar še posebej velja za ženske. Za njih je uporaba ličil skorajda
Že od nekdaj so me zanimale neobičajne stvari in tako je vedno bilo tudi pri potovanjih. V najstniških letih so bile moje prve potovalne destinacije bolj običajne in seveda
predvsem Kurdi. Ti se precej razlikujejo od Irancev, saj govorijo svoj jezik in imajo svojo kulturo, ki slovi po svoji temperamentnosti. Že od daleč jih lahko prepoznamo po njihovih pisanih oblačilih
čajevca. Celotna obala je posejana z majhnimi počitniškimi hišicami, vendar se ljudje bolj sprehajajo ob obali, kot pa kopajo. To še posebej velja za ženske, saj se v tej deželi tudi kopajo zakrite. A kot
Potopis
obvezna, oblačijo se v zahodna oblačila, ruta pa ponavadi pokriva le manjši del las. Pomembnost zunanjega videza pa potrjuje tudi uspešnost lepotne kirurgije, ki tukaj velja za zelo cvetoč posel. Nobena posebnost namreč ni, da na ulici srečaš mladega človeka z obližem na nosu, kar kaže na to, da si je dal pred kratkim operirati nos.
Naše potovanje smo še naprej nadaljevali v velemestnem duhu, saj je bil naš naslednji cilj najlepše mesto v Iranu Esfahan. Mesto je bilo prestolnica države, ko je v 17. stoletju Perziji vladal Šah Abas. Ta je dal mestu njegovo znamenito podobo. Dal je zgraditi eno najlepših mošej v Iranu, Petkovo mošejo, ogromen most čez reko, ki teče skozi mesto, in enega največjih trgov na svetu, ki nosi tudi
eno najbolj konzervativnih v državi, zato je tukaj moč videti skoraj največ žensk, oblečenih v čador. Nošenje čadorja sem imela možnost preizkusiti tudi sama, saj je obvezen za ženske ob vstopu v mošeje in druga šiitska svetišča. Čador je tradicionalno žensko oblačilo, sestavljeno iz enega kosa blaga, ki si ga ženske oblečejo čez druga oblačila, tako da ta prekriva njihovo glavo in celotno telo. Yazd je prežet s puščavskim vzdušjem in
arhitekturo, saj je stari del mesta zgrajen iz blata in posušene trave. Svojstven videz pa dajejo mestu veliki stolpi, ki jih imenujejo tudi lovilci vetra, saj služijo kot nekakšne
njegovo ime. Trg Šaha Abasa človeku resnično vzame dih in ga popolnoma prevzame, saj njegov osrednji del predstavlja ogromen park z vodometi, okoli njega pa se razprostirajo majhne trgovinice, Šahova palača, dve mošeji in veličasten vhod na bazar. Tukaj je še mogoče najti različne tradicionalne izdelke iranskih obrtnikov, od ročno tiskanih prtov do miniatur in perzijskih preprog. Ob sedenju na klopci sredi trga se nama je dogodil tudi prisrčen pripetljaj. Opazila sva, da se okoli naju sprehajajo tri majhne deklice in naju igrivo opazujejo, čez nekaj časa pa se je ena od njih vendarle opogumila in mi pomolila svoj mobilnik, na katerem je v angleščini pisalo, da bi se rada z menoj fotografirala. Ko sem ji pritrdila, je prišla njena mati in nas vse skupaj fotografirala. Kot zahodnjaka sva bila po vsem Iranu domačinom zelo zanimiva, saj le redko vidijo kakšnega turista, zato se ti velikokrat zgodi, da tudi oni potegnejo na plan fotoaparat in te z navdušenjem fotografirajo. Na naši poti smo poleg Esfahana obiskali tudi preostali dve velemesti Širaz in Yazd. Zanimivo je,
da prvo slovi po istoimenskem vinu in znamenitih pesnikih, drugo pa je puščavsko mesto, znano predvsem kot
jo uporabljajo, je žafran. Hrana nama je bila prve tri dni še zanimiva, a je začetno navdušenje kmalu izpuhtelo, saj sva kot povprečna Slovenca bolj vajena jesti krompir kot riž in tudi nezačinjeno meso naju ni preveč zanimalo. Zato sva si, če je bilo možno, izbrala alternativo, ki jo je predstavljala iranska »hitra« hrana. Ta pa je bila za naše razmere še vedno »počasna«, saj si na hamburger v tovrstni restavraciji moral čakati tudi 15 minut. Naše potovanje smo zaključili z dolgo vožnjo skozi puščavo, kjer smo imeli to srečo, da smo videli čredo kamel, ki se je pasla ob cesti, in preživeli noč v vasici sredi
klimatske naprave za hlajenje vode. Yazd predstavlja največje središče zaratustrijancev v Iranu. Obiskali smo tudi še delujoče svetišče zaratustrijancev, ki so znani predvsem po tem, da častijo štiri za njih glavne elemente, to so ogenj, voda, zemlja in zrak. Zaratustrijanstvo je bilo pred prihodom islama najbolj razširjena religija v državi.
V Yazdu sva si privoščila »puščavsko« kosilo, katerega glavna jed je bil kamelji golaž, in moram reči, da je bil prav okusen. Na splošno pa je iranska kuhinja, vsaj kar se restavracij tiče, precej kratek pojem, saj jedilnik pogosto ponuja le nekaj jedi, ki se ponovijo v vsaki restavraciji, ki jo obiščeš. Glavna sestavina vsakega obroka je riž, zraven katerega lahko dobiš še piščančji ali ovčji kebab (po naših merilih je to piščančji ražnjič in nekakšen ovčji čevapčič). Najpogostejša ali pa kar edina začimba, ki
puščave. Nato pa smo se vrnili nazaj v Teheran, od koder smo leteli nazaj domov. Po dveh tednih, ki sva jih preživela v Iranu, se je izkazalo, da je to izredno gostoljubna država prijaznih ljudi, v kateri se človek počuti dobrodošlega in predvsem varnega. Res pa je, da je v državi, kot je Iran, treba do neke mere upoštevati njihova pravila, to se pravi, da mora biti človek primerno oblečen, prav tako se ne spodobi z domačini razpravljati o politiki, saj v državi ni svobode govora in lahko s takšnim pogovorom ogroziš tako svojega sogovornika kot tudi sebe. Na splošno pa so bili najini vtisi izredno lepi in mogoče naju kdaj v prihodnosti pot še zanese v te kraje.
Alenka Hren Foto: Alenka Hren, Andrej Medved
29
Sport in rekreacija
ROK MARGUČ Šampion s srebrnim in bronastim leskom
Za deskarja Roka Marguča se je letošnje leto začelo fenomenalno. Na začetku januarja je na svetovnem pokalu v Bad Gasteinu v paralelnem slalomu osvojil četrto mesto, le slaba dva tedna pozneje pa je na svetovnem prvenstu v španski La Molini zasedel drugo in tretje mesto. Zato le malokdo v zadnjem mesecu ni slišal za slovenskega deskarja na snegu, saj se je o njem pisalo in govorilo po skoraj vseh medijih. Zakaj le ne, saj je Sloveniji priboril oziroma prideskal dve kolajni na svetovnem prvestvu, kar je do danes uspelo le Dejanu Koširju in Roku Flandru.
Sprejem v Laškem
V domovino se je tako vrnil s kolajnama srebrnega in bronastega leska, ki ju je ponosno pokazal tudi v ponedeljek, 24. januarja, na sprejemu v Laškem. Na občinskem dvorišču ga je ob zvokih Laške pihalne godbe, Vaške godbe Vrh in mažoret pričakalo številno občinstvo, ki mu je želelo čestitati in z njim proslaviti izjemen uspeh. »S sprejemom sem zelo zadovoljen, saj se ga je udeležila velika množica ljudi. Ob tem se opravičujem vsem tistim, ki mi niso uspeli čestitati. Upam, da se bomo v prihodnosti še velikokrat srečali ob takšnih dogodkih,« svoje vtise s sprejema strni Rok. Poleg župana Franca Zdolška, ki mu je ob tej priložnosti podaril zlato podkev, so mu
Prvenstvo v La Molini se je za deskarje na snegu začelo 19. januarja, ko je bil na sporedu paralelni veleslalom. Dobro formo je Rok potrdil že v kvalifikacijah, kjer je z najboljšim časom zasedel prvo mesto, kar je že kar malo napovedovalo dobro uvrstitev v finalnem delu tekmovanja. Preko treh sotekmovalcev se je prebil vse do velikega finala, kjer ga je zaustavil Avstrijec Benjamin Karl, ki ga je že pred leti premagal na mladinskem svetovnem prvenstvu. Kljub vsemu se je naš tekmovalec veselil drugega mesta in naziva svetovnega podprvaka. Po osvojitvi srebrne medalje je Rok v Španijo prejel veliko klicev. »Od vseh telefonov in izjav novinarjem sem bil že precej izčrpan, saj sem si moral spočiti glavo za naslednjo tekmo. Tako mi je prišel prav veter, ki je petkovo tekmo "odpihnil" na soboto.« In tri dni pozneje je uspehu kariere dodal še enega, in sicer v paralelnem slalomu, ko je postal tretji najboljši deskar v omenjeni disciplini. Čestitke so kar deževale, od čestitk na Facebooku do čestitk najvišjih državnih organov.
treninge. Po uradnem delu sprejema je Roka čakalo kar nekaj televizijskih kamer, novinarjev in navijačev, za katere si je z veseljem vzel čas, z njimi nazdravil uspehu ter spregovoril o svojih izkušnjah in občutkih s prvenstva.
ob bučnem aplavzu čestitali tudi predstavnik Ministrstva za notranje zadeve Tomas Globočnik, predstavnik Unior Turizma Vojko Kovačič in direktor Thermane Roman Matek.
Za svoje uspehe se je Rok med drugim zahvalil svojemu očetu Metodu, ki je tudi njegov trener in s katerim, kot pravi, imata posebno vez in je v veliki meri zaslužen za njegove uspehe. Zahvalil se je tudi kondicijskemu trenerju Draganu Bosniču, Acu Sitarju, ki skrbi za njegovo opremo, in psihologu Zdravku Strniši, saj, kot pravi Rok, je sama psihološka priprava bistvenega pomena, saj se ne smeš ozirati na nasprotnika. »Koncentrirati se je treba samo nase in ko ti uspe to, si sotekmovalca takorekoč že premagal.« Seveda pri zahvalah ni pozabil na babico, ki ga je vozila na Roglo, ko še ni imel izpita za avto, in mamo Majdo, ki mu je, kot je v šali povedal, pripravljala sendviče, ki jih je odnesel s seboj na
Zaradi vseh obveznosti do sponzorjev in medijev, ki jih je imel v zadnjih dnevih in tednih, medalj, kot pravi, še ni imel časa spodobno proslaviti. »Zaenkrat nisem še nič kaj veliko proslavljal, edino na sprejemu v Laškem, zato mi je bil še posebej všeč. Mislim, da bo do bolj konkretnega proslavljanja prišlo po končani sezoni, ko bom zaključil s treningi in tekmami,« pojasnjuje.
Mediji
Kot že omenjeno, so o dogajanju v La Molini in Roku mediji napisali in spregovorili marsikatero besedo. Vendar deskar pravi, da bi bil, če bi osvojil medaljo na svetovnem prvenstu kdo od smučarjev, odziv medijev zagotovo večji in bolj pompozen. »Zdi se mi, da kljub temu ni večje pozornosti za deskanje, sem pa imel po vrnitvi iz Španije veliko intervjujev na radiih, televiziji in za časopise,« še dodaja. Glede medijev in njihove pozornosti meni, da po tekmi novinarji sicer napišejo prispevek, kjer pa je večje pozornosti deležen tisti Slovenec, ki je bil na tekmi najboljši. »Ne pričakujem, da se bo po tej tekmi kaj bistveno spremenilo,« svoja opažanja glede medijske pozornosti razlaga Rok. Čeprav so mediji več pozornosti namenjali prav njemu, pa ni pozabil na preostale reprezentančne kolege. Na eni od novinarskih konferenc je izpostavil tudi reprezentančni uspeh, saj so se med najboljših 16 v paralelnem slalomu (poleg Roka) uvrstili še trije slovenski tekmovalci, v paralelnem veleslalomu pa dva. Meni, da je prav, da se omenijo tudi dosežki drugih in ne samo tistih, ki osvajajo kolajne.
Šport in rekreacija
Status šampiona
Med mnogimi čestitkami in priznanji ima verjetno eno še posebno težo, in sicer status šampiona, ki mu ga je obljubil direktor Smučarske zveze Slovenije Matija Vojsk. »Status šampiona dobi vsak, ki osvoji medaljo na velikem tekmovanju, kot sta svetovno prvenstvo ali olimpijske igre. To pomeni, da si deležen več denarja, sam pa ga bom porabil za stroške treningov in potovanj,« o statusu in njegovih prednostih pravi Rok. Vendar sezone še ni konec, saj deskarje čaka še nekaj tekem za svetovni pokal. Upa, da mu bo v nadaljevanju šlo tako dobro kot v prvem delu sezone, če ne še bolje. Njegova želja je uvrstitev v peterico najboljših v skupnem seštevku
slaloma in veleslaloma. »Dosegel bi rad čim več dobrih uvrstitev, in če bom le zdrav, bom zelo nevaren za vse sotekmovalce,« meni. Trenutno na lestvici zaseda 10. mesto (pred tekmami v Južni Koreji, ki so bile v začetku februarja), ven-dar glede na trenutno formo, ki jo je pokazal na zadnjih tek-mah za svetovni pokal in na svetovnem prvenstvu, prva peterica ni daleč. In želimo mu, da ga v bližnji prihodnosti v hrbet ne bo gledal samo
Benjamin Karl, sotekmovalci.
ampak prav vsi
9. 2. je Rok na tekmi v Južni Koreji v paralelnem slalomu dosegel 11. mesto.
Nika Košak
Vili Venko S TRDNO VOLJO OSVAJA VRHOVE
»Tudi če ne bom več mogel voziti avtomobila, ko bi le lahko še hodil v hribe,« si je po izgubi noge pred štirimi leti želel Vili Venko s Strmce. Z močno voljo, potrpežljivostjo, vztrajnostjo in ob nepogrešljivi podpori žene Jožice mu je uspelo. Skupaj pa ne osvajata le vrhov Kamniško-Savinjskih Alp - avgusta
lani sta se povzpela tudi na najvišjo med slovenskimi gorami - Triglav.
»Na vozičku pa že ne bom,« si je odločno rekel Vili, se oprl na bergli in začel: z enim korakom, dvema korakoma, sprehodom okoli hiše, pohodom na bližnji hrib, na Hum ... »Zdaj grem vsakv dan na Terškov hrib, v Kuretno in na Šmihel pa včasih celo dvakrat na dan,« pripoveduje Vili. »Bolj, kot je navkreber, bolj mu je všeč,« pripomni žena Jožica, ki mu je vse od operacije trdno stala ob strani in ga spodbujala. Ni bilo lahko, a bilo je vredno - samo lani sta osvojila osem dvatisočakov. Ko ga vprašam, kaj mu je v gorah najtežje, mi gladko odgovori: »Nič.« »Kaj pa tam, kjer so oprimki in žičnata vrv?« me še zanima. »Včasih mi žena prime obe bergli. Včasih pa eno obdržim, se nanjo oprem, s prosto roko
pa oprimem za oprimek ali vrv.« In gre. »Melišča so pa tako in tako nevarna za vse. Tem se je pač treba čim bolj izogniti. Drugače se pa že znajdem.« Da roke le preveč ne trpijo, nosi kolesarske rokavice. Ko so prepotene, jih zamenja. »Po tri, štiri pare na turo. Odvisno, kako dolga je pot.« Vili je po poklicu elektromehanik, njegova tehnična žilica pa pride na dan tudi pri izpopolnjevanju bergel. Po vzorcu tistih, ki jih je naročil iz Kanade, a se v gorah niso najbolje izkazale, si je zamislil blažilce, za hojo po snegu si je izdelal posebne krplje, da se bergli ne ugrezata, kadar so tla spolzka, pa v natike bergel vstavi igle, da mu ne drsi. »V nekaterih trenutkih je celo stabilnejši od mene,« prizna žena Jožica.
Vztrajnost, zanesenost in neizmerna ljubezen do gora, ki kar sije v Vilijevih očeh, so zgled tudi drugim. »Neka planinka je na Malem Triglavu že skorajda obupala. Pa sem jo spodbujal in ji rekel 'Če lahko jaz, boste lahko tudi vi.' Na vrhu Triglava se mi je skorajda klanjala od hvaležnosti.« Tudi sicer je večina planincev navdušenih, ko Vilija srečajo na gorskih poteh, pa tudi uvidevni so veliko bolj kot v dolini, »v kakšnem trgovskem centru, kjer sploh ne gledajo okrog sebe in se ne brigajo zate.« In če za koga, rek »Kjer je volja, tam je pot« vsekakor velja za Vilija Venka. »Če si sam ne bi pomagal, bi bil še danes na vozičku,« je prepričan. A ker se ni vdal v usodo, kar je včasih najbolj enostavno, lahko - kljub temu, da ima le eno nogo - še naprej skupaj z ženo uživa v čudovitih razgledih z vršacev gora, kjer jima vedno pogosteje družbo delata tudi vnuk in vnukinja. In ne gre dvomiti, da se bosta tudi onadva kmalu vpisala med tiste, ki so osvojili simbol slovenstva, Triglav.
Jasmina Štorman
Foto: osebni arhiv
31
Šport in rekreacija
Nogometni klub Laško
NK Laško ima več kot 75-letno tradicijo. Ves čas je bil aktivno vključen v razna ligaška tekmovanja, kjer je v 90. letih prejšnjega stoletja dosegal tudi nekaj zavidljivih rezultatov. Danes dajemo v klubu poudarek predvsem delu z mladimi. Pod okriljem kluba deluje otroška nogometna šola, v kateri imamo tri selekcije mlajših ekip (U-8: mlajši cicibani; U-10: starejši cicibani; U-12: mlajši dečki). Skupaj je včlanjenih približno 60 otrok. Mlajše selekcije treninge obiskujejo dvakrat tedensko. Pozimi so treningi v telovadnici šole v Debru, spomladi, poleti in jeseni pa na travnatem igrišču v Hudi Jami v Rečici. Prvi del ligaškega tekmovanja poteka jeseni, drugi del pa spomladi. Vse selekcije tekmujejo pod okriljem MNZ Celje. Selekciji U-8 in U-10 zaradi pridobivanja izkušenj in privajanja na tekmovanja nimata svoje lestvice, saj se otroci šele učijo prvih nogometnih korakov in spoznavajo način tekmovanja. Selekcija U-12 pa že resno tekmuje v 3. ligi MNZ Celje in je po prvem delu tekmovanja 2010/2011 na vrhu lestvice - točkovno si deli prvo mesto z Rudarjem iz Velenja. NK Laško ima tudi svojo člansko ekipo, ki je po jesenskem delu tekmovanja na dobri, četrti poziciji na lestvici mNz Celje. Pozimi se udeležujemo raznih dvoranskih turnirjev. 16. januarja letos je NK Laško organiziral turnir v malem
nogometu v dvorani Tri lilije v Laškem. Zbralo se je 16 ekip iz vse Slovenije. Ekipa starejših cicibanov NK Laško je osvojila končno 6. mesto (1. NK Krško, 2. NK Žalec, 3. NK Kovinar Tezno), ekipa mlajših dečkov NK Laško pa 2. mesto (1. NK Kondor Polet, 3. NK Krško). Naj vratar turnirja je postal Andraž Kamerički, naj igralec turnirja pa Aleks Rutar. Turnir je uspel tako rezultatsko kot organizacijsko ob podpori sponzorjev, trenerjev in staršev. 22. in 23. januarja letos smo se s selekcijo U-12 udeležili tudi mednarodnega turnirja v Banja Luki v BiH. Sodelovalo je 16 vrhunskih ekip iz Srbije, Hrvaške, BiH in Slovenije. Odigrali smo tekme proti FK Vojvodina, FK Zenica, FK, Prijedor in domačim Fk Sport-team iz Banja Luke. Po dveh zmagah in dveh porazih smo se uvrstili v četrtfinale. V Laško smo se vrnili samozavestnejši, z mednarodno izkušnjo, zadovoljni s prikazano igro in rezultatom. Na turnirju je sodelovala tudi ekipa FK Partizan Beograd, ki je prikazala najboljši nogomet, a kljub temu zapustila tekmovanje v četrtfinalu.
NK Laško ima z vsemi člani, nogometno šolo, trenerji in funkcionarji okoli sto članov, kar je lepo število v primerjavi z drugimi športnimi klubi in sekcijami v občini Laško. Predsednik kluba je Damjan Kovač, sekretarja sta Ivan Klepej in Denis Motoh. Selekciji U-8 in U-10 trenira Slavko Djuric, selekcijo U-12 pa Stanislav Grbic. Trener članske ekipe je Slavko Djuric, trener C Ivan Klepej', Denis Motoh pa trener pripravnik. Blagajnik kluba je Rajko Šanca. Ker se je število mladih nogometašev v klubu povečalo, si želimo predvsem ureditve in obnovitve prostorov, igrišča in zaščitne ograje v Hudi Jami, v prihodnje pa realizacijo
načrtovanega športnega stadiona v Debru. Oddaljenost igrišča od središča mesta je namreč pogosto velika ovira za otroke in starše, saj je treba otroke voziti na treninge v Hudo Jamo. Prepričani smo, da bi z igriščem v Debru povečali število članov, zanimanje za nogomet in kakovost igre. Zelo pomembno je namreč, da otroci aktivno preživljajo svoj prosti čas, pod strokovnim vodstvom razvijajo motorične sposobnosti in pridobivajo občutek za ekipno delo - kar jim pozneje v življenju vsekakor koristi.
Predsednik NK Laško Kovač Damjan
7. novoletni pohod na Lisco
Že sedmi, lahko bi rekli kar tradicionalni pohod na Lisco, je bil v nedeljo, 2. januarja. Zbirno mesto je bilo pred gasilskim domom Vrh nad Laškim, kjer so prvi pohodniki odrinili nekaj minut čez osmo uro zjutraj. Pridružili smo se jim še Žigolani in nekaj zadnjih še na Brodnicah. Pot nas je peljala čez Poreber, Paneče, Polano, Sel in nazadnje do naše končne postaje Lisce, ki je visoka 948 metrov in spada med najvišje vrhove Posavskega hribovja. Z vmesnimi postanki za osvežitev in okrepčilo je pot trajala kar štiri ure. Ustavili smo se še pri cerkvici sv. Jošta in se kaj kmalu povzpeli do Tončkovega doma, kjer je sledilo »tradicionalno«
fotografiranje vseh 34 pohodnikov. Sledilo je bogato kosilo, kjer so bili na voljo kar štirje različni meniji. Ob dobri jedači in veselem vzdušju je čas hitro minil, zato smo se morali tisti, ki smo nameravali celo pot nazaj prehoditi, kmalu
odpraviti. Takšnih nas je bilo 12, od tega kar osem Žigolanov.
Pohod nam je vsem ostal v čudovitem spominu, predvsem zaradi lepega zimskega vremena, prešernega vzdušja in odločitve, da smo malo pretegnili mišice po napornih božično-novoletnih praznikih. Seveda z mislijo, da se naslednje leto udeležimo 8. pohoda na Lisco v čim večjem številu.
Alenka Lapornik
32
Šport in rekreacija
Druženje ribičev s krajani
Novoletna rajanja in veseljačenja so že zgodovina, a marsikateremu udeležencu ribje pojedine okus po hrustljavo zapečenih ribah, ki so se jih lahko do sitega najedli na Štefanovo, ko so člani Ribiške družine Laško ribe pekli, še vedno ostaja. Zajetne porcije pa so sokrajanom in vsem, ki so prišli
mimo in bili voljni ribe poskusiti, podarjali. Zdaj že lansko druženje ribičev s krajani je bilo že tretje leto zapovrstjo. Pri kulturnem centru, ob Savinji je dišalo po ribah, in naključni mimoidoči ali pa tisti, ki so na pojedino prišli namenoma, so se lahko najedli rib. Ribiči so napekli
dobre četrt tone rib, ki so jih nalovili ob lovnih dnevih in tako pripravili 800 porcij, v katerih so bile platnica, podust, klen, som in krap; šest najbolj pridnih pa je poprej dva dni pred veliko peko nalovljene ribe skoraj ves dan čistilo. Sporočilo tega dogodka je, da ribiči ne jemljejo iz vode zgolj in samo za svoje potrebe, ampak da so svoj ulov pripravljeni deliti tudi z drugimi. Na čigavem zeljniku je zrasla ta ideja, ni povsem znano, zagotovo pa ima prste vmes zdajšnji podpredsednik laške ribiške družine Tone Bačič, ki je na sosednjem Hrvaškem že pred leti pekel ribe nekajkrat v Koprivnici, teden dni pred tokratnim laškim dogodkom pa v hrvaškem Ludbregu. Kot zatrjujejo laški ribiči, je to druženje v Sloveniji za zdaj še unikatno, nič narobe pa ne bi bilo, če bi dobilo posnemovalce. Datum na god zavetnika prijaznega ravnanja s konji in živalmi nasploh, svetega Štefana ni bil izbran naključno. Laščani pa na ta datum tudi pripravijo žegnanje konj, ki morda res ni tako množično kot tisto v Šentjerneju, a je že tradicionalno, ob tej priložnosti pa
poteka tudi Štefanov sejem. Praznični dnevi ob izteku leta so tudi priložnost, da si ljudje drug za drugega vzamemo kakšno uro več kot med letom. Ribe pa v hladnem vremenu - tokrat so bile na štefanovo kar prave zimske temperature - tudi bolje zdržijo. Poleti je seveda veliko težje, saj ribe hitro »spustijo rebra«, kot je slikovito povedal vodja čuvajske službe v Ribiški družini Laško Maks Stopar. Laški ribiči se zahvaljujejo vsem dobrotnikom, ki so jim pomagali izpeljati ta lep dogodek: županu Francu Zdolšku, direktorici Stika Andreji Križnikovi, ki je odstopila prostor, pekarni Toni pek, ki je prispeval kruh, vsem kolegom, ki so ribe nalovili in jih očistili, predvsem pa srčnim ribičem, ki so jih tako lepo spekli in svojih receptur ne bi izdali za nič na svetu ... da teh le ne bi pozabili.
BH
MEDNARODNI KARATE TURNIR
THERMANA SLO^OPEN
Dvorana Tri lilije Laško 11.-12. marec 2011
SOBOTA:
9,00 kate in borbe dečki/deklice in kadeti/kadeti nje 15.00 kate in borbe mladinci in mladinke
Mednarodni turnir v karateju prvič v Laškem
Karate zveza Slovenije bo 11. in 12. marca skupaj s tehničnima organizatorjema, domačim klubom KK ICHI-BAN Laško in KK Polzela, ter s pomočjo Thermane Laško organizirala 11. mednarodni turnir v karateju Thermana - odprto prvenstvo Slovenije 2011. Potekal bo v dvorani Tri lilije in bo prvi takšen turnir v Laškem Organizatorji pričakujejo okoli 700 karateistov iz 12 držav, ki se bodo pomerili v katah in borbah. V soboto, 11. marca, bodo tekmovali karateisti in karateistke, stari do 18 let. Ob 9. uri se bo pričelo tekmovanje v katah, ob 15. uri pa še tekmovanje v borbah. Nedelja je rezervirana za članske tekmovalce (nad 18 let). Tekmovanje se bo pričelo ob 10. uri, ob 14.30 pa bodo prikazani finalni boji. Vstop za gledalce bo prost, zato vabljeni k ogledu.
THERMANA
Laško
ii A f

Sobota, 19.2.2011 od 11.00 dalje
33
Društva/Vojska
Laški markacisti
Markacijska dejavnost v planinski organizaciji obstaja vse od ustanovitve Slovenskega planinskega društva leta 1893. Najzaslužnejši za enotno označene poti pa je Alojz Knafelc
in
Zbora markacistov so se iz Laškega udeležili (z leve): Karli Wiegele, Cveto Brod, Tone Košir, Jože Krašek, Zvone Busar, Stojan Strehar, Fanika Wiegele, Marko Žohar, Franc Češnovar, Jože Videc, Franc Kamenšek in Marjan Klemenčič, manjkala sta Jure Videc in Vojko Kamenšek.
(1859-1937), planinec in kartograf, ki je večino svojega prostega časa namenil označevanju planinskih poti. Vodil je točen seznam kažipotnih tablic z zaporednimi številkami, ki se je leta 1936 končal s številko 466. Barvno orientacijsko znamenje, ki označuje smer poti, zlasti planinskih - rdeč
kolobar okoli belega polja - se imenuje Knafelčeva markacija. Planinsko društvo Laško, katerega korenine segajo v leto 1922, je na občnem zboru članov 6. novembra 1936 uradno izvolilo markacista Stanka Kačiča Draga Zadravca. Planinci so se zavedali pomena označene poti, takrat samo iz Debra na Šmohor, pozneje še iz drugih strani. Markacijsko delo so še opravljali Drago Preskar, Tone Rems (zbornik	Zgodovina
organiziranega planinstva v Laškem, 2007) in mnogi, ki so pozneje opravili tečaj za markaciste. V Odseku za planinske poti PD Laško je bilo leta 2010 14 markacistov in dva pripravnika, načelnik pa Jože Krašek, ki je hkrati tudi namestnik vodje Odbora v meddruštvenem odboru PD Zasavje.
Vsak član PZS oziroma PD se prostovoljno moralno zavezuje, da se bo ravnal po določilih Častnega kodeksa slovenskih planincev, markacist pa ima še dodatne dolžnosti in pravice, ki mu pripadajo s tem nazivom. Za markacista se odločijo člani, ki jih to delo veseli in ki
čutijo nekakšno dolžnost, da s svojo prostovoljno dejavnostjo pripomorejo k varnemu gibanju ljudi po planinskih poteh. Planinec, ki izpolnjuje vse pogoje in na tečaju za markaciste uspešno opravi preizkus znanja, dobi potrdilo o opravljenem tečaju in si pridobi naziv »pripravnik markacist PZS«. Po dveh letih aktivnega dela (pripravništva) na področju vzdrževanja planinskih poti dobi naziv markacist PZS ter prejme značko in izkaznico. Vsaka štiri leta opravlja licenčno izpopolnjevanje. Markacist je upravičen do častnih priznanj ali pohval za svoje prostovoljno delo, ki jih podeljuje Planinska zveza Slovenije ali Komisija za pota. Komisija za planinske poti podeljuje Knafelčevo priznanje in Knafelčevo diplomo za pomembne dosežke in delo na področju planinskih poti. Na letošnjem zboru markacistov MDO PD Zasavja 16. januarja na Lisci sta Jože Videc in Fanika Wiegele prejela Knafelčevo priznanje PZS. Srebrni častni znak MDO PD Zasavja pa sta prejela Franci Kamenšek in Stojan Strehar.
Fanika Wiegele
Te zanima sodelovanje s Slovensko vojsko?
Poklic vojaka je zelo zahteven in specifičen, zato je treba najti prave ljudi z ustreznimi znanji in psihofizičnimi lastnostmi. Svoje poklicne ambicije pripadniki Slovenske vojske uresničujejo pri opravljanju zahtevnih nalog doma ali kot pripadniki enote na mirovni operaciji ali misiji v tujini.
In katere so možne oblike sodelovanja s Slovensko vojsko?
Seveda so na prvem mestu poklicni pripadniki Slovenske vojske.
Kandidati za zaposlitev v SV morajo zadostiti vsem zahtevanim pogojem, od ustrezne starosti in izobrazbe do psihofizičnih sposobnosti in uspešno opravljenega testa gibalnih sposobnosti. Tisti, ki jim to uspe, podpišejo petletno ali desetletno pogodbo o zaposlitvi z možnostjo podaljšanja. Sledijo številna vojaška urjenja in specialistična usposabljanja, najbolj uspešni ustrezno napredujejo po vojaški hierarhiji in si gradijo svojo kariero kot poklicni pripadniki Slovenske vojske. Pridobljeno znanje in izkušnje jim omogočajo tudi sodelovanje v mednarodnih
operacijah in misijah ter ravnanje in upravljanje s sodobno vojaško opremo in tehniko. V Slovenski vojski so zaposlene tudi pripadnice nežnejšega spola, ki opravljajo vsa zahtevna dela in naloge na enak način in odgovorno kot njihovi moški sodelavci.
Za vse tiste, ki so stari od 18 do 27 let in bi prav tako želeli spoznati življenje in delo vojaka, je prav gotovo zanimivo prostovoljno služenje vojaškega roka. Služenje traja tri mesece, za čas služenja pa prostovoljci prejmejo tudi plačilo. Poleg drugih bonitet, ki jih prostovoljno služenje prinaša, je pomembno tudi to, da se jim čas služenja všteva v pokojninsko dobo, vojaki prostovoljci pa imajo tudi prednost pri zaposlitvi v Slovensko vojsko.
Zanimivo je tudi sodelovanje v pogodbeni rezervi, ki je namenjeno predvsem vsem tistim, ki želijo poleg rednega opravljanja poklica svoj vsakdan popestriti z novimi izzivi, dinamiko	in	dodatnim
izpopolnjevanjem.	Pogodbeni
rezervist je za svoje sodelovanje tudi ustrezno nagrajen, seveda pa se mora usposabljati in uriti do 30 dni čez vse leto. Pogodbeni rezervisti lahko pomagajo tudi ob naravnih in drugih nesrečah, od leta 2009 pa sodelujejo skupaj s poklicnimi vojaki Slovenske
yj . y&iii j «Jj -
vojske na mirovni misiji na Kosovu. Mladim, ki želijo svojo kariero graditi v vojski, so namenjene štipendije, ki jih razpisuje Slovenska vojska. Prejemniki štipendij morajo redno opravljati svoje šolske oziroma študijske obveznosti, po končanem šolanju pa ministrstvo s štipendistom sklene delovno razmerje za delo v Slovenski vojski oziroma pogodbo o opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske.
Vse, ki vas zanima katera od predstavljenih oblik sodelovanja s Slovensko vojsko, pa tudi tiste, ki želite izvedeti več o življenju in delu vojaka ter o orožju in opremi, ki jo uporablja, vabimo, da obiščete spletne strani www.postanivojak.si, kjer boste zagotovo dobili odgovore na vaša vprašanja in druge informacije ter podatke o Slovenski vojski, ki vas zanimajo.
slovenska vojska
PONOSNI NASE
34
Društva/Zanimivo
Dve novi knjigi Astronomsko naravoslovnega društva Graščina Širje
GUILLAUME CANNAT
GLEJ JIH, ZVEZDE!
NAJLEPŠI PRIZOR [ NA NEBU PRI HOC NI K ZA OPAZOVANJ E
V LETU 2011
Letos je pri Tehniški založbi Slovenije že tretje leto zapored izšla knjiga Glej jih, zvezde! najlepši prizori na nebu, priročnik za opazovanje. Prvič jo je leta 2008 ob podpori Francoskega kulturnega centra Charles Nodier v Ljubljani izdalo kar Astronomsko naravoslovno društvo Graščina Širje iz Zidanega Mosta samo, potem pa je njeno izdajanje prevzela omenjena priznana založba. Društvo s to knjigo zapolnjuje vrzel v slovenski astronomski literaturi, kjer doslej nismo imeli priročnika, ki bi ljubiteljem neba napovedoval, kdaj se bo v prihodnjem letu na nebu dogajalo kaj posebnega. Knjiga je torej namenjena vsem ljubiteljem neba, tudi tistim (tem še posebej!), ki nimajo astronomskih daljnogledov, ampak bi radi spoznavali lepote neba samo s prostim očesom ali kvečjemu z navadnim lovskim daljnogledom. Končno je človeštvo več tisočletij opazovalo nebo s prostim očesom in šele zadnja štiri stoletja z daljnogledi in drugimi umetnimi napravami.
Delo je prevod iz francoščine in opremljeno s čudovitimi fotografijami neba, opisi in razlago astronomskih pojavov brez strokovne latovščine. Z njeno pomočjo bomo hitro spoznali posamezna ozvezdja in zvezde, razločili planete in spremljali njihova aktualna gibanja ter se seznanili, kaj se dogaja z umetnimi sateliti, sondami itd. Več sto Slovencev potem, ko so knjigo morda že pred leti dobili v roke, zdaj vsako leto znova pričakuje, kaj jim bo prinesla za naslednje leto.
Knjiga Glej jih, zvezde! je dragocen priročnik za družine, ko lahko otroci
skupaj s starši tekoče spremljajo, kaj se dogaja na nebu in tako poglabljajo svoje sožitje z naravo in še posebej z vesoljem.
Naslednja knjiga, ki so jo prevedli (tokrat iz nemščine) v tem prizadevnem društvu in je tudi izšla pri Tehniški založbi Slovenije, pa nosi naslov Astronomija - preproste razlage. Knjiga (90 strani) je v celoti bogato ilustrirana, tako da vsak pojem tudi slikovno razlaga, saj besedilo pogosto poteka kar čez slike, ki služijo za ozadje. Kot pove naslov, na preprost način obravnava vse, kar danes pojmujemo pod astronomijo, tako nebesne pojave kot navodila za opazovanje vse do razvoja vesolja oziroma kozmologije. Prav ta celovitost je neprecenljiva prednost te po obsegu skromne knjige, saj omogoči bralcu, da z razmeroma neobsežnim delom pridobi pogled v znanost, ki jo sicer obravnavajo debele knjige. Pisana je tako, da je privlačna za odrasle in - prav zaradi preprostih razlag - tudi za mladino in otroke v osnovnošolski dobi. To med drugim pomeni, da je lahko vodnik učiteljem pri njihovem delu v razredu ali krožku pa tudi ozaveščenim staršem pri uvajanju podmladka v skrivnosti vesoljne narave.
Rainer Köthe
Astronomija
preproste razlage

I Planeti, zvezde, galaksije r-Spektakularno potovanje skozi vesolje
Ttehniška založba Slovenije
Anton Martin Slomšek je za vsakoletno zbirko Mohorjevih knjig rad uporabil izraz "knjižji dar". Tak čudovit knjižni dar nam je brez dvoma s tema dvema knjigama letos pripravilo Astronomsko naravoslovno društvo Graščina Širje, ki želi, da bi razveselil in z lepotami neba obogatil čim več naših domov. Knjige je mogoče kupiti pri Tehniški založbi Slovenije, Lepi pot 6, 1000 Ljubljana, ali naročiti pri TA NORICUM, tel.: 03 564 97 00, kjer odobrimo tudi društveni popust.
Ludvik Jevšenak
Lašče in Laško: nova naselitvena teorija
Vse kaže, da so naši imenoslovci nehote postavili povsem novo naselitveno teorijo: stari Slovenci so se skoraj po pravilu naseljevali tako, da so naravne danosti ustrezale njihovemu imenu, pri tem pa so nekateri predvideli celo dogodke v prihodnosti! Že omenjeni Bok' se je "usedel" ravno na boč (gl. Bočna), vsi trije Miši, po katerih se od leta 2009 uradno imenujejo naši Mišji doli in dolina (gl.), pa so uganili, katere (kot mišja luknja majhne) dole bodo čez stoletja dobili v last menihi! Tudi Lahi so se deloma naseljevali v skladu s to teorijo. Tiste skupine, po katerih se zdaj uradno imenujejo vse Lašče ter kraj in zaselka z imenom Laško, so si namreč vse po vrsti zaželele življenja v lazih sredi gozdov in hribov, in prav nobeni ni prišlo na misel, da bi lahko bilo življenje v kakšni rodovitni nižini ali ob morju lažje. Tam, kjer ni lazov, bomo namreč zaman iskali "njihove" na Laš začenjajoče se imenske ostaline! Oba zaselka Laško sta več kot očitno zrasla v lazu sredi gozda, kar potrjuje tudi krajevno ime Hudi Laz tik Laškega v Selški dolini. Ime pivovarskega kraja Laško, kjer je sicer stala rimska naselbina, bi prav tako lahko bilo povezano z (okoliškimi) lazi, skoraj zagotovo pa ime Laška vas, saj so v obeh tako poimenovanih hribovskih naseljih našli samo staroslovenske(!) grobove. Da so vasi okoli Laškega res zrasle v lazih, pričata imeni Laziše in Lažiše zahodno in vzhodno od Laške vasi. Strokovno pravilno(?) podkovanim znanstvenikom torej na vsakem zemljevidu preverljiva dejstva ne pomenijo nič: kjer ne vidijo Miši, Bok'ov in Radoslavov, vidijo pa Lahe! Zato jim imeni Lasis in Lasisse, ki sta najstarejši znani potujčeni imeni Velikih Lašč, ne zvenita kot laziš(č)e, kakor se imenujejo vsaj tri naselja pri nas, marveč kot, Bog se jih usmili, »Lašiče, kar je izvorno tožilnik množine patronimika Lašič ..., ki spada k Lah«! Naselja z imenom Lašče je torej po znanstveni razlagi ustanovil Lah, imenujejo se pa po njegovih potomcih Lašičih. Zemljepisec Roman Savnik, ki je v svojem Krajevnem leksikonu Slovenije kot pronicljiv opisovalec zemeljskega površja napisal, da ime Lašče pomeni »kraj na lazih«, se ob tem gotovo obrača v grobu ...
Simon Lenarčič
P. S.
To je del članka Neverjetno se jim zdi verjetno, verjetno pa neverjetno, ki je bil objavljen v Delu 19. 1. 2011.

Napovednik
NAPOVEDNIK PRIREDITEV
F E B R
Sreda, 16. februar
o Kulturni center Laško: Komedija Čas za spremembe (ob 19.30) o Center starejših - Hiša generacij: Pustne maske (ustvarjalna delavnica) - Anka Levičar (med 9. in 11. uro)
Četrtek, 17. februar
o Knjižnica Laško: Večer s prevajalcem, akademikom in strokovnjakom klasične
filologije dr. Kajetanom Gantarjem (ob 19. uri) o Center starejših - Hiša generacij: Oblikovanje fimo mase (ustvarjalna delavnica -Terezija Dernač) in Kvačkane ogrlice (ustvarjalna delavnica - Marija Kamenšek) (med 9. in 11. uro) o Center starejših - Hiša generacij: Klepet v dobri družbi (ob 16. uri) o Center starejših - Hiša generacij: Prireditev ob kulturnem prazniku - učenci OŠ Jurklošter (ob 17. uri)
Petek, 18. februar
o Večnamenski dom Rimske Toplice (knjižnica): Večer najlepših pesmi slovenskih
pesnikov po izboru obiskovalcev Knjižnice Rimske Toplice (ob 19. uri) o Dvorana Tri lilije: Jubilejni koncert Ansambla Braneta Klavžarja z gosti (ob 19. uri) o Center starejših - Hiša generacij: Druženje s kamero - Boža in Bojan Herek (ob 13. uri)
Sobota, 19. februar
o Center starejših - Hiša generacij: Druženje ob petju (ob 17. uri) Ponedeljek, 21. februar
o Knjižnica Laško: Delavnica za otroke (peka) ob uporabi poučnega gradiva (ob 10. uri)
o Center starejših - Hiša generacij: Rože iz nogavic (ustvarjalna delavnica - Marija Kamenšek) (med 9. in 11. uro)
Torek, 22. februar
o Center starejših - Hiša generacij: Papirni filigran-quilling (ustvarjalna delavnica -Nina Šašek in Marjeta Dremel) (med 9. in 11. uro)
Sreda, 23. februar
o Knjižnica Laško: Delavnica za otroke (peka) in predstavitev mladinskih leposlovnih novosti (ob 10. uri)
o Center starejših - Hiša generacij: Rože iz krep papirja (ustvarjalna delavnica -Marica Lesjak) (med 9. in 11. uro)
Četrtek, 24. februar
o Center starejših - Hiša generacij: Poslikava svile (ustvarjalna delavnica - Jožica
Cajhen in Barvanje mask (ustvarjalna delavnica - Marjeta Knez) (med 9. in 11. uro) o Center starejših - Hiša generacij: Rejništvo za danes in jutri (delavnice za rejence -
Karmen Grajžl Koprivc in Marjeta Ferlež) (med 11. in 13. uro) o Knjižnica Laško: Zoran Furman: Pakistan - potopisno predavanje (ob 19.uri)
Petek, 25. februar
o Center starejših -Hiša generacij: Literarni krožek (Zlata Strel) (ob 10. uri) o Center starejših - Hiša generacij: Mini delavnica tehnike EFT na temo telesna teža (vodi Pika Rajnar, prispevek vsakega udeleženca je 15 EUR) (med 19. in 21. uro)
Ponedeljek, 28. februar
o Center starejših - Hiša generacij: Druženje mladih mamic z malčki
o Center starejših - Hiša generacij: Predavanje nadžupnika v Laškem in predsednika škofijske Karitas Celje Roka Metličarja: Visoka umetnost staranja (dodajati radost, zdravje in kakovost letom življenja) (ob 16. uri)
Četrtek, 17. marec
o Center starejših - Hiša generacij: Punčke iz nogavice (ustvarjalna delavnica) -
Marjeta Dremel (med 9. in 11. uro) o Center starejših - Hiša generacij: Klepet v dobri družbi (ob 16. uri)
Petek, 18. marec
o Center starejših - Hiša generacij: Druženje s kamero - Boža in Bojan Herek (ob 13. uri)
o Večnamenski dom Rimske Toplice (knjižnica): Majda Anžin: Z zavedanjem in vadbo do pokončnosti (zdravstveno predavanje o pravilni drži) (ob 18. uri)
Sobota, 19. marec
o Center starejših - Hiša generacij: Druženje ob petju (ob 17. uri) Torek, 22. marec
o Center starejših - Hiša generacij: Servietna tehnika (ustvarjalna delavnica) -Ana Tošič (med 9. in 11. uro)
Sreda, 23. marec
o Center starejših - Hiša generacij: Kulturna prireditev: Mama, hvala ti za vse (ob 16. uri) o Kulturni center Laško: Območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov Pozdrav pomladi (ob 17. uri, ob 19. uri)
Četrtek, 24. marec
o Center starejših - Hiša generacij: Kvačkane ogrlice (ustvarjalna delavnica) - Marija
Kamenšek (med 9. in 11. uro) o Knjižnica Laško: Jana Lavtižar: Mož in žena v času recesije - psihološko predavanje (ob 19. uri)
'kmI/AL.
Petek, 25. marec
o Hotel Wellness Park Laško: Plesno kulinarični dogodek ples Ona in On Ponedeljek, 28. marec
o Center starejših - Hiša generacij: Druženje mladih mamic z malčki (vabimo vse mamice in tiste, ki to še bodo, da se nam pridružijo pri druženju mamic z malčki, kjer vam bo na morebitna vprašanja in zagate pomagala srednja medicinska sestra ga. Romana Vasiljevic) (ob 10. uri)
Torek, 29. marec
o Center starejših - Hiša generacij: Rože iz nogavic (ustvarjalna delavnica) -Marija
Kamenšek (med 9. in 11. uro) o Muzej Laško: Predstavitev filma prikaza Košnja pod starim gradom (ob 18. uri)
Četrtek, 31. marec
o Kulturni center Laško: ABC abonmajček, Muzikali (dopoldne) o Center starejših - Hiša generacij: Nakit iz fimo mase (ustvarjalna delavnica) -
Terezija Dernač (med 9. in 11. uro) o Center starejših - Hiša generacij: Rejništvo za danes in jutri - Karmen Grajžl
Koprivc in Marjeta Ferlež (ob 16. uri) o Knjižnica Laško: Ksenija Ramovš: Preprečevanje navajanja na alkohol pri mladih -vzgojno predavanje (ob 19. uri)
Od 4. marca do 1. aprila
o Muzej Laško: Razstava ob 10. obletnici JSKD OI Laško
Torek, 1. marec
o Center starejših - Hiša generacij: Skupina za starše (Polona Teršek) (ob 19.30)
Sreda, 2. marec
o Kulturni center Laško: Območno srečanje otroških folklornih skupin (ob 17. uri)
Petek, 4. marec
o Center starejših - Hiša generacij: Vrtec na obisku (medgeneracijsko druženje) (ob 10. uri)
Sobota, 5. marec
o Center starejših - Hiša generacij: Druženje ob petju (ob 17. uri)
o Hotel Hum: Pustovanje (ob 20. uri)
Nedelja, 6. marec
o po ulicah Laškega: 13. pustni karneval (ob 15. uri)
Ponedeljek, 7. marec
o Center starejših - Hiša generacij: Druženje ob nitki (pletenje, kvačkanje, vezenje, šivanje ...) (Anka Levičar) (med 9. in 11. uro)
Sreda, 9. marec
o Center starejših - Hiša generacij: Rože iz krep papirja (ustvarjalna delavnica -Marica Lesjak) (med 9. in 11. uro)
Petek, 11. marec
o Knjižnica Laško: Dušan Klenovšek: Prepoznavanje ptic in ptičjega petja -predavanje ornitologa (ob 19. uri)
Sobota, 12. marec
o Kulturni center Laško: Gledališki dan
Ponedeljek, 14. marec
o Center starejših - Hiša generacij: Otvoritev klekljarske razstave Slovenija v čipki -5 let klekljarske skupine Centra starejših - Hiše generacij Kitice (ob 18. uri); razstava bo na ogled vsak dan do 20. marca med 9. in 16. uro
Torek, 15. marec
o Center starejših - Hiša generacij: Gibljivi klovni (ustvarjalna delavnica) - Ana Tošič (med 9. in 11. uro)
o Center starejših - Hiša generacij: Medgeneracijsko društvo za kakovostno starost Laško (ob 15.30)
Sreda, 16. marec
o Kulturni center Laško: Mavrica polk in valčkov, Ansambel Saša Avsenika in Mladi Dolenjci (ob 19.30)
Petek, 1. april
o Center starejših - Hiša_generacj: Vrtec na obisku (medgeneracijsko druženje) (ob 10. uri) o Center starejših - Hiša generacij: Mini delavnica tennike EFT na temo strah pred ...
- vodi Pika Rajnar, prispevek vsakega udeleženca je 15 EUR (med 19. in 21. uro) o Kulturni center Laško: Letni koncert Ženskega pevskega zbora Laško (ob 19.30)
Sobota, 2. april
o Center starejših - Hiša generacij: Druženje ob petju (ob 17. uri) Nedelja, 3. april
o Kulturni center Laško: Državno tekmovanje tamburašev Torek, 5. april
o Center starejših - Hiša generacij: Skupina za starše - Polona Teršek (ob 19.30) Sreda, 6. april
o Kulturni center Laško: Območno srečanje otroških plesnih skupin Zavrtimo se (ob 17. uri)
Petek, 8. april
o Kulturni center Laško: Koncert vokalne skupine Vodomke ob 10. obletnici delovanja (ob 19.30)
Sobota, 9. april
o Parkirišče pri gradu Tabor: 4. Stikov pohod na Hum (ob 9. uri) Torek, 12. april
o Knjižnica Laško: Tomaž Majcen: Geološke značilnosti naših krajev s poudarkom na plazovih (ob 19. uri)
Sreda, 13. april
o Center starejših - Hiša generacij: Otvoritev slikarske razstave Janeza Medveška s poezijo in glasbo (ob 16. uri); razstava bo na ogled do 13. maja, od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro
Četrtek, 14. april
o Kulturni center Laško: ABC abonmajček, Vila malina, predstava (dopoldne)
Petek, 15. april
Center starejši Šuster (med 9. in 11. uro)
o Center starejših - Hiša generacij: Pletenje butaric (ustvarjalna delavnica) - Petra d 9
Od 8. do 29. aprila
o Muzej Laško: 7. Klak fotografska razstava Do 10. maja
o Razstavišče Kulturnega centra: Razstava Likovne skupine Pro tempore
36

Oglasi
T U R N S E K
SSSSWHSR5J&
57
Kateri bo Vai
Kateri bo Vai	TROJČEK?
televizija + internet + telefonija (Detel)
Trojček	Hitrut pmi«a podatkov
T21	25 G Kbps/256Kbps	21 EUR
T30	2Mbps/384Kbps	30 EUR I
		33 EUR
T33	4Mbps/lMbps	
TM	12Mbps/2Mbps	•a EUR
T54	24Mbps/3Mbps	St EUR
T6S*	48Mbps/6Mbps	65 EUR
T75*	96Mbps/10Mbps	75 EUR |
TrikijnSitev j« imknt Ina na območja Celja s okolico, Štor, Dobrne, Mm Cerkve, Vranskega, Mislinje in Slovenj Gradca.
info@)turnsek.net
www.turnsek.si t: (03) 42 88 198

V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\N^
izdelujemo
strokovne podlage
;. kot prilogo k vlogi za spremembo namembnosti v oziroma za izjemni poseg na kmetijskih zemljiščih
J
ARHIKA, arhitekturno projektiranje, Uroš KRAŠEK s.p.
Sp. Rečica 104, 3270 Laško, tel.: 03 734 00 85, gsm: 041465 674
INFINITY
hiša lepote orožnov trg 6 laško

4»
banka celje
Vaš zanesljiv partner. Že več kot 145 let.
Da bi jutri imeli Vec kot Včeraj začnite na tem delati ze danes!
V Banki Celje ponujamo različne oblike varčevanja, odprtje varčevalnega računa, sklepanje depozitov, postopno varčevanje, rentno varčevanje ipd. Ponudbo prilagajamo trenutnim življenjskim položajem, finančnim zmožnostim in predvsem pričakovanim donosom naših varčevalcev.
Letošnje leto smo ponudbo nadgradili s postopnim varčevanjem s fiksno obrestno mero z letno rastjo. Postopno varčevanje je varčevanje z rednimi mesečnimi pologi, lahko tudi s trajnim nalogom, v višini najmanj 20 evrov. Varčujete lahko do pet let, prekinitev je mogoča kadar koli po 12 mesecih varčevanja. Prednost takšnega varčevanja je v naraščajoči obrestni meri, saj vam vsako leto priznamo višji pribitek k izhodiščni obrestni meri.
"Vabimo vas v poslovalnico Banke Celje v Laško na Valvazorjev trg 5 med 8.30 in 12. uro ter med 14.30 in 17. uro ali pa nas pokličite na telefonsko številko 03 733 8100.
Naši finančni strokovnjaki vam bodo z veseljem svetovali pri izbiri ustreznega varčevanja."
Urška Travner, vodja Poslovne enote Banke Celje v Laškem
www.banka-celje.si
37
Oglasi
PRAVIČNEJŠE PLAČEVANJE OGREVANJA V STOLPNICAH IN BLOKIH - obvezno od 1. oktobra 2011 dalje
Za ogrevanje porabimo preveč
Cene energije rastejo, pavšalno plačevanje toplote je nepravično in neekonomično
Zakaj meriti porabo toplote?
Ogrevanje stanovanja je ponavadi največji med tekočimi stanovanjskimi stroški. Nesprejemljivo je, da ga plačujemo po kvadraturi oziroma neodvisno od svoje porabe. Ljudje imamo namreč različne življenjske navade. Nekdo ima v stanovanju vroče, drugi odpira okna, tretji varčuje. Prav je, da vsak plača svojo porabo.
Po uvedbi plačevanja v skladu s porabo stanovalci zapirajo okna, jih dodatno zatesnijo, znižajo temperaturo v prostoru (za 1 0C nižja temperatura v prostoru pomeni 6 odstotkov prihranka pri energiji), priprejo radiatorje ob odhodu na dopust ... skratka, začnejo se obnašati boj varčno, prenehajo se prepiri med sosedi, medsebojni odnosi se izboljšajo. Samo finančni prihranek spodbudi ljudi k varčevanju.
Zato ne preseneča, da plačevanje toplote po kvadraturi v tujini zavračajo kot zastarel in nepravičen način. Številnim državam, v katerih je merjenje porabe toplote po stanovanjih že obvezno, se je pridružila tudi Slovenija. Ukrep bo obvezen tudi v Sloveniji od 1. oktobra 2011 daje.
Kolikšni so prihranki?
V praksi največkrat dosegamo od 20- do 30-odstotne prihranke toplote. Prihranki so odvisni od načina ogrevanja, vrste stavbe ipd. Starejše stavbe kot največje potrošnice toplote imajo ponavadi največje prihranke. Povprečno stanovanje v Sloveniji ima od štiri do pet radiatorjev. Če predpostavimo, da za ogrevanje porabi 500 evrov na leto, lahko računamo s prihranki okoli 100 evrov na leto.
Strošek vgradnje delilnika toplote je okoli 20-35 evrov na radiator, investicija pa se tako povrne v letu do dveh, kar je veliko prej kot pri izolaciji zgradbe, zamenjavi oken ali kateremkoli drugem ukrepu.
Po 10 letih delilnik ostane isti, menja se le baterija!
Kako potekata odčitavanje in obračun?
Odčitavanje ponavadi poteka enkrat letno, podobno kot pri elektriki, vodi in plinu. Podatki se odčitajo po končani kurilni sezoni, in sicer na dva načina:
(1)	z vstopom v stanovanje pri cenejših, elektronskih delilnikih ali
(2)	na dajavo pri dražjih, radijskih delilnikih.
Pri obračunu se upoštevajo fiksni stroški (cca 30 odstotkov: cevi, skupni prostori ipd.), deljivi stroški (cca 70 odstotkov: odčitani iz delilnikov) in redukcije porabe toplote za vremensko izpostavljene lege stanovanj (vogalna stanovanja, pritličje ...). Največkrat se poračun izravna v prvih treh položnicah naslednje kurilne sezone.
Ali so možne goljufije?
Ne. Delilniki so na radiator ponavadi točkovno privarjeni ali privijačeni tako, da jih ni mogoče sneti. Poleg tega v spominu hranijo točne podatke o porabi toplote za več let nazaj, iz česar lahko razberemo morebitno nenavadno obnašanje. Delilniki Brunata merijo že temperaturno razliko
Poraba toplote
Terassehavn, Danska - naselje 6 blokov, 384 stanovanj
	
	1.3
C ru a	1,2
	
JZ	1,1
S	
5	1
ra	
n	
P	0.9
£	
	0,8
	0.7-
	£
	
100 %							
							
							
			\				
			V,	77%	prihranek		
							
							
£ S
i
&
38
brez delilnikov
o a* ¿y "3 f / # (
po vgradnji delilnikov
0,1 °C in so zato primerni tudi za radiatorje s termostatskimi ventili in sodobne nizkotemperaturne sisteme. Patentirano merijo tudi toploto, ki jo radiator prejme iz prostora, in jo odštejejo od porabjene. Točnost je zagotovljena, možnost gojufanja izničena. Več kot 90-letne danske izkušnje so zagotovilo za to, da boste plačali le toliko, kolikor boste porabili.
Kakšno okoje bomo zapustili svojim otrokom, je odvisno izključno od nas.
Prihranite pri ogrevanju!
C?
15% do 35%
za večstanovanjske objekte
a stroškovni delilniki toplote na vsakem radiatorju
^ cena 20-35 EUR / radiator
^ merjenje in obračunavanje porabljene toplote
Ker plačate le, kolikor porabite!
Brunata
bixinata@bnjnata.si

HOTEL HU1VI LAŠKO
HOTEL I RESTAVRACIJA I PIVNICA I PLESNI CEMTER

VholdHUMmMinliilBM
Vabljeni na odlične malice in kosila! Malice vam nudimo od ponedeljka do petka do 14.00 ure. Pri malici si lahko brez doplačila postrežete z dnevno juho iz samopostrežnega bifeja in sveže pečenim domačim kruhom, solato pa si lahko sestavite po svojem okusu iz solatnega bifeja.
lifll THERMANALasfeo
Informacije: 03 734 88 00 | www.thermana.si | info@thermana.si
39
MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU!