i. Mercator Svojo forumsko aktivnost P^d nastopom letnih dopustov 80 škofjeloški sindikati sklenili * obravnavo vprašanj, ki bodo ?a dnevnem redu letošnjega ongresa slovenskih sindikatov, onieljiteje bodo o teh zadevah £°yič spregovorili na jesen, to-J že čez nekaj tednov. To pa e pomeni, da se v škofjeloških “•ndikatih trenutno nič ne bi ogajalo: že v teh dneh se bodo oi reč začele konference snovnih sindikalnih organi-. ClJ- O tem, kaj želijo z njimi J*«' in kakšen bo nj/hov n red, smo se pogovarjali s j., dsednikom škofjeloških sin- n<)nikomJOŽETOM sta' „Več stvari želimo doseči s 1 k°nferencami,“ je pojasnil nzTl Stanonik. „Cepravbodo pi ,te" konferencah volili tudi Pomurju je potrebna takojšna pomoč! 9 Odprto pismo osnovnim sindikalnim organizacijam in samoupravnim organom v delovnih kolektivih 1942- TRIDESET LET - 1972 DELAVSKA ENOTNOST 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 j Po štirih zaporednih poplavah, od aprila do junija v Pomurju, so sredi julija vode Mure in njenih pritokov vnovič prestopile bregove. Poplavne vode so se tokrat razlile na 40.000 ha kmetijskih površin, onesposobile za redno proizvodnjo nekatera podjetja, zavrle gospodarski utrip Pomurja, delavce in celotno prebivalstvo teh krajev pa pahnile v neznosen položaj. Pustošenje vodne stihije je bilo tokrat tolikšno, kot ga ne pomnijo anali minulih 120 let. Škoda v občinah severovzhodne Slovenije, zlasti pa Murske Sobote, Lendave, Gornje Radgone in Ljutomera je ogromna Po sedanjih ocenah znaša 166 milijonov 840 tisoč dinarjev, vendar pa vseh posledic ujm za zdaj sploh še ni mogoče ugotoviti in preceniti Katastrofa je zavzela tolikšen obseg, da ne moremo več govoriti samo o nesreči Pomurja, temveč o nacionalni katastrofi. Zato je tudi naša moralna obveznost in državljanska dolžnost, da vsi in z združenimi silami čimprej odtranimo posledice katastrofe v Pomurju. Na pobudo mnogih delovnih kolektivov, sindikalnih organizacij in organizacij ZK sta republiški svet Zveze sindikatov Slovenije in Gospodarska zbornica v teh dneh začela s solidarnostno akcijo slovenskih delavcev za pomoč prizadetemu Po- murju. Vsak delavec naj v tej solidarnostni akciji prispeva vsaj dva odstotka svojega enomesečnega zaslužka. Za posameznike to ne more biti pretežko breme, v solidarnostni akciji pa bomo tako zbrali več kot 20 milijonov dinarjev, kar bo predstavljalo začetni kapital za postopno normalizacijo gospodarskega utripa v paraliziranem Pomurju. Prepričani smo, da jyčut solidarnosti med slovenskimi delavci tako visoko razvit - to dokazujejo tudi številni primeri iz daljne in bližnje preteklosti - da ne bo delovnega kolektiva in delavca, ki bi obrnil hrbet svojim tovarišem v Pomurju. Ker pa je prizadetemu Pomurju potrebna takojšnja pomoč, republišld svet Zveze sindikatov Slovenije poziva vse osnovne sindikalne organizacije in samoupravne organe, naj takoj izvedejo solidarnostno akcijo med članstvom in delavci, tako da bi svoj prispevek nakazali že ob prvem naslednjem izplačilu osebnih dohodkov, vendar pa najkasneje v dveh mesecih Delavci in delovni kolektivi, naša pomoč ogroženemu Pomurju bo resnično učinkovita le tedaj, če bo tudi hitra. Prepričani smo, da razumete stisko delavcev in vsega prebivalstva v Pomurju, saj je to stiska vseh nas! GOSPODARSKA ZBORNICA REPUBLIŠKI SVET ZVEZE SRS SINDIKATOV SLOVENIJE r IZ RAZGOVORA Z JOŽETOM STANONIKOM, PREDSEDNIKOM Škofjeloških sindikatov_________ Za sindikat ni počitnic! Na bližnjih konferencah osnovnih sindikalnih organizacij bodo izvolili elektorje za občinsko volilno konferenco, kar je del priprav na bližnji kongres slovenskih sindikatov cije delajo-, ali za občino kot celoto. „Bi povedali, kaj konkretno vse to pomeni? “ „Lahko! Prva teh konkretnih zadev je, da si bomo do konca leta v vseh osnovnih organizacijah prizadevali organizirati njihove redne občne zbore. Ob teh občnih zborih, ki bodo kajpak morali obravnavati vse ali vsaj večino aktualnih problemov kolektivov, bi rad povedal, da bomo še posebej skrbeli za kar najbolj učin-(Nadaljevanje na 2. strani) M ■ In slednjič je prišlo poletje. Foto: Dušan ŠUŠT ’ t°de za občinsko volilno str :renc° in se torej po tej nj7 n!.0snovne sindikalne orga- konf, na T vključujejo v priprave -^gres slovenskih sin-Or 0v.> konference vseeno bj predvsem zato, da ore, tr°Hl osnovne sindikalne vitem aciie’ Povečali učinko- Usmernnjih0Ve8a dela in J*!1 So l razreševanje zadev, ki tiVe °/!lsi pomembne za kolek-> kler te sindikalne organiza- DELOVNI LJUDJE V POMURJU POZDRAVUAJO AKCIJO SLOVENSKIH SINDIKATOV IN REPUBLIŠKE GOSPODARSKE ZBORNICE ZA UBLAŽITEV POSLEDIC KATASTROFALNIH POPLAV SOLIDARNOST NE POZNA MEJA čeprav sami prizadeti, so se delovni ljudje Pomurja med prvimi odzvali pozivu na solidarnostno akcijo Pobuda republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in republiške Vreme ni zanesljivo rU.Xi\ zanesljiv je © II ncJfp gospodarske zbornice, da začneta z vseslovensko solidarnostno akcijo za pomoč poplavljenim območjem v severovzhodni Sloveniji, je naletela med delovnimi kolektivi v Pomurju na velik odmev. Čeprav se je večina delovnih organizacij v vseh štirih pomurskih občinah, ki smo jih obiskali minuli teden, načelno že odločila, da bo tudi sama podprla solidarnostno akcijo slovenskih delavcev, tako da bo vsak zaposleni prispeval vsaj 2 % od svojega čistega enomesečnega osebnega dohodka, še vedno iščejo tudi najprimernejše rešitve za pomoč prizadetim članom svojih kolektivov.'Vse kaže, da bodo mnoge delovne organizacije poleg 2 % čistega enomesečnega osebnega do- hodka vseh zaposlenih prispevale v solidarnostni sklad tudi sredstva iz skladov skupne porabe. Nekateri kolektivi bodo bodisi z internimi posojili ali z enkratno denarno pomočjo skušali po najboljših močeh pomagati prizadetim članom, kmetijske organizacije pa bodo svojim kooperantom bržkone nadoknadile izgubo letošnje letine z regresi za nabavo potrebnih semen in s krediti z beneficirano obrestno mero, seveda če bodo tudi banke, ki doslej za odobravanje takih kreditov niso bile ravno preveč ..razpoložene", spremenile svoj odnos do prizadetega kmečkega prebivalstva. (Nadaljevanje na 3. strani) ' OBVESTILO sindikalnim organizacijam, občinskim sv*tcm Zveze sindikatov, delovnim kolektivom in drugim družbenopolitičnim organizacijam Čeprav smo natisnili osnutek KODEKSA SAMOUPRAVLJAVCEV JUGOSLAVIJE v skoraj 50.000 izvodih, nam je naklada pošla. Zato že pripravljamo ponatis tega dokumenta, ki naj bi ga sprela vsaka delovna skupnost. Vsem organizatorjem javne razprave o KODEKSU SAMOUPRAVLJAVCEV JUGOSLAVIJE zato sporočamo, da spet lahko pismeno naročijo toliko izvodov tega dokumenta, kolikor jih potrebujejo. Cena z vračunano poštnino je 2 din. ČZP DELAVSKA ENOTNOST Ljubljana, Dalmatinova 4 7 DNI V SINDIKATIH na LENDAVA Sredi priprav na VIII. kongres Osnovne sindikalne organizacije v lendavski občini so kljub primarnim nalogam, ki jih imajo ta čas pri odstranjevanju posledic nedavnih katastrofalnih poplav, že sredi organizacijskih, kadrovskih in vsebinskih priprav na Vlil. kongres slovenskih sindikatov. O predkongresni dejavnosti v delovnih organizacijah je ob koncu junija najprej razpravljal plenum ObSS. Med drugim je sklenil, da bodo občinsko volilno konferenco sklicali v prvi polovici septembra. Štela naj bi 75 članov. Še prej, bržčas že do konca tega meseca, bodo v delovnih organizacijah končali z volitvami elektorjev. Na septembrski volilni konferenci bodo največ govorili o gospodarskem položaju delovnih organizacij, o uresničevanju samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, dobršen del razprave pa bodo posvetili tudi gradivu za novembrski kongres slovenskih sindikatov. Občinska volilna konferenca bo prva „delovna vzmet" v pripravah na občne zbore osnovnih sindikalnih organizacij, na katere se bodo še posebno skrbno pripravili. ' Lendavsko občino bodo na jesenskem kongresu slovenskih sindikatov predstavljali 4 delegati. Med njimi bodo trije iz gospodarstva in en delegat s področja družbenih dejavnosti. Člani sindikalnih organizacij izražajo podporo sedanjemu vodstvu slovenskih sindikatov in njegovemu predsedniku Tonetu Kropušku. Kot v mnogih drugih slevenskih občinah tudi v Lendavi podpirajo vnovično kandidaturo tovariša Kropuška za predsednika RS ZSS in kandidaturo dosedanjega tajnika republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slavka Grčarja za novega tajnika RS ZSS. -iv Medobčinski svet zveze sindikatov za celjsko območje je svojo sejo v začetku avgusta posvetil izključno kadrovskim in nekaterim organizacijskim pripravam za bližnji osmi kongres slovenskih sindikatov. Za celjsko območje, ki šteje osem občinskih sindikalnih svetov, je določenih za novo vodstvo republiškega sveta ZSS devet mandatov. V razpravi so se člani medobčinskega sveta v celoti strinjali s predlogom, da naj sedanji predsednik slovenskih sindikatov Tone Kropušek tudi v bodoče vodi slovenske sindikate in da bo kandidat celjskega območja; konkretno pa je njgovo kandidaturo prevzel občinski sindikalni svet Celje. Sicer pa so se na posvetu dogovorili, naj bi celjska občina predlagala še- kandidata iz ko-vinsko-predelovalne industrije, področja kulture, dalje iz trgovine in po možnosti tudi še kandidata iz gradbeništva. Glede na razvitost posameznih dejavnosti in panog so na medobčinskem svetu predlagali, iz katerih področij naj bi bili kandidati po občinah. Po tem predlogu naj bi velenjska občina imela svojega predstavnika iz rudarske in kovinsko-predelo-valne stroke, konjiška iz usnjar- stva, žalska pa iz tekstilne industrije; medtem ko bo občina Moziije zastopana s kandidatom iz kmetijstva, bodo v Laškem predlagali kandidata iz obrtne dejavnosti, v Šenčurju Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti pa s področja prometa. Po takem razporedu bi skoraj vsaka občina dobila po en mandat, saj so na seji sveta razpravljali o 12 možnih kandidatih, ki so bili MEDOBČINSKI ODBOR POSEBNIH SINDIKATOV NOVOGORIŠKE REGIJE 0 ZDRUŽITVI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA DELAVCEV IN KMETOV_ Za »skupno zdravje« - Pred dnevi je bila v Novi Gorici skupna seja medobčinskih odborov sindikatov posameznih dejavnosti iz Nove Gorice, Ajdovščine in Tolmina. Na dnevnem redu je bila razprava o možnostih za združitev zdravstvenega varstva delavcev in kmetov na Goriškem. Sodeč po razpoloženju na seji, so goriški sindikati odločno za to, da bi v začetku prihodnjega leta prišlo do združitve obeh skupnosti v eno rizično skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica Zamisel na Goriškem n: nova, vendar je treba reči, dajo je bilo prejšnja leta slišati predvsem iz vrst kmetov, konec lanskega leta pa so vse tri občinske skupščine in družbenopolitične organizacije podprle organizirano delo, ki bi naj ocenilo, kakšne so možnosti za združitev obeh skupnosti in kaj bi ta zdmžitev prinesla novega. Velja poudariti, da se tudi goriški sindikati zavedajo negativnih posledic, ki so čedalje bolj očitne zavoljo zaostajanja zdravstvene ravni kmetov za tisto, ki jo imajo preostale plasti prebivalstva. Novogoriška skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev ima več kot 83.000 zavarovanih oseb. Kako je s kmeti? Računajo, da jih je v vseh treh goriških občinah dobrih 12 %, tako da bo skupnost zdravstvenega zavarovanja kmetov prihodnje leto imela kakih 11.500 zavarovanih oseb, od tega skoraj polovico v občini ,Nova Gorica. Seveda so deležne na Goriškem potrebne pozornosti tudi tiste sestavinex,,združevalnega razmišljanja", ki povedo, kako naj bi bilo urejeno financiranje enotne rizične skupnosti — še posebej zato, ker je očitno, da kmetje sami nikakor ne zmorejo stroškov boljšega in razširjenega zdravstvenega varstva. Na Goriškem dobiva največ podpore predlog, da bi povečane stroške zdravstvenega varstva plačevali tako, da bi gospodarstvo dajalo 0,30% od predvidenega bmto osebnega dohodka - v denarju bi to bilo 3.634.000 din dohodkov — preostali del stroškov v višini 950.000 din pa bi .prispevale občinske skupščine. Treba je reči, da so tudi sindikati na skupni seji podprli tako možnost financiranja, seveda s tem, da se do sprejetja dokončne od-ločitvp vsi izračuni preverijo. Za konec bi kazalo opozoriti še na to, da so na Goriškem mnenja, da bo izenačitev pravic zdravstvenega varstva delavcev in kmetov ne samo popravila skrb vzbujajoče zdravstveno stanje kmečkega prebivalstva, temveč bo prispevala tudi viden delež k zmanjševanju socialnih razlik med posameznimi plastmi prebivalstva. Omeniti pa bi tudi kazalo, da v razpravah, ko proučujejo možnosti za združitev obeh sedanjih skupnosti zdravstvenega zavarovanja, prihajajo na plan tudi ugotovitve, da je treba v prihodnje veliko več "pozornosti posvetiti tudi splošni rasti gospodarske moči podeželja. Zdravstvene razprave" torej niso izolirane! ^ Za sindikat ni počitnic! Jože Stanonik: »Začenjamo s pripravami na letošnje občne zbore osnovnih sindikalnih organizacij, ki naj bi obravnavali zadeve, aktualne za posamezne kolektive in občino kot celoto. Obseg na' log, ki se zastavljajo sindikatom, je tolikšen, da bodo potrebni novi sodelavci, kajti z volonterskim delom jim ob najboljši volji in prizadevanju ne bomo več kos (Nadaljevanje s 1. strani) kovito kadrovsko politiko in za izbor ljudi, ki naj bi v prihodnje vodili osnovne organizacije. Vzrok za to našo odločitev je jasen: sposobna vodstva še najbolj vplivajo na aktivnost osnovnih sindikalnih organizacij. ZboU£vr6t° inb°>tavo melbrosia V znamenju kadrovskih priprav Medobčinski svet Zveze sindikatov za celjsko območje predlaga, naj bi za predsednika slovenskih sindikatov vnovič kandidiral Tone Kropušek zbrani po občinskih sindikalnih svetih. Nadaljnja obravnava bo pokazala, če bo potrebno to število še dopolnjevati ali spreminjati v času kongresnih priprav. Člani sveta so se zlasti zavzeli, da mora biti med kandidati ustrezno število delavcev iz neposredne proizvodnje, dalje žensk in mlajših delavcev. Po že zbranih imenskih podatkih iz posameznih občinskih sindikalnih svetov so med 12 predlaganimi kandidati štiri ženske, možno pa je, da bi se njihovo število še povečalo. Glede starostne strukture je večina kandidatov mlajših let, vsi pa že dlje delajo v različnih organih sindikalnih organizacij ali v organih samoupravljanja. To tudi kaže, da gre za delovne in tvorne člane sindikata, ki bodo, če bodo seveda izvoljeni, tudi v republiškem svetu veliko pripomogli k njegovemu uspešnemu in konkretnemu delovanju. Po mnenju članov sveta bi kazalo čimprej statutarno rešiti kadrovanje, tako da bi vsak občinski sindikalni svet imel v republiškem vodstvu najmanj po en mandat. Ob upoštevanju sedanje zelo široke javne razprave o predlaganih kandidatih so člani medobčinskega sveta menili, da bi kazalo razmisliti o tem, če je odprta kandidatna lista še potrebna. V. L. Naslednje, na kar moram ^opozoriti, je naše pričakovanje, da bodo najprej konference naših osnovnih organizacij, za njimi pa še občni zbori pomenili nov impulz za hitrejše uveljavljanje ustavnih dopolnil v najširšem pomenu besede. S tem mislim tako na ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela kakor tudi na prilagajanje in spreminjanje samoupravne zakonodaje in še vse drugo. Lahko rečem, da so nekateri kolektivi, denimo LTH in TRANSTURIST, že pokazali vsegapriznanja vredno prizadevanje, da pa se praktično še nikjer ni začela široka javna razprava. Poudaril pa bi, da se v škofjeloških sindikatih ne moremo strinjati z ugotovitvijo da tudi v drugih občinah ni kaj prida bolje. Prav zato bomo delo konferenc osnovnih sindikalnih organizacij poskušali usmeriti tako, da bi vsak kolektiv zase še zlasti temeljito začel obravnavati tako trenutno stanje razvitosti samoupravnih odnosov kot tudi bodoče naloge na tem področju. Le-te seveda ne izhajajo samo iz ustavnih dopolnil, marveč imajo precej globlje korenine. Da bi sproti opozaijali na probleme, pomagali pri odpravljanju slabosti, obenem pa delovali tudi v preventivnem pomenu besede, bo na pobudo družbenopolitičnih organizacij naše občine pri Skupščini občine Škofja Loka v kratkem imenovana tudi posebna komisija za samoupravno zakonodajo in samoupravne odnose. Upam si trditi, da bo tudi delo te komisije, v kateri bodo zastopani tako strokovnjaki kot politični delavci, v marsičem pripomoglo, da se bodo v delovnih skupnostih zadev s tega področja vsaj v prihodnje lotevali bolj načrtno in premišljeno, da ne bodo toliko čakali na tako imenovano drugo fazo ustavnih sprememb, temveč bodo že zdaj skušali zgraditi kar najbolj trdne temelje vsega tistega, za kar pričakujemo, da bo sledilo v naslednji fazi. In slednjič: v naši občini smo pred časom z referendumom izglasovali samoprispevek za šolstvo. Z doslej zbranimi sredstvi je bila zgrajena osnovna šola s telovadnico v Gorenji vasi, medtem ko je šola v Železnikih pridobila telovadnico in nekaj novih učilnic. Za dograditev šole v Škofji Loki pa je zmanjkalo kakih 7 milijonov din. Ta sredstva moramo zbrati! Kako — ali tako, da podaljšamo čas zbiranja samoprispevka, s prispevki delovnih organizacij ali pa kako dmgače — na to vprašanje riaj bi tudi odgovorile konference naših osnovnih sindikalnih organizacij." ,Jz vaših besed zveni prepričanje , da bi v osnovnih sin' dikalnih organizacijah lahko, pravzaprav celo morali storiti neprimerno več, kakor so doslej. Zato namesto zaključka samo še tole: če so ali pa naj bi bile osnovne organizacije sindikata v vaši občini usposobljene za hitrejše in tudi bolj učinkovito urejanje navedenih in nemara še drugih zadev, ali je tudi občinski sindikalni svet kos zahtevam, ki se postavljajo predenj? “ za 1 inbo^tavo melbrosia' „Rekel bi, da jim je dosM nekako še bil kos, za v prl" hodnje pa malce dvomim. Ob1 seg nalog, ki jih sedanji druž' beni razvoj, zlasti pa ustavna te* forma postavlja pred sindikat6’ je tolikšen, da bomo verjetij tudi v naši občini potreboval* enega ali več novih strokovni*1 sodelavcev, ki bi se stalno, n6' črtno in poglobljeno ukvarjali j vprašanji, s katerimi se sedaj spoprijemam sam kot. pr°*r sionalni predsednik in s ^ terimi se ubadajo in vsak r, svojih močeh pomagajo števili prizadevni sindiklani in dflv delavci — volonterji." - -fllO l*r;ivna |nisv«klovaliiM*;i IH* VPRAŠANJE: V podjetju, kjer delam, so me dve leti Štipendirali. V kratkem bom končala šolanje, vendar somi že povedali, da ne bom razporejena na delovno mesto, za katerega sem se s tem šolanjem usposobila. Zato bi se rada zaposlila na ustreznem delovnem mestu drugje. Naj omenim, da s podjetjem nisem sklenila nobene pogodbe, s katero naj bi bile določene kakršnekoli obveznosti - tudi to ne. da bi morala ostati po končanem šolanju določeno dobo pri podjetju. Zanima me, ali lahko podjetje zahteva, da vrnem prejeto štipendijo in druge stroške, če nismo sklenili nobene pogodbe. Pravilnik naše delovne organizacije, ki je bil pred kratkim sprejet, to predvideva, vendar v času šolanja oziroma ob začetku šolanja takšnega pravilnika sploh nismo imeli. K. H. - MARIBOR ODGOVOR: Po republiškem zakonu o štipendiranju iz leta 1967 je dopustno, da štipendist in dajalec štipendije skleneta pogodbo, s katero se določi, da mora štipendist določeno dobo po končanem šolanju ostati določen čas na delu pri isti delovni organizaciji. Če pa takšne pogodbe ni in tudi takratni pravilnik delovne organizacije ni imel takšnih določil, ali ga sploh ni bilo, delovna organizacija nima no-’ bene pravne osnove od vas zahtevati povračilo štipendije. ToteH1' bolj, ker ste pripravljeni ostati na delu, če bi vam dalLustrezU® delovno mesto, za kakršnega ste se v času šolanja usposobili. Cel° primeru, da bi obstajala med vami in podjetjem pogodba, s katef bi se zavezali ostati določen čas na delu, v nasprotnem primeru P povrniti prejete zneske, bi bili te obveznosti oproščeni spričo teg^ da vas podjetje noče oziroma nima interesa razporediti na ustrezU delovno mesto. Če je podjetje šele sedaj sprejelo pravilnik o izobraževanju ali*, dopolnilo ustrezne določbe tako, daje delavec dolžan prejeto 5 pendijo vrniti, če ne ostane po končanem šolanju na delu, tap . vilnik ne more veljati za nazaj in so takšne določbe za vas P°mena- .............oljŽlč MIRJANA LIPV^ 7 DNI V SINDIKATIH Solidarnost «ie pozna meja Razen 2 % od enomesečnega osebnega dohodka se v mnogih kolektivih odločajo tudi za prispevek iz sredstev skladov skupne porabe za pomoč prizadetim V SOLIDARNOSTNI AKCIJI (Nadaljevanje s 1. strani) KDOR HITRO DA, DVAKRAT DA »Slovenska žitnica", kakor radi danes govorimo o Pomurju, je ostala Pred julijsko ujmo brez moči. Pomursko, z njim vred pa tudi slovensko kmetijstvo je utrpelo škodo, ki ie ne pomnijo okroglih sto let! Podivjani tokovi Mure in njeni pritoki 80 v nekaj dneh uničili vse letošnje kmetijske pridelke, zavoljo česar se je živinoreja znašla skoraj v brezupnem položaju. V Pomurju v teh dneh še niso končali z žetvijo. Na srečo so nekaj Pšenice poželi pred poplavami, a zdaleč ne vse. Uničena pa ni samo Pšenica, marveč tudi krompir in °tava. Zavoljo pomanjkanja živinske farne bi se utegnilo zgoditi, da bi živinorejci začeli zmanjševati čredo, kar bi povzročilo ne samo za pomursko, temveč tudi za vso slovensko živinorejo nepopravljive posledice! Kako ohraniti dosedanje sadove Prizadevanja ali vsaj rešiti, kar se re-siti da, je v tej avgustovski pripeki vprašanje,.ki ga pod pezo odgovornosti za ohranitev sedanje ravni kmetijstva v Pomurju premlevajo vse tamkajšnje kmetijske delovne organizacije. Mi pa smo obiskali v murski Soboti obrat za sodelovanje s kmeti K1K Pomurka in se z v°djem Ludvikom Gorčanom pogo-Vatiali o ukrepih, ki jih je za ublaži-tev posledic sprejela njihova delovna °rganizacija »S solidarnostno akcijo smo se lo-;Ui ukrepov, s katerimi lahko ubla-kuiio posledice ogromne škode, ki s° jo pomurskemu kmetijstvu pomočile zadnje poplave. Če bi to akcijo izvedli tako, kot smo si jo za-jtuslili, bi bili kmetijci vsaj malo potolaženi, saj bi nas naposled zapu-stila bojazen, da bo prišlo do kritič-nega zmanjšanja staleža živine," je Pojasnil tovariš Gorčan, ko smo ga vprašali, kako ocenjuje pobudo solidarnostne akcije slovenskih sindikatov in republiške gospodarske zborne za pomoč prizadetemu pomur-^emu gospodarstvu in prebivalstvu, latern pa nam je tovariš Gorčan raz-I Emil akcijski program soboškega fatetijskega kombinata. »Škode za zdaj ne moremo na- učno oceniti. Kaže, da bodo njene Posledice trajne. Kmetijci dobro Pmo, da so poplave porušile struk- 10 zemlje, ki je nekaj let ni moč ?n-V'ti v ravnotežje. Čeprav smo se pol'S** V težkem položaju - žitna ^Ja so še danes poplavljena, sena veliko manj, kot smo pričako-■ > Ponekod pa je uničen ves letoš- za krmo. Med akcijskimi nalogami, ki imajo zdaj prednost, je omembe vredna odločitev obrata, da zaprosi tovarno umetnih gnojil INA v Butini za odložitev plačila računa za 1500 ton gnojil. Vsako leto prodamo v našem kombinatu skoraj 10.000 ton gnojil za jesensko setev. Hočeš nočeš bomo morali izkoristiti tudi koruzo, ki ne bo mogla dozoreti, tako da jo bo treba silirati. Zato bomo morali pospešiti gradnjo silosov. Naše kmetijsko območje nujno potrebuje- za gradnjo zadostne količine cementa, toda zastavlja se vprašanje, kje dobiti sredstva, da bi zmogli tolikšne investicije. Kooperantom bomo pomagali s krediti. Banke smo zaprosili za odobritev kreditov za obratna sredstva v višini 4,340.000 dinarjev. V Muri, ki zaposluje že 2600 delavcev, so se odločili, da bodo pomagali tudi vsem tistim svojim delavcem, ki so pomoči najbolj potrebni. Tako bodo 26 zaposlenim dali pomoč za popravila stanovanj in da bi si opomogli po škodi, ki jim jo je prizadela julijska poplava. Pomoči bosta deležni tudi Irena Bajič, likarica v obratu perila in mati treh otrok, za katere pravi, da sta dva že „za delo", ter Martina Pertoci, šivilja v istem obratu in mati dveh otrok. Z neprikritim zadovoljstvom, v katerem nista našli besed zahvale kolektivu Mure, sta pripovedovali sami. Najprej se je jezik,razvezal" Ireni: „Pri nas v Pušči so poplave pustile sledove, ki jih bomo še dolgo ob- Zbirni račun Sklada solidarnosti za prizadeto Pomurje: SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA, LJUBLJANA, ŠT. 501-789-52 ,]l Pridelek krompirja, bomo skušali “Uprej zagotoviti zadostne količine imajo popolnoma nov terminal lik " “v’ če bo treba. Imajo ve-nakladalno luko NATO pak- za nekatere specializirane tovore, imajo pomol za kontejnerje. Ne skrivajo svojih ambicij, da bi prevzeli tovore tistih sosedov, ki jih prostor stiska. Posebna značilnost livorniške luke je, da posluje delavska kom-panija luških delavcev pravzaprav skoraj tako, kot naša podjetja: največji del nove mehanizacije je njihov, sami so zgradili terminal, ob luki so najeli obsežna zemljišča in gradijo skladišča, v njihovi stavbi posluje posebna poslovalnica šoferjev - privatnikov, ki si enakomerno delijo odvoz tovora e luke. Pravijo, da vse to delajo zato, ker država tega ne dela. Zelo zamerijo, da centralnih investicij - ki se jim sicer zdijo logične in pravilne - v njihovo luko ni in ni, tako da se razvija samorastniško. Njihova organizacija je zanimiva, saj za dve leti izvoljeni 9-članski odbor luških dealvcev dejansko v veliki meri pomeni tudi vodstvo odjetja", saj posamezni člani ?ga odbora vodijo posamezne sektorje dela .. . Skoraj tako, kot če bi pri nas na dve leti vsi delavci podjetja volili poslovni odbor, katerega člani bi potem prevzeli vodstvo posameznih sektorjev - od tehničnega do računovodstva. Še nekaj: kljub dokaj obsežnemu poslovanju imajo zaposlenih le 30 uradnikov. Seveda se njihova organizacija ne da primerjati z našimi luškimi podjetji, ker velik del funkcij vendarle opravljajo državne organizacije, od luške kapeta-nije in policije dalje. S tovariši smo imeli tudi zanimive in poučne razprave. Tako so na vprašanje, kaj bo, ko bodo »uspeli" izročiti svoje naprave državi, povedali, da bi tedaj morali delavci dobiti povrnjen tisti del investicij, ki so ga financirali neposredno iz plač, ko so prejemali nižjo plačo od sindikalno dogovorjene. Ta »investirani'" znesek dobi tudi sedaj vsak delavec s 5 % obrestmi, kadar odide v pokoj, vendar pa zneskov ne valorizirajo zaradi gibanja cen ali zavoljo inflacije. Tako so svoj sedež - veliko palačo - zgradili s 150 milijoni iz delavskih plač, skupni strošek pa je znašal 300 milijonov lir; danes je palača vredna kakih 800 milijonov, toda delavski delež še vedno cenijo na 150 milijonov lir - drugo je »družbeno". Palača, ki sem jo omenil, ima obsežno javno knjižnico, ki služi vsemu mestu, zlasti pa študentom, in ima zato tako vso strokovno literaturo za vse stopnje šol kot tudi obsežne študijske prostore. Prav tako so vsemu mestu na voljo športni prostori. Ogledali .smo si tudi obsežno stanovanjsko naselje. Ko so namreč pred leti ugotovili, da so stanovanja sicer na voljo, da apa so najemnine izkoriščevalske, so se luški delavci odločili za projekt gradnje stanovanj na nekaki za- družni osnovi. Zgradili so naselje z več sto stanovanji v blokih, pri tem so gradili nekaj tipov stanovanj: od petsobnega z dvema kopalnicama do dvosobnega. Delavec plačuje mesečni obrok in v 25 letih je stanovanje njegovo. Obrok je približno tak, kot bi bila najemnina. Stroške gradnje so znižali za več kot pol, saj so dobili od občine zemljo po mnogo ugodnejši ceni od tržne, uspeli pa so skleniti tudi primerne gradbene pogodbe. Tako stane stanovanje morda od 7 do 12 milijonov lir, kar bi bila tudi pri nas ugodna cena. Seveda so najemnine 40.000 lir ali več, in čeprav so obenem odplačilo in čeprav luški delavci dobro služijo, so še vedno hudo breme v družinskih proračunih. Prav v Livorno sno prvič doživeli tudi »ideološko" razpravo. Nekateri tam očitno razmišljajo po naslednji formuli: »Socializem je le v Sovjetski zvezi - socializma graditidrugače, kot je tam, sploh ni mogoče - kdor ga ne gradi tako, ga sploh ne gradi ..“ Slišal sem celo izjavo nekega tovariša, da se ne čuti It ali- STIKI S TUJINO jan a, temveč Rusa. Zato nas tudi ni več presenetilo mnenje, da se lahko boj v Vietnamu nadaljuje le tako dolgo, dokler doteka bratska pomoč in da bi bilo vsega odpora osvobodilnih sil takoj konec, če bi se ta pomoč ustavila. Na pripombo, da se borijo vendarle ljudje in da je osnovni pogoj pač srce ljudi, pripravljenost tudi umreti, so zelo mnogi reagirali s smehljajem. Kljub vsemu pa upam, da so naša drugačna razmišljanja, ki pa so v marsičem zelo blizu razmišljanju vodilnih članov komunistične partije Italije in tudi večine njenega članstva, vsaj nekaterim tovarišem pomagala k manj togim, dogmatskim in blokovskim stališčem. Z obiskom Livorna se je naš ogled italijanskih luk končal, končali so se tudi obsežni prijateljski in poučni razgovori s predstavniki vodstva sindikata italijanskih luških delavcev. Nadaljevali jih bomo naslednjo pomlad, ko pride njihova delegacija v Jugoslavijo -in, prepričan sem, tudi v neposrednih stikih med sindikalnimi organizacijami posameznih naših in italijanskih luk. Obojestranske koristi so lahko izredno velike. KAKŠEN JE POLOŽAJ OBRTI V SLOVENSKEM GOSPODARSTVU? POJEM ŠIROKE IZBIRE, SOLIDNE POSTREŽBE, ZMERNIH CEN, POJEM DOBREGA NAKUPA Veliko možnosti — TRGOVSKO PODJETJE nama LJUBLJANA KOMENTATORJEV STOLPEC Davčna politika v prihodnje Načrtovalci družbenega razvoja Slovenije napovedujejo v naslednjih štirih letih več pomembnih novosti v naši davčni politiki. Predvsem naj bi tudi s politiko družbenopolitičnih skupnosti na področju sistema davkov oblikovali čimbolj izenačene pogoje za poslovanje na enotnem jugoslovanskem trgu in krepili stabilne tokove v celotni družbeni reprodukciji. Osnovne spremembe v sistemu družbenih obveznosti gospodarstva pa naj bi uveljavili s pomočjo razbremenitve delovno intenzivnih organizacij združenega dela, odmerjanja obveznosti po poslovnem uspehu, razmejitve obveznosti med temeljno organizacijo združenega dela ter zaposlenimi in z uveljavitvijo sistema bruto osebnih dohodkov. Slovenski gospodarstveniki predvidevajo, da bodo prispevki in davki občanov, v skladu z vse večjimi potrebami po storitvah družbenih dejavnosti in spremembami sistema družbenih obveznosti, v prihodnje relativno hitreje naraščali kot doslej, razen tega-pa bo politika prispevkov in davkov vse bolj temeljila na odstranjevanju neupravičenih socialnih razlik in na uresničevanju načela, naj za skupne potrebe sorazmerno več prispevajo občani z višjimi dohodki. Hkrati z usmeritvijo v racionalizacijo, večjo učinkovitost in posodobljenje dela organov in organizacij družbenopolitičnih skupnosti naj bi v prihodnjih letih materialni izdatki in negospodarske investicije rastle počasneje od drugih oblik porabe in. od narodnega dohodka, osebne dohodke pa naj bi usklajevali z osebnimi dohodki v gospodarstvu. Vse oblike splošne in skupne porabe se namreč morajo gibati v mejah razpložljivih sredstev, pri tem več izločiti za rezerve, če resnično želimo stabilizirati gospodarstvo. Znano je tudi že, da bomo vsako leto sproti - s pomočjo dogovorov med republikami in pokrajinama - določali tako obseg kot strukturo dohodkov in izdatkov zveznega proračuna ter višino prispevka republik in pokrajin za zvezni proračun. Dopolnilna proračunska sredstva za financiranje nujno potrebnih družbnih služb v premalo razvitih republikah in v pokrajini Kosovo pa bomo zagotovili z enotnim odstotkom vplačil od družbenega proizvoda gospodarstva. Vendar kaže v nadaljnji politiki oblikovanja dopolnilnih sredstev za manj razvite republike in pokrajino Kosovo uveljaviti načelo, naj bo obseg dopolnilnih sredstev neposredno odvisen in tudi v sorazmerju s prizadevanji za optimalno rast njihovih lastnih dohodkov, če želimo razpložljiva sredstva uporabljati kar najbolj smotrno. Slovenski gospodarstveniki pričakujejo, da bomo imeli v naslednjih letih nižjo rast zvezne proračunske porabe od rasti narodnega dohodka, kar bo možno doseči zlasti z boljšim delom javnih služb, s prenosi pristojnosti na republike in na druge družbenopolitične in interesne skupnosti in s tem povezanim oženjem administrativnih funkcij zvezne uprave in organizacij na zvezni ravni y g jih bomo tudi izkoristili? Če hoče obrt ujeti razvoj v gospodarstvu, bi morala v prihodnjih letih odpreti najmanj 15.000 delovnih mest • Terko zahtevni nalogi obrt sama ne bo kos, treba jo bo podpreti s kreditno politiko in z naložbami drugih gospodarskih panog v to dejavnost Položaj obrti v našem gospodarskem prostoru velja ocenjevati z dveh aspektov: s stališča njenega trenutnega mesta v strukturi slovenskega gospodarstva in" po vlogi, ki bi jo obrt morala imeti v njem glede na doseženo stopnjo gospodarskega razvoja. Lani je tako obrt v družbenem in zasebnem sektorju dosegla v naši republiki 3,8 milijarde dinarjev celotnega dohodka, kar predstavlja 4,9 odstotka celotnega dohodka slovenskega gospodarstva; pri tem je znašal delež obrti v družbenem proizvodu gospodarstva 7,6 odstotka. Od skupnega števila zaposlenih v gospodarstvu je bilo lani zaposleno v obrti — vštevši zasebne obrtnike, ki imajo obrtna dovoljenja — 11,5 odstotka vseh zaposlenih v Sloveniji ali nekaj več kot 51.000 prebivalcev. Dejansko pa je delež obrtne proizvodnje v gospodarstvu Slovenije nekoliko večji, kot ga prikazujejo uradni podatki. Statistika in služba družbenega knjigovodstva namreč izkazujeta pod „obrtjo“ le dejavnost tistih organizacij združenega dela, ki so po svoji osnovni dejavnosti razvrščene v obrt. Toda očitno je, da manjši del obrtne proizvodnje in relativno pomemben del obrtnih storitev opravijo tudi delovne enote, ki se sicer ukvarjajo z obrtjo, vendar so v sestavi drugih gospodarskih panog, med katerimi prednjačijo zlasti promet, trgovina, industrija motornih vozil, elektroindustrija, gradbeništvo in druge. Če bi upoštevali to dejstvo, bi ugotovili, da dela v drugih gospodarskih panogah še najmanj. 8000 obrtnikov. Potemtakem predstavlja sektor obrtne proizvodnje v širšem pomenu besede skupno kakih 13 odstotkov vseh zaposlenih v slovenskem gospodarstvu. V celotni obrtni dejavnosti, ki je uradno registrirana kot „obrt“, je zlasti opazen delež zasebne obrti. V skupno ustvarjenem dohodku obrti je zasebna obrt udeležena s 33,5 odstotka, od družbenega, proizvoda v vrednosti 1,5 milijarde dinarjev pa ta sektor ustvarja že skoraj 38 odstotkov ali več kot 580 milijonov dinarjev. NJed vsemi zaposlenimi v obrti je skoraj 44 odstotkov zasebnih obrtnikov. Izkušnje zadnjih let so nedvoumno potrdile, da se družbena obrt še vedno usmerja v proizvodnjo in da pri tem vse bolj zanemarja storitvene dejavnosti. Ta pojav je morda sam po sebi logičen, saj je obrtna proizvodnja veliko donosnejša od storitvenih dejavnosti, pa čeprav so ekonomski pogoji in močna konkurenti! precejšnja ovira za njeno še večjo uveljavitev. Dobršen del podjetij v družbeni obrti ima danes že dobro organizirane organizacije zdmženega dela z večjim številom zaposlenih, saj mnoge obrtne delovne organizacije zaposlujejo tudi do 400 delavcev. Ni dvoma, da udeležba družbene in zasebne obrti v slovenskem gospodarstvu iz leta v leto narašča, toda obrtniki še vedno tožijo v zapostavljenosti na področju dopolnilne proizvodnje in storitev. Kolikor bolj se namreč slovenska in jugoslovanska industrija usmerjata v ve-likoserijsko proizvodnjo, toliko večji bi moral biti delež obrtnih proizvodov pri dopolnjevanju izbire na domačem tržišču. Velikoserijska proizvodnja bi morala ob spoznanju, da obrt veliko bolj kot druge gospodarske veje sledi modnim in tehničnim novostim, upoštevati pomen dopolnilne obrtne proizvodnje. S tesnejšim povezovanjem z gospodarstvom bi obrtna proizvodnja tudi zmanjšala sedanji razmeroma visok uvoz in bi se tudi sama bolj usmerjala v izvoz. Sodobni tokovi življenja terjajo vedno več storitvenih obrtnih delavnic, vendar pa zavoljo občutnega pomanjkanja storitvenih obrtnih zmogljivosti še dolgo ne bomo „izpolnili želja“ obrtnikov. Izdelava razvojnih načrtov storitvene obrti — zanje so zadolžene občinske skupščine — pa je še vedno nekje na začetku. Družbena in zasebna obrt bo- sta morala dobiti ustrezno mesto v srednjeročnem načrtu razvoja Slovenije. O tem ni dvoma, da pa obrt ne bi venomer capljala za drugimi gospodarskimi panogami, bi morali poskrbeti za to, da bi v obeh sektorjih odprli najmanj 15.000 novih delovnih mest. Čeprav danes zmogljivosti nekaterih družbenih in zasebnih obrtnih delavnic niso povsem izkoriščene, je povprečna stopnja opremljenosti obrti še vedno na nizki stopnji, zato bo mogoče nova delovna mesta odpreti le z novimi naložbami ali z modernizacijo sedanjih obrtnih zmogljivosti. Upoštevajoč te zahteve in povprečno vrednost novega delovnega mesta v obrti, ki se približuje 80.000 dinarjem, bi morali v Sloveniji v naslednjih letih vložiti v obrt milijardo in 200 milijonov dinarjev ali kakih 240 milijonov dinarjev letno. Očitno je, da obrt sama ne bo mogla zagotoviti takega tempa razvoja, saj so obrtne delovne organizacije v letu 1969 in 1970 zmogle zagotoviti iz lastnih sredstev le 55 milijonov dinarjev za investicije, z bančnimi krediti pa skupno 95 milijonov dinarjev. Svojo perspektivo zato vidijo slovenski obrtniki, zaposleni v družbenem in zasebnem sektorju, edinole v spremembah sedanje kreditne politike in davčnega sistema. Ogrevajo se za večjo kreditno prožnost in za nižje davčne stopnje. Ekspanzija se jim sicer „po-nuja“, toda vprašanje je, kaj lahko pričakujejo od novih pogojev kreditiranja. Res pa je tudi to, da bi bilo treba razmišljati o tem, kako zainteresirati druge gospodarske dejavnosti za naložbe v obrt. —vk Po ovinkih do kvalitete Kot je znano, smo letošnje gospodarsko leto razglasili za leto kvalitete. Razveseljivo je, da ne nameravamo izboljšati izdelkov in uslug na trgu le s propagandnimi akcijami, temveč tudi s pomočjo posebnega zakona o jugoslovanskih standardih in kakovosti proizvodov, s čimer naj bi končno odstranili neku-rantne zaloge slabega blaga, povečali ugled in ceno naših izdelkov doma in na tujem in' vpeljali več poslovnega reda v trgovske kupčije. Zamisel je lepa, vendar se je že ob prvem osnutku tega zakona nabralo lepo šte- j vilo pripomb. Slovenski gospodarstveniki mu zlasti očitajo nesistematičnost in na kratko odmerjen rok za pripombe, saj ni bilo mogoče izvesti vse procedure, ki je potrebna za obravnavo tako pomembnega zakona za gospodarstvo. Razen tega bi moral biti že v uvodnem poglavju predpis, da se kakovost proizvodov določa z jugoslovanskimi standardi, s predpisi o kakovosti in s samoupravnimi predpisi -internimi standardi ter proizvajalnimi specifikacijami. Prav tako zakon ne bo dovolj učinkovit, če večina zakoh-skih določil ne bo obvezna, česar pa sedanji osnutek zakona ne zagotavlja. Zakon naj bi vseboval tudi določilo, da se z obveznimi standardi predpisuje kakovost posameznega proizvoda, medtem ko naj bi preostalo zakonsko materijo o kakovosti proizvodov obravnavali v posebnih poglavjih, ločenih od tistih, ki obravnavajo standarde. Tudi naziv zakona bi po predlogu slovenskih gospodarstvenikov kazalo spre- | meniti. Glasil naj bi se: zakon o jugoslovanskih standardih in o drugih predpisih, ki urejajo kakovost proizvodov. Vendar ni še nič zamujenega, saj se je razprava o tem zakonu, ki naj bi zagotovil več kvalitete na našem trgu, šele začela. Posebna strokovna komisija pri zvezni gospodarski zbornici namerava na osnovi pismenih pripomb in strokovnih posvetov oblikovati dokončno in enotno stališče celotnega jugoslovanskega gospodarstva do tega zakona in ga predložili v obravnavo in potrditev predsedstvu zvezne zbornice. Kljub temu pa ne bo odveč, če že zdaj in tudi ob tej priložnosti poudarimo, da lahko ob neuravnovešenih ekonomskih odnosih in gospodarskem življenju kvaliteta le upada, nikakor pa ne more rasti, pa če jo še tako pridno zalivamo z zakonskimi predpisi in sankcijami. V. B. V OBJEKTIVU Zdravilno vodo iz Rogaške Slatine poznajo že več kot tristo let. Sistematično so jo začeli izkoriščati leta 1803. Z globinskimi vrtinami pa so začeli raziskovati področje vrelca šele pred dvajsetimi leti. Vrtine, naredili so jih 40, so dale zadovoljive rezultate, predvsem so našli velike količine zdravilne vode Donat. Nekaj let kasneje so sprejeli dolgoročni program za razvoj zdraviliško-turističnega centra Rogaška Slatina. Po tem programu so že zgradili novo hidroterapijo, pivnico mineralne vode in modernizirali oziroma adaptirali več hotelov. Po tem programu so leta 1970 začeli graditi novo večjo moderno polnilnico. Pred dobrimi tremi meseci je polnilnica začela obratovati v novi, prav za to zgrajeni stavbi. Kapaciteta novega stroja je kar 16.000 litrskih steklenic na uro. Stari polnilni stroj, ki ga pa še vedno uporabljajo kot rezervo, je na uro napolnil le do 4500 steklenic. Predračun za novo pol- nilnico, ki ima še akumulacijski rezervoar za 1,200.000 litrov vode, sodoben raziskovalni laboratorij in napravo za pridobivanje ogljikovega dioksida je predvidel ceno približno 10 milijonov dinarjev. Dokončna cena pa bo bržčas višja. Prodaja mineralne vode Donat in Tempel v zadnjih letih skokovito narašča, saj se je od 2 milijonov steklenic v letu 1965 dvignila v lanskem letu na skoraj 24 milijonov. Za letos pa predvidevajo, da bodo prodali več kot 25 milijonov litrskih steklenic zdravilne vode. Precej zdravilne vode, predvsem Donata, tudi izvažajo: v Avstrijo, Italijo, Kanado, Nemčijo in v Švico. Prav tako kot prodaja na domačem tržišču se tudi izvoz vsako leto povečuje. Lani so v omenjene države prodali 1,242.000 steklenic Donata. AA V novi polnilnici imajo tudi moderen stroj za pranje steklenic. V eni uri lahko operejo in napolnijo 16.000 litrskih steklenic. . Poleg polnilnice je tudi velik skladiščni prostor, kjer delo opravljajo v glavnem viličarji ( "X ŽE TRISTO LET V________/ Z novim strojem se je pn povečani zmogljivostizrn šalo število delavcev skoro za polovico d' .-------------------- I E..i- r ^ m&m ” m ilillmrir :HHH5::iil iz ljubljane v new york Z letali Pan American boste potovali iz Ljubljane v New York najhitreje in najudobneje. Naša letala letijo vsak dan iz Londona, Frankfurta, Rima, Pariza, Amsterdama in Bruslja. Med poletom boste uživali razkošje največjega letala na svetu, našega 747. Vsi, ki so že potovali z našim 747 - bilo jih je več kot dva milijona - so bili navdušeni, ker so uživali med poletom: udobje, varnost in kuhinjo s svetovnimi Specialitetami. Med poletom Imate na voljo 12 zabavnih glasbenih programov In na izbiro dve filmski predstavi hkrati. K rezervaciji vašega poleta sodijo v našo skrb še: rezervacije v hotelih, ogled mest, razni izleti In služba rent-a-car. Zagotovimo vam tudi rezervacije za potovanja do vseh mest v notranjosti Amerike. x V ameriških poslovalnicah Pan American vam naši rojaki Iz ZDA lahko kupijo karto za polet v Ameriko; dostavimo vam jo v Jugoslavijo! V vseh poslovalnicah JAT, turističnih agencijah ali neposredno pri nas boste zvedeli vse o naših posebnih, izletniških tarifah. PAN AMERICAN, HOTEL SLAVIJ A, SV. SAVE 9, 11000 BEOGRAD. TELEFON: (011) 411-484 PanAm letalska družba z največjimi izkušnjami na svetu V PTUJSKEM KMETIJSKEM KOMBINATU ŽE UVELJAVLJAJO USTAVNA DOPOLNILA Kot noč lil dan Kolikšna je razlika med prejšnjim upravljanjem, ko je bil dinar daleč od proizvajalcev, in zdajšnjo samoupravo, ki zagotavlja možnost, da o oblikovanju in delitvi celotnega dohodka odločajo ljudje, ki ______ so ga ustvarili Samo o tem smo govorili, ko sem jih pred dnevi obiskal. Jože Skerlovnik, predsednik njihovega sindikalnega odbora, je namreč na zadnjem plenumu republiškega odbora sindikata delavcev v kmetijstvu, živilski in tobačni industriji pripovedoval, kaj vse so v Ptujskem kombinatu že storili, da bi v svoji samoupravni praksi uveljavili ustavna dopolnila. Med drugim je dejal: „Če samoupravni odnosi temelje na družbenoekonomskem položaju delavca v proizvodnji — in ustavna dopolnila trde, da je tako — in če je pravica do dela, do upravljanja in do delitve Ustvarjenega dohodka neodtujljiva pravica proizvajalcev, potlej moramo organizirati temeljne organizacije združenega dela tako, da bodo proizvajalci resnični nosilci celotnega upravljanja. Novi statut kombinata, ki smo ga sprejeli septembra lani, nam je zagotovil široke možnosti za takšno samouprav-6anje.“ Takrat sem obljubil, da jih bom obiskal in njihove izkušnje posredoval vsem kmetijskim proizvajal-06m na Slovenskem, zlasti tistim, ki so ustavna dopolnila sicer deklarativno podprli, bolj malo pa so ®torili, da bi jih uveljavili. SAMOUPRAVLJANJE ŽIVLJENJSKA NUJA h »Že nekaj let smo ugotav-?ali, da centralizacija sredstev v kombinatu in prelivanje dohodka iz obrata v obrat po skle-Pu centralnega delavskega sveta ueluje destimulativno,“ mi je magister Cveto Doplihar, mplomirani veterinar in glavni jhrektor kombinata. „Ustavne Premembe so le potrdile naše e*nje, da bi delavci bolj nepo-j*edno odločali o vsem gospo-jj^enju in o delitvi. Poprej so o enarju sklepali le tako imeno-»višji forumi14 kombinata ,n tak način delitve ni spod-°uJal delavca, da bi lahko ove-svoje ustvarjalske in uprav-flaiske težnje. Zato smo skušali Jti bolj stimulativne oblike gospodarjenja in odločanja in ij1 skoj e se n sm0 po skoraj dveh n^ temeljitih razprav sprejeli ja i' statut kombinata. Februar-tu.et°s smo na temelju tega sta-t 8 Podpisali samoupravni spo-pa Urn. 0 delitvi dohodka, zdaj o n ^Pravljamo nov sporazum hodk^^ Za ^eljtev osebnih do- st^P^membe, kijih terja novi Uekdl’ S° očltne že P" vhodu v Žda'^o uPrav0 kombinata, slu?! O naslovu piše: -»Skupne yDe ‘ kombinata. p0D °bratu kletarstvo, ki so ga gorio!«" Imenovali „Slovenske direv > mi je inž. Jani Goenc, flesa.O organizacije združena. Še bolj konkretno po- vedal, kako je bilo nekoč in kako je zdaj. »Včasih so delavci imeli samo dolžnosti in pravico, da delajo, zdaj pa morajo tudi odločati. Ker smo sredstva zbirali v skupni blagajni kombinata, smo se v obratih potrudili, da bi izvolili v centralni delavski svet takšne ljudi, ki so bdi na sejah osrednjega samoupravnega organa sposobni, da čim več iztržijo za svoj obrat. Vsa samouprava se je sprevrgla v bitko za delitev skupnega dohodka in zato smo bili v centralnem delavskem svetu skoraj vsi direktorji obratov. Ko pa smo lansko jesen začeli odločati o dohodku v obratih, ki so poprej samo predlagali svoje zahteve, potlej pa čakali, kako bo odločilo vrhovno vodstvo, so postali naši sestanki zelo živahni; poprej je bila naša samouprava zgolj skupek lepih besed, zdaj pa moramo v obratu govoriti kot dobri gospodarji.14 MOČ DINARJA Dan poprej sem se pogovarjal z delavci v nekaterih obratih ptujskega kombinata in so mi rekli: »Nekdanje in zdajšnje samoupravljanje' se razlikujeta kot noč in dan.11 Potem so mi povedali, kako je zdaj. Dohodek se oblikuje in deli v obratu kot temeljni organizaciji združenega dela. Od celotnega dohodka odštejejo najprej vse poslovne stroške. Potem od- vedejo obračunski osebni dohodek, zakonske obveznosti, in še tiste obveznosti, ki jih določa samoupravni sporazum, plačajo anuitete, investicijske dajatve in si oblikujejo sklade. Ostanek dohodka, tako imenovani poslovni rezultat, deli vsak obrat samostojno. Če ga nameni predvsem za osebne dohodke, raste obveznost za sklade hitreje kot delež osebnih dohodkov. Obrat, ki zaradi objektivnih težav ne doseže dovolj dohodka, lahko najame posojilo pri drugih obratih. Ta denar mora vrniti. Iz sredstev kombinata sanirajo organizacijo združenega dela le tedaj, če je izguba nastala zaradi nepredvidenih vremenskih ujm. Skupne službe plačujejo kot servis. Same naredijo proračun, ki ga sprejme delavski svet, pri izplačilu mesečnih dohodkov pa upoštevajo tudi poprečje poslovnih rezultatov obratov in vrednost točke kombinata, ki lahko nekaj prinese ali odnese. Delitev osebnih dohodkov temelji na analitični oceni delovnih mest in na točkovalnem sistemu. To je osnova. V večini obratov pa je mesečna plača le akontacija, končni obračun je odvisen od uspeha prodaje. 'nb0>»v° melbrosia® Btd. Ostanek dohodka delijo nekajkrat na leto ali pa ob zaključnem računu in pri tem upoštevajo delež posameznika in skupine pri uspehu obrata. Zdaj pripravljajo nov sporazum o delitvi osebnih dohodkov, pri katerem bodo upoštevali določila samoupravnega sporazuma v njihovi stroki, obenem pa bodo skušali odpraviti neupravičene razlike v številu točk za sorodna in podobna delovna mesta. Se pravi, radi bi s pomočjo medobratne komisije zagotovili enaka načela za plačevanje po delu. Novost je tudi dodatek za stalnost, s katerim naj bi za zdaj vsaj malo ublažili velike razlike med zgaranim delavcem, ki je svojo moč pustil v kombinatu ali v obratih, ki so kombinat ustanovili, in med delavcem, ki se je zaposlil šele včeraj. Ko torej obrat zagotovi svoje sklade in osebne dohodke, izloči v rezervni sklad kombinata 5 odstotkov od vrednosti svojih obratnih sredstev, kar porabijo za kritje izgub ali za posojila drugim organizacijam združenega dela. Za skupne rezerve izločijo 3 odstotke od republiške in enak znesek od občinske rezerve. Kar v obratu ostane, je poslovni sklad. Od tega dajejo 40 odstotkov v poslovni sklad kombinata, s pomočjo katerega uresničujejo skupno dogovorjene programe razvoja podjetja. Letos bodo, denimo, v obratu kletarstvo dali za ta sklad 0,6 odstotka celotnega dohodka. Njihov sistem samoupravljanja temelji na zborih proizvajalcev v organizacijah združenega dela, ki naj, po določilih statuta, oblikujejo programsko politiko proizvodnje in delitve. Vprašal sem jih, kdo je organizator in pobudnik sklepov proizvajalcev, ki se sestajajo na zborih: povedali so mi, da pri njih sindikat in zveza komunistov dobro delujeta. JANEZ VOLJČ Tudi letošnje poletje - kakor še vsako doslej — nas je »obdarilo11 z nekaj izredno vročimi dnevi in s povečano žejo, ki seveda sodi zraven. Prodaja brezalkoholnih pijač in piva je znatno porasla. Posebno veliko v poletnih mesecih spijemo piva. Pivovarne delajo z največjo možno zmogljivostjo, pa še komaj dohajajo žejo razgretih pivcev. Samo v UNIONU napolnijo dnevno v steklenice nad 400.000 litrov piva, v sode pa nadaljnjih 100.000 litrov. Polnilni stroji, ki so pravzaprav čisto novi in najmodernejši, napolnijo v eni uri 90.000 steklenic. »Komaj dohajamo potrošnjo. Iz polnilnice gredo zaboji piva naravnost na kamione,11 pravijo pri Unionu. Vrsta kamionov vsak dan čaka na pivovarniškem dvorišču. Zgodi pa se, da tudi kupci v trgovinah čakajo na pošiljko iz pivovarne. • KOROŠKA DOPOLNITVE SO NUJNE Predstavniki družbenopolitičnih in delovnih organizacij iz koroških občin Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec so že obravnavah osnutek programa razvoja SR Slovenije. Več razpravljavcev je menilo, da je treba osnutek še dopolniti, predvsem pa nekatera predvidevanja bolj objektivno ovrednotiti. Slišati je bilo pripombe, da je v osnutku premalo poudarjen razvoj slovenske tekstilne industrije, zlasti zaradi pomena te gospodarske dejavnosti pri zaposlovanju žensk. V osnutku je nadalje omenjen samo razvoj Železarne Jesenice, nujno pa bi bilo, da bi predvideli razvoj vseh treh slovenskih železarn, ki sestavljajo združeno podjetje, torej tudi železarn Ravne na Koroškem in Štore. Nekateri so menih, da ni bila realno ocenjena surovinska baza pri programiranju razvoja lesno-predelovalne industrije. Premalo pa je v osnutku poudarjena tudi nujnost hitrejšega poslovno-tehničnega sodelovanja in povezovanja gospodarstva znotraj občin, panog v republiki. Predstavniki koroških delovnih in družbeno-političnih organizacij pa so na ravenskem posvetovanju znova opozorili na slabo prometno povezanost Koroške z drugimi področji. Sestavljavci programa razvoja SR Slovenije razrešitvi tega problema niso dah nobene podpore. Zato so udeleženci posveta poudarili, da je gospodarstvo skupaj z občinskimi skupščinami doslej namenilo precej denarja za modernizacijo in rekonstrukcijo koroških cest, zdaj pa bi bilo prav, da bi tudi širša družbena skupnost bolj sodelovala pri razrešitvi problemov prometne povezanosti na Koroškem. (Ma) IZ ŠESTIH REPUBLIK I ... v jugoslovanskih sindikatih NE MANJ KOT 1.000 DINARJEV HRVAŠKA I I I Občinski odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti v Splitu in tamkajšnja gospodarska zbornica sta opredelila kriterije za najnižje osebne dohodke delavcev, zaposlenih v obrtnih in drugih sorodnih dejavnostih. Po tem dogovoru naj bi znašal naj nižji osebni dohodek nekvalificiranega delavca 1.000 dinarjev. Za polkvalificrane delavce so predvidene startne osnove od 1.100 do 1.800 dinarjev, za kvalificirane delavce od 1.500 do 2.000 dinarjev, za visokokvalificirane pa od 1.700 do 2.500 dinarjev. To naj bi bili hkrati tudi najnižji prejemki teh delavcev. Dogovor določa, naj bi imeli vsi delavci enotne dnevnice 120 dinarjev, terenski dodatek pa naj bi znašal 50 dinarjev. Razen minimalnega osebnega dohodka gre delavcem pri zasebnih delodajalcih tudi nadomestilo za letni oddih v višini 500 dinarjev, kot nadomestilo za prevoz na delo in z dela pa je delodajalec dolžan povrniti delavcu 50 odstotkov od cene prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi. Delavcem s petimi leti delovnega staža gre 18 delovnih dni dopusta, od pet do petnajst let staža 22 delovnih dni, nato pa 30 delovnih dni dopusta. I I VOJVODINA Vsi na dopust Kolektiv Agrokombinata „Subotica“ v Subotici je uvedel posebno novost - aktivni letni oddih za vse zaposlene ne glede na njihovo strokovnost in delovno mesto. Delovna organizacija je namreč vsakemu delavcu zagotovila deset delovnih dni aktivnega letnega oddiha, za kar nosi tudi vse stroške. Razen tega pa prispeva delovna organizacija vsakomur še po 20 din dnevno za žepnino. Čas tega oddiha seveda odštevajo od rednega letnega dopusta posameznikov, vendar pa je ta oddih obvezen za vse zaposlene. Plamenčki V rubriki „Gledano s strani" piše ,JRolitika“ pod naslovom ..Stabilizacija", da je neko slovensko podjetje predlagalo, naj bi vsi delovni kolektivi v državi delali letno 80 delovnih ur brezplačno in s tem prispevali k stabilizaciji. Pred časom pa so raziskave pokazale, da se v nekaterih novosadskih tovarnah od 7 delovnih ur efektivno dela samo 4 do 5 ur. Kako bi bilo, se sprašuje list, tudi zaradi stabilizacije, če bi najprej .dopolnili" redni delovni čas in šele zatem sprejeli slovenski predlog. Ali bi bil ta predlog potem sploh še aktualen? pik ZAKAJ DVOJNE KAPACITETE? Svet gospodarske zbornice Srbije za tekstilno industrijo zahteva, da naj bi prenehali z graditvijo dvojnih zmogljivosti. Trenutno je v Srbiji 139 proizvajalcev tekstila, to število pa še narašča. Investitorji so najpogosteje . dmžbenopolitične skupnosti, ki tako rešujejo problem zaposlovanja. O novih tovarnah včasih republiška gospo- Razširjena reprodukcija v rokah gospodarstva Na podlagi določil načrta razvoja Jugoslavije do leta 1975 bo osnovna skrb in odgovornost za širšo družbeno politiko razvoja poslej vendarle v pristojnosti republik in občin Kot je znano, je po uzakonitvi ustavnih dopolnil razvijanje razširjene reprodukcije prešlo v samoupravno pristojnost neposrednih proizvajalcev in organizacij združenega dela. V skladu s tem postajajo samoupravni sporazumi temeljna oblika zagotavljanja in usklajevanja skupnih potreb razvoja delovnih organizacij. Pri, uresničevanju širših interesov razvoja pa se bodo nedvomno vse bolj uveljavljali družbeni dogovori med delovnimi organizacijami, združenji ter interesnimi in družbenopolitičnimi skupnostmi Temu načelu bo slej ko prej treba prilagoditi tudi finančni instrumentarij kreditiranja, ki naj bi spodbujal interes za združevanje sredstev in skupna vlaganja. Takšna smer razvoja sistema razširjene reprodukcije, ki jo opredeljujejo ustavna dopolnila, pa je v znatni meri odvisna od povečanja deleža samofinanciranja in sorazmernega zmanjšanja sedaj prevladujočih kreditnih razmerij v gospodarstvu, kakor tudi od povečanja dolgoročnih virov financiranja v strukturi sredstev delovnih organizacij. To naj bi dosegli postopoma, s politiko zmanjševanja družbenih obveznosti, ki jo načrti posameznih družbenopolitičnih skupnosti že predvidevajo, ter s predvidenimi sistemskimi ukrepi in družbenimi dogovori, ki bodo nujno vplivali na skladnejšo delitev dohodka in na smotrnejšo politiko zagotavljanja sredstev za financiranje povečane poslovne dejavnosti delovnih organizacij. Pomemben napredek pri kre-.pitvi materialnih pristojnosti gospodarstva pa bodo - po oceni gospodarstvenikov - omogočili tudi predvidena reorganizacija poslovnih bank, skupna vlaganja na dolgoročnejši osnovi ter razvijanje trga finančnih sredstev in vrednostnih papirjev, s katerimi naj bi pritegnili prosta sredstva gospodarstva in občanov v banke in jih posojali tistim delom gospodarstva, ki jih nujno potrebuje za svoj razvoj. V skladu s sprejetimi načeli naj bi bila v prihodnje bistveno spremenjena tudi vloga družbenopolitičnih skupnosti na področju sistema razširjene reprodukcije. Prevladovale bodo oblike posrednega usmerjanja denarnih tokov, kot denimo, spodbujanje prelivanja sredstev na nerazvita področja, zagotavljanje ugodnejših pogojev gospodarjenja itd. Na podlagi določil načrta razvoja Jugoslavije, ki veljajo do leta 1975, bo federacija še naprej neposredno urejala in zagotavljala kreditiranje hitrejšega razvoja manj razvitih republik in SAP Kosovo ter, sporazumno z republikami, usmerjala posojila Mednarodne banke. Na proces razširjene reprodukcije bo vplivala tudi s sistemskimi rešitvami na področju zunanjetrgovinskega in deviznega sistema, nadalje z družbeno kontrolo cen in s politiko rezerv. Razen tega bo organizirala medrepubliške dogovore za skladno razreševanje nekaterih razvojnih vprašanj zlasti na področju energetike, prometa, proizvodnje surovin in kmetijstva. Osnovna skrb in odgovornost za širšo družbeno politiko razvoja pa bo poslej vendarle v pristojnosti republik in občin. Le-te bodo lahko svojo usmerjevalno funkcijo na gospodarskem ' in negospodarskem področju zagotavljale s se-' lektivno kreditno politiko, politiko cen iz svoje pristojnosti, s politiko davkov in prispevkov, s sistemom kompenzacij, z namenskim usmerjanjem dela proračunskih sredstev na posamezna razvojna področja. V pristojnosti republik je tudi razpisovanje posojil. Vloga republik pa bo še zlasti okrepljena pri usmerjanju razvoja infrastrukture. V. K. Prve kritike darska zbornica izve le iz tiska, ker se gradijo brez kakršnihkoli ustreznih ekonomskih elaboratov in programov. Svet za tekstilno industrijo je proti graditvi novih proizvodnih/ zmogljivosti, oziroma sodi, da bi investitorji na ravni gospodarskih asociacij nujno morali dobiti soglasje za posamezne investicijske programe. Promet skozi Slovenijo k morju postaja vedno težavnejši, počasnejši in nevarnejši. Nasveti potnikom k Jadranu v tujem tisku so polni opozoril na nediscipliniranost naših voznikov in pešcev, na neosvetljene vprege in na nesramne voznike, ki ne ugašajo dolgih luči. Opozarjajo pa tudi na gorske ceste brez ograj, na ovinke brez opozorilnih znakov, na divjajoče avtobuse in tovornjake, na nivojska križišča m drugo. Neki berlinski list je zapisal, „da bodo morah v prihodnjih letih odsvetovati avtomobilistom potovanje na Jadran, če se razmere na cestah, predvsem na slovenskih in obalnih, ne bodo vsaj deloma izbolj- šale". Medtem ko vsi tujci tako rekoč brez rezerve hvalijo 'prizadevnost naših prometnih.miličnikov in storitve rumenih avtomobilov, pa opozarjajo, da je zdravniška pomoč na jugoslovanskih cestah ob nesrečah navadno dokaj pozna. Najhuje pri vsem tujem pisanju pa ni le kritika, temveč to, da predlagajo tudi rezervne smeri potovanja mimo Jugoslavije in seveda tudi rezervne — nejugoslovanske cilje. Dve plati medalje Brez besed Potniški promet na železnici ima iz leta v leto večje izgube. Zato so v skupnosti jugoslovanskih železnic predlagali, da bi bilo potrebno vse nerentabilne potniške proge ukiniti. Generalni direktor jugoslovanskih železnic Vanja Vranjican pa se je temu predlogu odločno uprl. Dejal je, da je res vedno manj potnikov, posebno v notranjem in obmestnem prometu, res pa je tudi, da železnica ustvarja v mednarodnem prometu dobre poslovne rezultate in da se na teh progah promet povečuje letno za 10 do 16 %. Obnavljati, ne le graditi! Delavci mesne industrije „Gavrilovič“ so predlagali, naj bi v državi razpisali splošno ljudsko posojilo, s katerim bi zagotovili dodatna finančna sredstva za modernizacijo gospodarstva. Menili so tudi, da bi odložitev začetnih in tudi prekinitev delno že opravljenih del na predvidenih avto cestah do leta 1975 pomenila prispevek k stabilizaciji celotnega jugoslovanskega gospodarstva. Vsa razpoložljiva sredstva, vštev-ši zbrana sredstva na osnovi posojil za avto ceste in podobne objekte, naj bi strogo namensko izkoristili za dograditev in tehnično izpopolnitev sedanjih industrijskih obratov. i Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti- TE DNI SO REKLI Predsednik sveta zveze sindikatov Srbije DUŠAN BOGDANOV-Senko v razgovoru z redakcijo RAD: Razprave o pravnem statusu in žiro računu so dokaj pogoste. Prihaja do takih polarizacij: ali enotna organizacija s statusom pravne osebe z enim žiro računom in s povsem centraliziranim dohodkom ali pa neupravičena dezintegracija kolektiva. Tako v prvem kot v drugem primeru pa gre v bistvu za to, da se vodilne strukture borijo za svoj položaj oziroma za svojo oblast. Odgovor na vprašanje, kateri del delovne organizacije naj ima status pravne osebe, se bo porodil sam po sebi, ko bomo doumeli in sprejeli zahtevo, da mora temeljna organizacija združenega dela upravljati s celotnim dohodkom. Ali bo kak del kolektiva dobil status pravne osebe ali ne, je odvisno od poslovnih odnosov do tretjih oseb. Dogajali pa so se primeri, da so nekatere delovne organizacije med letom nekajkrat spreminjale svoj status. Vse to povzroča negotovost in s tem se tudi ne moremo sprijazniti. Zaradi nelikvidnosti so nekatere delovne organizacije celo- izkoristile možnost, da odpro svoj žiro račun, ta ukrep jim je pomagal pri tem, da so izigrale svoje poslovne partnerje. Imele so svoj žiro račun za „prejem“ dolgov in žiro račun za zbiranje sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. Takšne razmere pa so seveda nevzdržne. V ustavi SFRJ je zapisano, da ima vsak del kolektiva, če gre za trdno ekonomsko celoto, pravico konstituirati se kot temeljna organizacija združenega dela. V praksi pa lahko zasledimo, ko si tudi najbolj sestavljene organizacije prizadevajo ohraniti sedanji status. Po drugi strani pa je res tudi to, da si nekateri manjše deli sicer celovitega proizvodni ga kompleksa prizadevajo, da bi se osamosvojili, skratka, gre za najrazličnejše skrajnosti. Predsednik republiške konference SZDL BiH MIČ0 RAKIČ v Gornji Sanici n* proslavi 30. obletnice prve mladinske delovne brigade * Okrepljeni napori in bolj S rezultati pri notranji stabilizaciji so pospešili proces diferenciacije sil pri nas. Okrepile so se sik samoupravljanja, opazne pa so postale tudi ločnice med samoupravljanjem in antisamoupraV; nimi pojavi. Zdaj veliko bolj jasno in hitreje zasledimo odpore nacionalistov, birokratov in tehnokratov, saj se le-ti čedalje pogosteje spotikajo ob fronti samoupravljanja. Nasprotniki samoupravljanje se kdaj pa kdaj obračajo k mladini, in to v imenu liberalističnega koncepta razvoja, v imenu „nove levice" itd! Kritiziraj0 vsepoprek in vsakogar, vendar pa ne nudijo rešitev, ponujajo tez° o krizi mladine, zatem pa jo postavljajo v nasprotje s svojo drugo tezo o krizi družbe. DemagO" ško poudarjajo pravice in potrebe mladine, čeprav le-te presegajo sedanje možnosti skupnosti. Vedno znova moram® tudi pričakovati, da bodo v naf različnejših oblikah poskušati preprečiti proces stabilizacij0, To počenjajo v obliki širjenj3 nacionalizma, če imajo seveda možnost za to j v obliki dive® z antskih akcij, v obliki -„skrbi za naše delavce, ki so začasfl? zaposleni v tujini, v obliki skrb za gradnjo cerkva v Jugoslaviji podobno. Nosilci te aktivnosti so Pk gosto ostanki preživelih razred? in pripadnikov nekdanjih /a*\ stičnih in kvisiinških, ustaških* četniških formacij, ki so bile e®- jaško poražene v drugi svetov®1 vojni, še vedno pa uživajo Sost-u ljubje v Avstraliji in v nekaterij1 drugih državah Evrope in A1®, rike. To za nas niso novi poJ3’ SRBIJA Krepitev sodelovanj# Izvršni svet Srbije je obravnaval pismo predsednika ZIS Dže-mala Bijediča, v katerem predlaga ustanovitev nove medrepubliške koordinacijske komisije za področja razširjene reprodukcije, davkov in delitve. V pismu je rečeno, da bi bila naloga te komisije, s posredovanjem strokovnih skupin in pomočjo določenega števila znanstvenih ustanov in strokovnjakov, v čim krajšem roku predložiti osnove sistemskih rešitev za omenjena področja. področja hkrati, čeprav r širjena reprodukcija, davki delitev sredstev le predstavi) J celoto. ker® Bijedičev predlog so podprli člani IS Srbije s pripombo, da se pri tem zastavlja vprašanje, aU ni ta naloga preobsežna za eno samo komisijo, ki bi bila tako odgovorna za tri Tako ali drugače: v vsa* "3 sestal* a k se bodo dogovarjali o P'-'(jrlo primeru bo prišlo do ses-predsednikov vlad, na kater - o P nostih tega predloga, še Pr® p. bo prišel pred zvezno ščino. PODOBE NAŠEGA Časa Član našega-sveta je zaradi boljše strukture in potrebe po neposrednem stiku s kolegijem tudi tovariš Tomaž, naš komercialist. S tem mu je dana možnost, da ureja stvari zase z odkritim soočanjem mnenj, to je iz oči v oči z nami, medtem ko jih urejamo za druge iz vodstva na osnovi pismenih naročil direktorja, ki jih predsedniku sveta prinaša naša kurirka. Zadnje čase je tovariš Tomaž dokaj nataknjen; nekaj se v njem kuha, nekaj ima za bregom. Ko bi le vedeli, kaj? Naše blago gre dobro v promet, na dolžnike še kar uspešno pritiskamo, direktorju ne grozi selekcija, ker so si ustrezni ljudje z občine že izbrali nove službe. Le kaj Tomaža tare? Na odgovor nam ni treba dolgo čakati. Predsednik sveta je na pobudo tovariša Tomaža sklical sejo. Kolikor nas je tu, nihče ne manjka in tako smo sklepčni. - Besedo ima tovariš Tomaž! začne predsednik, si z robcem o tre čelo in prižge cigareto. — Oprostite, tovariši! S predsednikom bi vas ne- dvomno ne vznemirjala v teh pasjih dneh, kaj ne da ne, Polde, če bi ne bila zadeva pomembna in kolikor toliko nujna! reče zaupljivo in resno tovariš Tomaž. Vsi smo na tmjih. ■— Danes ne bom govoril o svoji nizki plači. Vsi dobro veste, da mi ponujajo drugje dvakrat, trikrat več, samo če pridem k njim, še zlasti pa naša konkurenca. Dandanes namreč ni važno, če kaj de- nim glasom. - Če greš čez, pa še toliko garaj, plačaš kazen! K sreči je generalni razsoden človek in sva se že dogovorila, da mi je treba presežek vreči na dnevnice ali kilometrino, kjer je pač več prostora. Tako je ta stvar, ta zadnja aktivistična hajka zadaj zame zaključena. Mori me pa nekaj drugega ... Zdaj pride glavno, pomislim. Vsi napnemo ušesa. — Saj ne rečem, tovariši, moji, če želite, da bom v redu opravljal službo. — O tem smo vendar že sklepali! se oglasi Milan, član sveta. — Vse to vemo! Prav zato smo stanovanje za vas skrbno izbrali. Tiste gradnje ob dolgem mostu, kjer smo vam odobrili triinpolsobno, so v mirnem kraju. Tovariš Tomaž se malo zamisli, potem pa nadaljuje. - Resje tako, kot pravi to- IZ OCI V OCI laš ali ne, važne so le zveze. Kupili bi torej radi moje dobre zveze, ki jih imam na domačem in tujem trgu, pa če bi jaz kaj delal ali ne Pri „Kepleksu“ imajo na primer cel štab ljudi v komerciali, še z mezincem bi mi ne bilo treba migniti. Pa nočem v varen pristan, zdaj, ko sem v najboljših letih. Pri vas mi je všeč in tu ostanem! Če ni plača, kaj je potlej? pomislim in pogledam po omizju. Na samoupravno resnih obrazih opazim olajšanje. Tudi drugi so se oddahnili. - Sicer nam je pa družba s temi sporazumi prav nesramno stopila na vrat, nadaljuje tovariš Tomaž z nekoliko višjim in bolj odloč- da niste imeli razumevanja, nadaljuje tovariš Tomaž. -Ko sem prišel k vam,‘ste mi ]dali, kar ste največ mogli: sedemdeset kvadratov z balkonom, kasneje pa še participacijo za centralno. Vendar je tehnika gradenj od takrat do danes pri nas že zelo napredovala, medtem ko je našo stolpnico že začel glodati zob časa. Razen tega je tudi njena lokacija zelo ponesrečena: saje iz sosednje tovarne se mi valijo naravnost v spalnico. Ne samo to: mularija noč in dan buta z vrati, jaški pa kar naprej pokvarjeni. Saj ne rečem: za kakšen mlad par, ki šele vstopa v vse to, je zadeva kar primerna! Jaz sem pa doma potreben počitka, dragi variš Milan. Tisto stanovanje, ki ste mi ga izbrali in dodelili, je res v mirnem področju: blizu glavne ceste, pa spet toliko iz mesta, da človek že vdihuje podeželski zrak. Vendar pa je treba razen tega vedeti, da je vse tisto pobočje na novo zazidano, brez ustrezne infrastrukture in različnih nujnih komunalnih objektov, kot so šole, otroškovarstvene ustanove, trgovine, servisne delavnice et cetera et cetera. Takoj, ko sem si vso reč po-bliže ogledal, sem ugotovil, da nimam tam kaj iskati in sem obiskal še druga gradbišča. Pri tem sem imel več sreče kot pameti, saj sem naletel na dokaj ustrezno in še nekupljeno štirisobno stano- vanje le dober kilometer zračne črte od centra, da o urejeni infrastrukturi sploh ne govorimo. Mislim, da bi mi to stanovanje povsem ustrezalo. — Če dovoliš, tovariš Tomaž, bi jaz nadaljeval, reče računovodja, ki prisostvuje seji sveta kot strokovni organ uprave. — Za svet sem za realizacijo tega predloga že pripravil nekaj alternativnih variant različnih proračunskih projekcij finančnih odnosov med našim skladom skupne porabe in banko. Ne bom vas moril s podrobnostmi: povem naj le, da gre za finančno korekturo predhodnega sklepa delavskega sveta o isti zadevi v znesku 120.000 N din. Za toliko se namreč v tej zvezi poveča participacija z naše strani, medtem ko z banko ni bilo mogoče doseči večjega angažmaja. Po konzultaciji, ki smo jo imeli z generalnim, kakor tudi glede na naše finančno stanje, je takšna finančna operacija nedvomno možna, posebno še, ker s dem sprostimo del našega stanovanjskega sklada, ki ga trenutno zaseda tovariš Tomaž, za naše socialno najbolj kričeče primere ... Naprej pa se sestanek nadaljuje tako, kot vsakič, ko smo ga sklicali na pobudo tovariša Tomaža: ekspedi-tivno in v korist naši skupni stvari. VINKO BLATNIK I Veliko | tujcev Štiri cestne mejne prehode na Gorenjskem je v juliju prešlo 2 milijona 400 tisoč potnikov, kar je za pol milijona več, kot v istem mesecu lani. Močno povečan promet ugotavljajo na teh prehodih tudi v avgustu, najgostejši pa je v dneh od petka do nedelje. Največ potnikov so našteli na Ljubelju, kije v preteklem mesecu za-jj beležil 1 milijon 670 ti-^ soč prehodov, sledi pa--Korensko sedlo z blizu * milijon prehodi, kar je za j tretjino več kot lani v £ istem času. V vseh sed-? mih mesecih skupaj je * gorenjske cestne mejne / prehode prešlo 5 milijo-£ nov potnikov, od tega £ skoraj polovica na Korenih skem sedlu. J Na Gorenjskem pa pre-/ cej potnikov zapusti našo £ državo ali vstopi vanjo ? tudi z vlakom ali letalom. £ Na jeseniški železniški 4 postaji so julija našteli J 350 tisoč mednarodnih £ potnikov, na brniškem / letališču pa 21 tisoč. K°toško-slovensko-hrvaški gospodarski „vrh“ je ob jugoslovanskem dnevu na sejmu seznanil avstrijske Švedska Husqvama, ki je po vsem svetu zaslovela z odličnimi motornimi žagami, je kajpada tudi na •n slovenske novinarje z ugodnimi rezultati letošnje blagovne menjave med Avstrijo in Jugoslavijo celovškem razstavišču bila deležna naj večjega obiska Koroški sejemski dnevi Kar pomeni za Ljubljano vin-p* sejem, je za Celovec vsako-,etni lesni sejem. Nedvomno izjemna gospodarska prireditev, ^ dobiva zadnje desetletje na I ari celini svojevrstno veljavo, ^tošnji, tokrat že 21. avstrijski esr>i sejem, ki ga njegovi stalni jjiskovalci poznajo bolj kot ce- vski sejem, je presegel vsa pri-1 Tavanja. Na najpomembnejši tošnji predstavi avstrijskega jjspodarstva se je v zadnjem dnu predstavilo na celovškem l^tavišču nekaj manj kot v. razstavljavcev iz 30 držav. niimi 700 '»uctriicHli in (j^^njimi je 700 avstrijskih in - - podjetij razstavilo svoje Jiiovejje dosežke na lesnem liav * ^°bra polovica razstavne cev je sodelovala na blagov- ^ Keimil rvcfoli nnpli svoj _SeJmu’ ostali pa so našli Prostor, kje drugje, kot na ?abavišču. l e odpišemo „zabavno stran' .katere na sejmih ne gre od nekH - - — Sj(ouaJ, z njo pa tudi „rekorder-*isto“ med razstavljavci, Smo j*?. uieu raz: n j, bili Jugoslovani na letoš- Dj Jugoslovani na letos- sjcgj1 eelovškem lesnem sejmu cev\ P° številu (46 razstavljav- w Hlfid unrlilnirvii iionrlor p Pon vodilnimi, vendar s m; V. °° verjetno daleč za tisti-• ,*> Ki r izbir *80 storili vse za najboljšo re«l0 j0 nakup. Našo „čast“ so je«. ?\°venska in hrvaška podle]^’ ^ so se predstavila s kotla Se'n°.„razstavo, sicer pa sta l]QrJrn;-u postavila svoja pavi-edinole koprska Agraria in LIP z Bleda. Za obiskovalce je bil posebno privlačen jugoslovanski paviljon, v katerem ni bilo kdove kakšne „paše za oči“, a je kljub temu bil med sejemskimi dnevi v središču zanimanja gospodarstvenikov z vseh evropskih strani. Peščica naših podjetij — Emona, Mercator, Jugotekstil, Slovenija vino, Koteks-Tobus, Lesnina, Modna hiša in drugi — je poskrbela za prostorsko majhno, vendar zato toliko kvalitetnejšo predstavo svojih reno-miranih proizvodov, ki so zadnja leta obšla domala vso zemeljsko oblo. Izbrana sortna vina, prehrambeni izdelki, usnjena konfekcija in galanterija, vzorčno blago in modna konfekcija za jesensko in zimsko sezono, je bila zanimiva paleta, ki je dala največji letošnji sejemski manifestaciji pri naših severnih sosedih svojevrstno obeležje. Če je skromnost lepa čednost, tega ne bi mogli reči za sicer kakovostno izbrano, vendar po naši sodbi še vedno premajhno ponudbo naših razstavljavcev. Predvsem zaradi vedno večjega povpraševanja po našem blagu, ki se mu na avstrijskem tržišču nudijo za prodajo velike možnosti. Koroški sejemski dnevi so nas znova prepričali, da so sejmi, posebno še tisti, ki se odvijajo v prostoru Alpe-Adria, najboljše mesto za soočanje ponudbe in povpraševanja, za osebno spoznavanje med kupci in ne nazadnje za nadvse pomembno turistično ponudbo. Zadnje čase koroško gospodarstvo sicer ne kaže za sejem Alpe-Adria posebnega zanimanja, vendar bi bilo zmotno, če bi zdaj z našo kolektivno in posamično udeležbo na celovškem lesnem sejmu čakali od sosedov na „enakovreden odnos moči“. Naša podjetja so v odločanju za sejemske nastope samostojna in se jih udeležujejo, če jim to ustreza, vendar bi kazalo k vsakoletnemu celovškemu sejemskemu „soočenju“ pritegniti še več naših razstavljavcev. S tem pa nismo imeli namere zmanjševati deleža mnogih naših podjetij, ki so razstavljala na letošnjem sejmu. Očitno bi morala biti naša sejemska „peščica“, na katero smo naleteli v korošjci metropoli zadnji teden, dramilo za vse, ki se jim zdijo vsakoletni koroški sejemski dnevi komercialno vabljivi in predvsem — koristni. Sejmov, kakršen je celovški, ni v izobilju, zato bi morala naša podjetja priti nanj s še večjo ponudbo kot letos. Povpraševanja po našem blagu pa je že itak veliko ... Tekst IVAN VIRNIK Foto: ANDREJ Ar-*"" Kaj bo treba obleči letošnjo jesen, so obiskovalci videli na razstavnem prostoru Koteks-Tobusa. Prepričali smo se, daje usnje privlačno tako za mlade kot za stare Koprska Agraria se je „postavila“ z lastnim paviljonom in zabeljenimi cenami. Za buteljko merlota in ostalih sortnih vinje bUo treba odšteti 50 šilingov (36 dinarjev), za porcijo čevapčičev 25, ražnjičev 35 in pršuta 35 šilingov (več kot 25 dinarjev). Vseeno pa so , jugo“specialitete vabile kot za stavo IZ NAŠE DF^JŽBE ■##//#/##///#/####/####/#/#/#/#/#########■ i s * * i * * * * * j ^ osnove ter uporabo drugih socialnih posegov pri odmeri po- Doklej različne pokojnine za enako delo? V sedanji javni razpravi o novem sistemu invalidsko-pokoj-ninskega zavarovanja terjajo ljudje več posluha za upokojence z nizkimi prejemki. Ta zahteva ni nova, saj je že konferenca ZK Slovenije na svojem tretjem zasedanju, ko je razpravljala o socialnih razlikah v naši družbi, predlagala, naj bi bila pokojninska osnova in od nje odmerjena pokojnina v prihodnje odvisna predvsem od višine osebnega dohodka zavarovanca oziroma od dolžine njegove delovne dobe. Ker pa pokojnina ni le ekonomska, temveč tudi socialna kategorija, bi ne smeli mehanično prenašati v pokojninsko zavarovanje vseh razlik v osebnih dohodkih aktivnih zavarovancev. Zato je treba z izpopolnitvijo metode za določanje pokojninske kojnin ublažiti sedanje pretirane razlike med pokojninami, ki očitno ne odražajo delitve po delu. Ohraniti je treba torej varstveno pokojnino, ki mora zagotoviti eksistenčni minimum, prav tako pa tudi določanje najviše družbeno upravičene pokojninske osnove. Ali smo se te naloge sploh lotih? Osnutek zakona o inva-lidsko-pokojninskem zavarovanju priča, da smo se je, in to dokaj resno in odgovorno. Predlagatelji sistema novega inva-lidsko-pokojninskega zavarovanja si pri določanju pokojninske osnove zlasti prizadevajo upoštevati minulo delo, hkrati pa določati pokojninsko osnovo tudi s pomočjo socialnih kriterijev, razumljivo, ob upoštevanju načela: za enako delo približno enako plačilo! Sama razrešitev tega vprašanja pa bo v praksi izredno zahtevna. Strokovni razlogi govore namreč za to, da bi morali biti razponi v pokojninah manjši kot v osebnih dohodkih, kakor tudi, da je potrebno zmanjšati prevelike razlike med delavci, ki so opravljali enako ali podobno delo v različnih organizacijah. Tu gre za zmanjšanje tako zvanih „ekscesnih“ razlik, kar ni samo nehvaležna ampak tudi dokaj odgovorna naloga. Na 3. seji konference ZKS je obveljalo tudi stališče, daje treba zmanjšati pretirane socialne razlike med upokojenci, ki se preživljajo le s pokojnino, in upokojenci, ki imajo še redni dopolnilni dohodek iz dodatne zaposlitve. Uveljavili naj bi načelo, da je treba ta dopolnilni dohodek davčno še posebej obremeniti. Vendar ta obremenitev ne bi smela biti tolikšna, da bi upokojencev ne spodbujala več za pridobivanje dopolnilnega dohodka. Takšen ukrep bi moral prizadeti le upokojence z nadpoprečno pokojnino oziroma dohodkom. Delno smo to zahtevo v Sloveniji že uresničili z obdavčitvijo zaslužkov upokojencev, ki presegajo 20.000 N-din ietno. Kljub temu pa med zavarovanci v vse večji meri prevladuje prepričanje, da je zaposlitev upokojencev možna le iz socialnih razlogov, kot je na primer nizka pokojnina, medtem ko obsojajo primere, da zavarovanec nadaljuje s prejšnjim delom in prejema običajno relativno visok osebni dohodek, hkrati pa še pokojnino. Ob tem je sicer moč pričakovati, da novi zakonski predpisi o pokojninskem zavarovanju takšnim zaslužkarjem ne bodo preveč prizanašali. Vendar tega zapletenega vprašanja tudi juridično in ustavno še nismo do kraja razvozlali, saj je ustavno sodišče Slovenije pred dnevi prejelo utemeljeno vprašanje, ali je takšna obdavčitev dohodkov upokojencev zakonita ali ne. Odgovor na to vprašanje bo nedvomno vnesel več jasnosti tudi v sedanje dileme pokojninskega zavarovanja. V. B. S N 5 N S S i i n i s N * 1 N V NEKATERIH ZASAVSKIH PODJETJIH NE POZABLJAJO NA SVOJE NEKDANJE ČLANE Ne samo priložnostno V predilnici Litija so za člane kolektiva, ki so odšli v zasluženi pokoj, sprejeli naslednje sklepe: vsak upokojenec prejme nagrado v višini enomesečnega osebnega dohodka; ob odhodu iz tovarne povabijo vse upokojence na tovariški pomenek; vsi upokojenci prejemajo brezplačno glasilo podjetja; vsi imajo v počitniških domovih podjetja enake pravice kot aktivno zaposleni, prejemajo torej regres za letovanje in vsak čas lahko vsakdo dobi obroke hrane v obratu družbene prehrane v tovarni, ki so seveda znatno cenejši kot v kateremkoli drugem gostinskem obratu Očitno je, da v litijski predilnici svojim nekdanjim članom kolektiva ne izkazujejo samo priložnostne, enkratne pozornosti, marveč skušajo nekoliko več storiti zanje. Zavoljo tega se nekdanji člani tega kolektiva ne počutijo na mah odrezani od dogajanja v delovni skupnosti, pač pa so še povezani z pjo, spremljajo njeno gospodarjenje in poslovanje, spoznavajo njeno nadaljnjo usmeritev in podobno. Resnici na ljubo kaže povedati, da podobno pot ubira vse več zasavskih podjetij v odnosu do svojih nekdanjih zaposlenih. Drži sicer, da so to šele skromni začetki in da bržkone v tem ali onem kolektivu ne bodo mogli toliko storiti za svoje upokojene so tovariše kot v Predilnici, ki ima za to seveda nekoliko boljše materialne možnosti. Ni' pa nobenega dvoma, da je bolj pomemben sam odnos, da upokojenci čutijo prizadevanje svojih nekdanjih podjetij, da niso pozabili nanje in da pravzaprav kategorija minulega dela, če ga smemo tako imenovati, dobiva nove razsežnosti in tudi novo vsebino. Ne bo odveč omeniti, da v zasavskih premogovnikih dvakrat na leto, ko odhajajo iz tega podjetja upokojeni rudarji, pripravijo tovariško srečanje z njimi. Seveda v tem podjetju ne • prejmejo enomesečnega osebnega dohodka, ker so njihove materialne možnosti zelo pičle. Vseeno pa vsak prejme vsaj simbolično denarno priznanje, kasneje pa jim v okviru društva upokojencev zagotavljajo vsako leto nekaj premoga po znižani ceni. V hrastniški steklarni so ondan povabili na pogovor in tovariško srečanje kar okoli tristo svojih nekdanjih delavcev. Denar za njihovo obdaritev pa so zbrali aktivni zaposleni iz svojega osebnega dohodka. Ni treba dokazovati, da so bili nekdanji steklarji na moč presenečeni zaradi tolikšne pozornosti svojih nekdanjih soto-varišev. Še bi lahko naštevali, kako se v številnih zasavskih podjetjih spreminja odnos do njihovih nekdanjih aktivnih članov kolektiva. Kot rečeno, bo ta pot no vsej verjetnosti počasna, marsikje pa bo ostala samo priložnostna. Vendar, če bodo zares v podjetjih ta vprašanja zapisali celo v svoje statute in druge samoupravne akte, ni nobenega dvoma, da bo to sodelovanje postalo samoupravno dogovarjanje. In prav to je pri tem najbolj bistveno. -rm- TURISTIČNI PROMET Na Gorenjskem so lahko kar zadovoljni s turističnim prometom, ki so ga dosegli v letošnjem I. polletju. Gostov je bilo za 7 odstotkov več, nočnine, ki jih je bilo skupaj 526 tisoč, pa so porasle za 10 odstotkov. Ugodni polletni rezultati so v precejšnji meri posledica dobre zimske sezone, razen tega je Gorenjska v aprilu in maju doživela znatno manjše nazadovanje turističnega prometa, kot naša druga turistična področja, junija pa je že zabeležila 7-odstotni porast. Tudi v juliju so bili turistični delavci z zasedenostjo svojih zmogljivosti kar zadovoljni. Število nočitev ne zaostaja za lanskim julijem, ko je bila sezona nadpoprečno dobra. Blejčani so prvič dosegli v enem samem mesecu 100 ti- soč nočitev (lani julija so jih imeli 98 tisoč), v bohinjskih hotelih pa so ugotovili 1000 nočitev več, kot lani. Zaradi slabega vremena je bilo slabše v kampih. V Bohinju je bilo kar 3000 ah skoraj za tretjino manj nočitev, kot v juliju lani, v največjem slovenskem kampu Šobec pa se je število nočitev zmanjšalo za 6 odstotkov. Šele vroči avgustovski dnevi so obisk kampov nekoliko povečali, vendar ta na Gorenjskem vselej in tako tudi letos po številu stanovalcev bistveno zaostaja za julijem. Značilno je, da se turisti na Gorenjskem vse bolj zanimajo za bivanje v hotelih, zanimanje za zasebne sobe pa v splošnem nazaduje. Slednje gre pripisati dejstvu, da v gorenjskih turistič- nih središčih ni dobro poskrbljeno za možnosti cenejše prehrane gostov, ki stanujejo pri zasebnikih. Stroški letovanja v hotelu so tako često celo cenejši kot v zasebnih sobah, čeprav te nudijo manj udobja. Posebno po zadnjih podražitvah v gostinstvu med cenami hrane v najboljših hotelskih restavracijah in navadnih gostiščih ni več pravih razlik. Vsi, ki jim gre za i splošen napredek turistične dejavnosti, si bodo zato morali bolj prizadevati, da vsa večja turistična središča dobijo primerne samopostrežne restavracije, razen tega pa bi bila nujna tudi večja skrb pristojnih organov za to, da bi bile cene v posameznih lokalih zares v skladu s kvaliteto hrane ter ravnijo postrežbe in okolja. M. S. Na 10 c i cer o • DRAVOGRAD 12-članski kolektiv Lekarne Slovenj Gradec je slavil te dni, in sicer v letu dni, že tretjo pomembno delovno zmago. Namenu so izročili preurejene prostore Lekarne Dravograd. Pred tem pa so preuredili lekarniške prostore še v Slovenjem Gradcu in v Mislinji. Preureditev prostorov Lekarne Dravograd je financirala stanovanjska enota podjetja Meža Dravograd, nakup opreme pa je veljal slovenjgraško Lekarno 70.000 dinarjev. (ek) • MISLINJSKI JAREK Občinska skupščina Slovenj Gradec je na zadnji seji dala soglasje, da se z 31. avgustom ukine podružnična šola v Mislinjskem jarku, učence pa s šolskim letom 1972/1973 pre-šola na centralno osnovno šolo v Mislinji. Temeljna izobraževalna skupnost Slovenj Gradec bo zagotovila denar za brezplačni prevoz učencev ter za regresiranje malic in kosil za učence iz Mislinjskega jarka. (an) • PREVALJE Še ta mesec bo vseljiv novi, tretji stanovanjski blok za upokojence iz Mežiške doline na Prevaljah. V tem novem bloku, v katerem bo 29 sta- ' novanj, bo na voljo največ stanovanj za upokojence s Prevalj. Več upokojencev z Raven, iz Črne, Mežice in s Prevalj, ki so doslej živeli v neprimernih, vlažnih im majhnih stanovanjih, se bo na jesen življenja preselilo v sodobna, sončna stanovanja. Nerešenih stanovanjskih problemov upokojencev iz Mežiške doline bo tako spet manj! (ma) • PODČETRTEK Obisk v čedalje bolj znanih .Atomskih toplicah" pri Podčetrtku raste iz dneva v dan. Ob nedeljah naštejejo v teh toplicah tudi po 3500 gostov, ostale dneve pa tudi po 2000 gostov. S tem številom so Atomske toplice po obisku pred Laškim, Rimskimi toplicami in Dobrno. Žal pa imajo v toplicah pri Podčetrtku samo 800 ležišč. Te dni Združeno železniško podjetje iz Ljubljane, ki upravlja s toplicami, končuje gradnjo samopostrežne restavracije ob bazenu. To pa še ni vse. ZŽTP je že zaprosilo pri skladu za nerazvite za kredit, s katerim bi še naprej razvijali in širili .Atomske toplice". MB • KRANJ V okviru novega stanovanjskega naselja Kranja na Planini so pred kratkim začeli graditi veliko sodobno stavbo, v kateri bo center za varstvo ostarelih občanov. Mimo sob s 1 122 ležišči bo v njej vrsta prostorov za dnevno bivanje in rekreacijo stanovalcev, dom pa bo imel tudi svojo ambulanto. Denar za to gradnjo V Kranju načrtno zbirajo s prispevkom, ki je namenjen za stanovanja upokojencev in udeležencev NOČ-nekaj pa bo dodala tudi občinska skupščina. Novi center, v katerem bodo organizirali tudi vse oblike pomoči ostarelim na terenu, bo-po načrtih urejen v prihodnjem letu. Pokojnina In zaposlitev DRUGO NADALJEVANJE Slično zmanjševanje oziroma omejevanje pokojnine, kot ga predvideva osnutek, smo poznali že po uredbi o določanju in prevedbi pokojnin in invalidnin iz leta 1953 (njen 28. člen) in v zakonu o pokojninskem zavarovanju iz leta 1957. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju iz leta 1964, ki velja še danes, pa je te ome-* jitve odpravil in v četrtem odstavku 104. člena določil: „Upoko-jencu, ki je uveljavil starostno pokojnino s pokojninsko dobo 40 let (upokojenec) oziroma 35 let (upokojenka) se pokojnina izplačuje tudi, če opravlja poslej kakršnokoli delo. “ Do te odprave prejšnjih omejitev ni prišlo zgolj naključno, temveč zaradi tega, ker takšna omejitev oziroma izplačevanje zmanjšane pokojnine ne bi bilo v skladu s temeljnimi določbami ustave iz leta 1963, v katerih je jasno in točno opredeljena vloga dela in pravic, zasnovanih na delu, v našem družbenem sistemu. Te ustavne določbe veljajo še danes in so v najnovejših ustavnih dopolnilih dobile le še svojo potrditev; poseben poudarek pa dajejo ustavna dopolnila še minulemu delu, ki je s tem postal ustavna kategorija. Po poročilu v „Komunistu“ z dne 23. 6. 1972 je Izvršni svet SR Slovenije na svoji seji v razpravi o osnutku zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ugotovil, da je pokojnina „najznačil-nejši ekvivalent vloženega minulega dela posameznika. “ Tudi osnutek zakona govori o delovnem prispevku, ustvarjalnem z minulim delom, ki vpliva na določanje pokojnine. Tudi on torej v bistvu priznava, da je pokojnina ekvivalent vloženega minulega dela. Pokojnina torej pomeni dohodek oziroma prejemek, pridobljen na osnovi dela, za katerega ustava ne predvideva, da bi ga smel kdorkoli odvzemati, ker ravno ta element določa materialni in družbeni položaj človeka. Popolno ali delno odvzemanje uveljavljene polne pokojnine pa pomeni okmjevanje tega materialnega in družbenega položaja delovnega človeka, pa četudi je govora le o zmanjševanju pokojnine, s čimer je le z drugimi besedami izraženo delno odvzemanje. Ne brez logike smatrajo nekateri predvideni ukrep kot protiustavno „zaplembo“ pokojnine. To gledanje pridobi na svoji upravičenosti, če je razmerje med skupnostjo pokoj ninskega zavarovanja in upokojencem glede njegovih pravic — kakor menijo mnogi pravniki in teoretiki - v bistvu civilno-pravno, torej premoženjsko-pravno razmerje, četudi to razmerje vsebuje tudi mnoge javno-pravne elemente. ' Tudi upokojenci so državljani, za katere'veljajo vsa ustavna načela in določbe. Ustava jih ne postavlja v drugačen položaj kot ostale državljane, kar tudi ne bi bilo v skladu z našo družbeno ureditvijo. Po zvezni in republiški ustavi sta zajamčena pravica do dela in svoboda dela ter si vsakdo prosto izbira poklic in zaposlitev. Ustava tudi določa, da samo delo in uspehi dela določajo materialni in družbeni položaj človeka. Tudi XXVII. dopolnilo k ustavi SR Slovenije zagotavlja delovnemu človeku, da uživa uspehe svojega dela in pridobitve splošnega materialnega in družbenega napredka, da na tej osnovi čim popolneje zadovoljuje svoje osebne potrebe in da razvija svoje delovne in druge ustvarjalne sposobnosti. V ustavnih dopolnilih pa je tudi minulo delo sprejeto in poudarjeno kot ustavna kategorija. Iz teh in drugih načelnih določb ustave je možen le sklep, daje pokojnina za starost zagotovljena pravica, ki je zasnovana na delu. Ker gre za z ustavo zajamčeno pravico, je po 70. členu zvezne ustave (ki velja po XX. amandmaju tudi za SR Slovenijo) ni mogoče odvzeti in ne omejiti. Zvezni zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja sicer pravi v tretjem odstavku 61. člena, da je „uživanje pravic, pridobljenih po tem zakonu, lahko omejeno “. Z ozirom na navedeno določbo 70. člena ustave pa je vprašljiva tudi ustavnost te določbe zveznega zakona. Z ustavo zajamčeno pravico do že uveljavljene polne pokojnine, bi lahko omejevala le ustava, ki pa take določbe nima Iz ustavnih določb pa tudi izhaja, da imajo upokojenci pravico do dela, seveda, če jih kakšna delovna organizacija sprejme na delo. Če pa so v delovnem razmerju, ta okolnost ne more omejevati pravice uživanja že pridobljene pokojnine, kakor ne more uživanje pokojnine kratiti pravic na osebni dohodek, zaslužen z delom. Pri zaposlenem upokojencu pokojnina kot ekvivalent za minulo delo in uspehi dopolnilnega dela določajo njegov materialni in družbeni MNENJA IN STALIŠČA položaj. Tak sklep je v skladu s prej omenjenimi stališči akcijskega programa 2. seje konference ZKJ. Medicina in psihologija sta si soglasni v tem, da delo človeku ohranja v dobri fizični in psihični kondiciji Za delovnega človeku je delo potreba, povzroča mu v življenju radost in zadovoljstvo-Medicina tudi pravi, da je delo pogoj za dolgo in srečno življenja da daje namen življenju. V medicini nekateri celo trdijo, da je trebu neozdravljivim bolnikom omogočiti, da se čim dlje ukvarjajo s svojim rednim delom. Znano je, da pri večini upokojencev pre' nehanje z delom, ki jim je bilo potreba in zadovoljstvo, ter delo'1' nih navad povzroča težko psihično travmo. V družbi, ki vso skrb posveča človeku, je torej tudi humano, ““ se omogoči delo brez administrativnih mejitev upokojencem, ki za to še sposobni in želijo delati Vsak upokojenec niH* „konjička“, s katerim bi nadomestil svoje prejšnje aktivno deU Vsak tudi nima kmetijskega zemljišča ali vrtička, ki bi ga obut loval. V času aktivne zaposlitve si je delovni človek ustvaril in sel privadil na določeno življenjsko raven, ki je, razumljivo, bila P°%°, jena z njegovimi osebnimi dohodki, ti pa so bili odvisni od vred nosti njegovega delovnega prispevka družbi Z upokojitvijo se raven občutno zniža. Ne samo zaradi tega, ker polna pokojn^ znaša le 85 % pokojninske osnove, temveč že zaradi tega, ker se osnova določa na osnovi večletnega povprečja Še bolj pa zara0:u tega, ker se pri naši dinamiki osebni dohodki aktivno zaposlen . dvigajo med letom, pokojnine pa se z gibanjem življenjsk stroškov in z naraščanjem življenjskega standarda zaposlenih us* jajo praviloma šele s pričetkom naslednjega leta. Tako znaša ^la sko znižanje življenjske ravni upokojencev najmanj 30 do 40 %< ne upoštevamo pri tem tkzv. „starih upokojencev", pri katerih to nesorazmerje še mnogo večje. Ali je pri tem zameriti uP°^°Ler cem (posebno onim, ki so želeli ostati v aktivni zaposlitvi, s dern, še ne bi želeli obremenjevati sklada pokojninskega zavarovanju-Kjj so bili upokojeni po raznih zakonskih določbah, ker so d°P° ,0. polno pokojninsko dobo), da si z dopolnilno zaposlitvijo nuu. mestijo izpad pri življenjski ravni, posebno pa še onim, ^\Sm. vzdržujejo družino, ki imajo zaradi bolezni v družini večje ki še šolajo otroke, ki imajo še razne druge obveznosti itd. H8 da je takšno zaposlitev težko imenovati „zaslužkarstvo V NADALJEVANJE PRIHODN Dr. IVAH Bt ' IZ NAŠE DRUŽBE RAZMIŠLJANJA IN PREDLOGI Vročina zadnjih dni je bila že kar neznosna. Termometer je vztrajno naskakoval 30 stopinj Celzija in je v senci tudi večkrat prebil to mejo. Lokali, delavnice, tiskarne in stanovanja so postali prave savne. Potrošnja pijač se je občutno dvignila. Morska obala, reke in kopališča so bila nabito polna. Vsak bi si rad našel vsaj za kratek čas prijetno osvežitev. Izkazalo se je, da imajo naša mesta, vsaj za take »pasje dni“, premajhna kopališča. Minuli torek je bilo celjsko kopališče, kot vse te dni, nabito polno. Prav do meje svojih zmogljivosti. Bilo je ob 16. uri in ljudje so še vedno prihajali, kar pa ni bilo nič čudnega. Temperatura zraka 32 stopinj Celzija, voda 26 stopinj Celzija in obiskovalcev kopališča nad 1.800. ,,Te dni imamo polno tudi ob delavnikih," je povedala upravnica kopališča LOJZKA MRAVLAK. »Rekord smo zabeležili sicer 16. julija z 2.200 kopalci, vendar je vse te dni skoraj isto. Posebno še obnedeljah." Kopališče so v Celju zgradili leta 1957. Dve leti kasneje so dogradili še filtre, tako da praktično odpade menjava vode in s tem velike toplotne razlike. Filtri so zelo dobri, saj stalne preiskave vode dajejo prav razveseljive rezultate. Živih bakterij na primer najdejo v vzorcu le 30, čeprav je dovoljeno tudi 400. V nekaterih drugih bazenih jih imajo tudi do 3000. Celjsko kopališče upravlja plavalni klub Neptun. Lojzka Mravlak je tudi sekretar kluba. „Za kopališče ne dobivamo nobenih dotacij. Obiskovalcev imamo od 50 do 55.000 letno. Z vstopnino pa komaj krijemo stroške vzdrževanja. Kaj, da bi še kaj investirali v razširitev, kije v načrtu. Kopališče je zgrajeno šele do prve faze - že petnajst let.“ ,A. A. Delo med pocf tnieamf V kranjski Iskri na delu in praksi 300 mladih V tovarni Iskra Elektromehanska Kranj so v teh počitnicah sprejeli na počitniško prakso 300 dijakov in študentov, od tega je približno polovica njiho-v* štipendistov. Med ostalimi je tokrat tudi 10 študentov elektrotehnike iz Libije, ki bodo v kranjski tovarni podrobno spoznali celotno proizvodno telefonskih naprav, njihovo prakso v Kranju pa je posredoval Zavod za mednarodno tehnično sodelovanje. V Iskri poskrbijo, da štu-oentje in dijaki med delom pri njih kar največ pridobijo. Tisti, hi prihajajo v tovarno prvič, se najprej spoznajo z delom pri strojih in na drugih delovnih niestih v neposredni proizvodnji, pri drugi in tretji praksi pa sodelujejo pri pripravi dela, v taboratoijih, kontroli in podobnih zahtevnejših nalogah. Njiho-v° delo spremljajo mojstri in nddelkovodje, ki jih ob koncu dela ocenijo in s tem posredno vplivajo tudi na višino njihove nagrade. Študentom visokih šol so letos določili nagrade v višini od 800 do 850 dinarjev, dijakom srednjih šol pa od 600 do 650 dinarjev. Mimo tistih, ki so si s praktičnimi nalogami v Iskri dopolnjevali pri študiju pridobljeno tehnično znanje, so v tej tovarni letos sprejeli tudi 250 mladih na počitniško delo. To so največ otroci članov njihovega kolektiva, med njimi pa je bil tudi razred kranjskih gimnazijcev, ki Folkloristi »Save« na festivalu Folklorna skupina industrije Sava Kranj te dni sodeluje na 15. mednarodnem festivalu Šaleška folklorna skupina v Belgiji Zadnji petek, 11. avgusta, so odpotovali iz Velenja na 11-dnevno gostovanje po Belgiji člani Šaleške folklorne skupine. Na povabilo Zveze folkloristov Belgije nastopajo na mednarodnih folklornih festivalih v Oostosebecku in St. Gillesu, in sicer s spletom belokranjskih, gorenjskih in sla-vonskih plesov in pesmi ter s spletom Šopsko oro. Cerpav je bila Šaleška folklorna skupina ustanovljena šele Pred desetimi meseci, zdaj že drugič gostuje v tujini; prvič je nastopila na „majnicah“ v Dolini pri Trstu, kjer si je nastop ogledalo kar 10.000gledalcev. Jeseni bodo v Šaleško folklorno skupino vključili že 30 novih članov, začeli pa bodo s študijem spletov plesov in Pesmi iz Prekmurja in Glamoča ter bunjevških plesov. V sodelovanju z Narodnopisnim institutom iz Ljubljane pa bodo začeli s pripravami za študij plesov iz Šaleške doline. (vš) Veliko zanimanje Venr,' delavski univerzi v Slo-da‘.shih Konjicah ugotavljajo, Je v letošnjem letu precejšnje za različne oblike če., Sevanja odraslih. Do za- iavitanlv8usta je biJo največ pri-Sre(j • kandidatov za oddelek kanA? komercialne šole, precej Vodci! -0V Pa je tudi za delo-pa; 0 šolo lesne stroke. Skuto^2 .^industrijskim obraza orfjr*Pravj)a delavska univerze ek poklicne šole mizar-Ha k r»ke za delavce, ki delajo Valificiranih delovnih me- stih, vendar nimajo ustrezne izobrazbe. Podobno obliko pripravljajo tudi za usnjarje v industrijskem kombinatu ,.KO- NUS". Že v začetku septembra bo delavska univerza pripravila tečaj za strokovno izobraževanje delavcev za manj zahtevna delovna mesta v kovinski in lesni stroki. Če bo potrebno, bodo tej obliki priključili tudi istočasno šolanje v osnovni šoli za odrasle, in sicer za kandidate, ki »nimajo uspešno končanih vseh osem razredov osnovne šole. V. L. ZA DOPOLNITEV SAMO- " UPRAVNIH SPORAZUMOV po dogovoru med gimnazijo in tovarno vsako leto prihajajo na delo v tovarno. Tem so zagotovili zaslužek po doseženem uspehu, vendar s tem, da ni nihče dobil manj kot 450 dinarjev. V kranjski Iskri cenijo počitniško delo in prakso kot pomemben del svoje kadrovske politike, saj se mladi potem, ko spoznajo delo pri njih, po šolanju laže odločajo za zaposlitev v tej tovarni. Ne podcenjujejo pa tudi vloge mladih pri nadomeščanju delavcev, ki so na dopustu. M. S. V zadnjem odstavku splošnega družbenega dogovora (Ur. 1. SRS, štev. 19-124/71), kjer so določeni kalkulativni osebni dohodki za stopnje delavcev glede na njihovo strokovno kvalifikacijo, je določeno, da podpisniki dogovorov povečujejo zneske kalkulativ-nih neto osebnih dohodkov ob koncu leta v skladu z ugotovljenimi povečanji življenjskih stroškov, kadar je statistično ugotovljeno, da so se življenjski stroški povečali za več kot 5 %. Prav tako je določeno v 9. členu istega SDG, da se lahko najvišji zneski za financiranje skupnih potreb delavcev sporazumno valorizirajo glede na gibanje stroškov. Glede tega menda doslej ni nihče povečal v splošnem družbenem dogovoru določenih zneskov. V prvem primeru je povečanje KOD omejeno na »porast družbene proizvodnosti dela", ni pa enako omejen porast cen življenjskih stroškov. Na eni strani je sedaj omejitev dviga KOD, ni pa bilo omejitve porasta cen, kar dokazuje statistična ugotovitev, da so se cene dvignile že spomladi letos oziroma do konca lanskega leta za 14,8 %. Torej bi bilo treba dovoliti uporabo zadnjega odstavka 2. člena splošnega družbenega dogovora za delovne organizacije, kjer je porasla družbena proizvodnost dela. Če pa ni tega porasta, tudi sredstev ni. Dalje gre za zneske, ki predstavljajo financiranje skupnih potreb (regres za dopust, za prehrano) ali se knjižijo med materialne stroške (dnevnica, kilometrina, uporaba lastnega vozila). Znano je, daje bila postavka po 0,90 din za uporabo lastnega vozila določena pred trojno podražitvijo goriva, pred zvišanjem premij za obvezno zavarovanje in zvišanjem raznih drugih stroškov (olje, delovne ure v delavnicah itd). Manjka tudi določba, kako se naj obračuna kilometrina, kadar se vozita dva delavca, oba po službeni potrebi. Ali gre tudi le 0,90 din za tekoči kilometer ali pa pripada za sopotnika kakšen in kolikšen dodatek. Službenih sopotnikov je lahko tudi več, v petsedežnem vozilu tudi štirje, stroški prevoza so seveda večji kakor le za enega potnika. Voznik lahko v svojem vozilu pripelje s potovanja tudi materiala v teži za enega, dva potnika. Tak način je vsekakor cenejši, kakor prevoz blaga po kamionih javnih prevoznikov ali železnici, pa še hitrejši je. Prav tako je bolj ekonomično, vzeti v svoje vozilo še ostale službene sopotnike, ki v istem ali ob-potnem kraju opravijo posle, kakor poslati te z avtobusom, vlakom ali drugim zasebnim vozilom. Toda to doslej ni urejeno. Da ne bo pretiravanj ali zlorab, je potrebna zato v vsakem podjetju notranja kontrola in odgovorni so tudi organi, ki izstavljajo potne naloge in odrejajo njih likvidacijo. Bojazni pred zlorabo torej ni! Smatram, da ne bi smeli zadrževati uporabe veljavnih predpisov, potrebno bi jih bilo le še dopolniti. Ko je sedaj v teku postopek za spremembo teh predpisov, bi bilo potrebno predlog upoštevati. L. CAFUTA folklore v Confolensu v bližini Bordeauxa v Franciji. V času od 12. do 21. avgusta bo imela skupina skupaj 7 nastopov. Prireditelji so jo počastili s tem, da sojo določili tudi za samostojni nastop na svečani.otvoritvi festivala, ki so se je udeležili pomembni predstavniki francoskega javnega in političnega življenja ter jugoslovanske ambasade. Festival v Confolensu velja za največjo manifestativno prireditev svoje vrste v Franciji, kranjski folkloristi pa so tokrat na njej edini predstavniki Jugoslavije. Na festivalu sodelujejo še skupine iz Zahodne Nemčije, Sovjetske _ zveze, Bolgarije, Poljske, Španije, ZDA, Baham-skih otokov, Bolivije in Argentine ter štiri skupine iz Francije. Brez dvoma je sodelovanje na tem festivalu za mlado, a izredno delavno skupino iz Kranja veliko priznanje, obenem pa tudi neprecenljiva možnost za nadaljnje uveljavljanje. Francoskemu občinstvu bo med drugim predstavila plese iz Gorenjske, Bele krajine, Rezije, Glamoča ter Baranja in Banata. Poleg plesalcev sta v Franciji tudi savski pevski oktet in tam-buraški orkester »Bisernica" iz Reteč pri Škofji Loki, ki sodelujeta pri posameznih izvedbah: Savski folkloristi so v tujini že večkrat nastopali. V Franciji so se predstavili v mestu La Ciotat, ki s Kranjem prijateljsko sodeluje, v' Italiji so nastopali petkrat; lani so osvojili drugo nagrado na tekmovanju folklornih skupin v Gorici. Dvakrat so bili v Avstriji, in to v sosednji Železni Kapli in na Semperitovi prireditvi na Dunaju. Doma so imeli od leta 1966, ko so začeli vaditi, že okoli 200 nastopov. S. PARTIZANSKA KNJIGA OBVEŠČA POTUJOČA KNJIGARNA BO V: • torek, 22. avgusta 1972 -St. Vrhnika • sreda, 23. avgusta 1972 -Borovnica-Breg S četrtek, 24. avgusta 1972 -Vrhnika • petek, 25. avgusta 1972 -Kamnik-Notranje gorice NAŠE GESLO: Dobra knjiga v vsako vas! KNJIŽNI HRAM NA KOLESIH razstavlja, prodaja, sprejema naročila in prednaročila za knjige, revije in časopise VSEH SLOVENSKIH ZALOŽB. DELOVANJE »PARTIZANSKE KNJIGE«: razstave in sejmi naprednih slovenskih knjig, ustanavljanje in oživljanje knjižnih servisov po Sloveniji, tržna raziskava knjigotrštva, literarno-glasbene prireditve in pogovori z literati, ohranjevanje revolucionarnih tradicij, distribucija naprednega mladinskega tiska, skrb za prebujanje kulturnih potreb in vzbujanje zanimanja za kulturno dejavnost. MEDNARODNO LETO KNJIGE 1972 je lepa priložnost, da vsi, ki se ukvarjajo s knjigo, množično sodelujejo in s tem pripomorejo k širjenju kulture med Slovenci. n k * * s s n k s s v s v s N S k s N N S V N N S k S s *» k * s * n % n s s N * s k s k k k k k k k > IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Nova livarna V Dobravi pri Muti so pred tednom pričeli z izgradnjo nove livarne, ki bo letno dajala štiri tisoč ton termično obdelanega jeklenčga granulata. To vrsto jeklenega granulata, ki smo ga doslej v celoti uvažali, potrebuje predvsem naša ladje-delniška in kovinska industrija. Prednosti termične obdelave tega peska so predvsem v tem, daje njegova uporabnost tudi za več kot dvajsetkrat večja od navadnega granulata ali kot mu v široki rabi pravijo jekleni pesek. Ta investicija bo veljala tovarno poljedelskega orodja in livarno „Gorenje“ na Muti 12 milijonov dinarjev. Prepričani so, da se jim bo inve-sticija glede na velike potrebe po tem proizvodu hitrp obrestovala. Nova livarna bo merila nekaj nad štiri tisoč kvadratnih metrov pokritega prostora, prve tone proizvodov pa bo dala v dmgi polovici prihodnjega leta. Nova tovarna bo skoraj povsem mehanizirana in bo skupno v dveh izmenah dajala delo le 40 visoko kvalificiranim delavcem. Vsa gradbena dela bo opravilo domače Gradbeno podjetje iz Radelj, montažo strojev pa bo opravil italijanski poslovni partner. Kasneje bodo k temu obratu preselili še sedanji obrat stare livarne, ki ima bogato tradicijo in že mnogo let proizvaja navadni jekleni pesek. kw ouarna usnja ovenj ec < I galanterijskega usnja, vse vrste okvircev za lepljeno in šivano obutev, mon- g s hištveno in avtomobilsko industrijo. s * t Ustanovljeno 1650 * proizvaja vse vrste podplatnega £ lažne podplate za čevljarsko industrijo, gumirano žimo, kokos kape ter modelirano poliuretansko peno za po- ČEVLJI ZA TUJCE Planikin letni izvoz blizu 6 milij onov dolarjev • Novo skladišče za dvajsetletnico V a MODNA HIŠA m S POSLOVNIMI ENOTAMI V LJUBLJANI, MARIBORU IN OSIJEKU VAM NUDI bogato in vedno aktualno Izbiro otroške, moške In ženske konfekcije, modnega metrskega blaga, pletenin in visoko kvalitetne usnjene konfekcije In galanterije. Industrija obutve Planika Kranj je do konca julija prodala v tujino že 825 tisoč parov svoje obutve v skupni vrednosti nad 4,5 milijona dolarjev. V • vsem letu se bo vrednost njenega izvoza gibala okoli 6 milijonov dolarjev, število izvoženih parov pa bo blizu 1 milijon 200 tisoč. S tem bo Planika izvozila skoraj 60 odstotkov letne proizvodnje. Ti podatki-uvrščajo to kranjsko podjetje na mesto najmočnejšega izvoznika obutvene stroke v državi in so uspeh desetletnih načrtnih prizadevanj za uveljavljanje na tujih tržiščih, ki jih označuje tudi več zanimivih dolgoročnih dogovorov s tujimi partnerji. Tu velja omeniti predvsem sodelovanje Planike z zahodnonem-škim Ad id asom Zanj bodo v Planikin ih obratih letos izdelali 500 parov športne obutve. Ker so Adidasove potrebe večje, Planika pa jih sama s svojimi proizvodnimi zmogljivostmi ne more zadovoljiti, ob njenem posredovanju in vsestranski pomoči dela za Adid as še sedem drugih jugoslovanskih izdelovalcev obutve. Ti bodo letos izdelali za Adidas 469 tisoč parov obutve. Zanimivo je, da Planika močne odjemalce pa imajo še v Kanadi, Švici in v Vzhodni Nemčiji. V Zahodni Nemčiji Planika, razen z Adidasom, sodeluje še z nekaterimi drugimi podjetji, kar ji občutno koristi pri uvajanju modnih novosti. in druga jugoslovanska podjetja prispevajo za Adidasov program že 30 različnih modelov, med njimi je precej takih, ki jih za prodajo po vsem svetu izdelujejo edinole v Jugoslaviji. Podobne količine kot za Adidas izdelajo v Planiki tudi za kupce v Sovjetski zvezi, precej Planika bo v prihodnjem letu praznovala svojo dvajsetletnico. V jubilejnem letu bo dogradila novo skladišče za potrebe svoje trgovske mreže. Dvoetažna stavba bo zavzemala 4000 kv. metrov zemljišča in bo opremljena z najsodobnejšo opremo za pakiranje, skladiščenje in transport obutve, veljala pa bo 10 milijonov dinarjev. S tem skladiščem si bo podjetje znatno izboljšalo tudi pogoje za proizvodnjo, ki je sedaj utesnjena v premajnih prostorih. Značilno je namreč, daje v njih začela s proizvodnjo 300 parov na dan, sedaj pa jih izdela dnevno celo 9 tisoč. OLJKABIT IZ PODGORE Planika namerava v prihodnjem letu zastaviti še gradnjo nove tovarne v Turnišču, za ka- li proizvodno obrtnem podjetju »Oljka« v Šmartnem ob Paki si prizadevajo povečati proizvodnjo in obseg poslovanja Šmarska „01jka“ je zraven apnenice v Podgori pri Šmartnem ob Paki uredila drobilne naprave. Hkrati s postavitvijo drobilnih naprav se je odločila tudi za novo proizvodnjo. Zraven kamenja za apno, gramoza za štorsko železarno in apnenca za ceste pridobivajo tudi sortiran apnenec, ki je vsestransko uporaben. Dnevno tako' pridobijo okrog 300 kub. metrov kamenja, ki je bil prej, ko so žgali samo apno, odpadni material. Zraven drobilnih naprav so letos v Podgori uredili nove bunkerje, in sicer za apnenec in za granulate za železarne. Uredili pa so tudi naprave za proizvodnjo hladnega asfalta. Na uro je mogoče proizvesti zdaj okrog 40 kub. metrov hladnega asfalta. Tega pridobijo z mešanjem mineralnih agregatov z bitumensko emulzijo iz ljubljanske IzoHrke. Hladni asfalt, oljkabit, je mogoče vgrajevati s hladnim postopkom, vgradnja je enostavna, saj je mogoče oljkabit vgrajevati na vlažno podlago, mogoče pa ga je vgraditi takoj ali po daljšem času, prav tako pa tudi pri nižjih temperaturah. Enostaven pa je tudi transport, oljkabit pa je mogoče prevažati na daljše razdalje. Posebej uporaben je oljkabit za urejanje tovarniških dvorišč, za modernizacijo potov, pa tudi za krpanje udarnih jam. Proizvodnja oljkabita bo, kot so povedali v podjetju „01jka“, odvisna od povpraševanja tržišča, saj bi ga bilo mogoče — če bi bilo tolikšno povpraševanje — izdelati na uro tudi do 60 kub. metrov. Sicer v proizvodno obrtnem podjetju Oljka Šmartno ob Paki račun^o, da bodo letos izdelali okrog 15.000 ton apna, čeprav bi ga prod ah lahko zaradi veli- kega povpraševanja še precej več, prav tako pa tudi nad 100.000 ton tufa. Nove zmogljivosti trboveljske cementarne terjajo tudi povečanje proizvodnje te vulkanske kamenine. Proizvodnja oljkabita pa bo, vsaj za zdaj, odvisna od povpraševanja oz. od pripravljenosti tržišča, da sprejme ta novi proizvod. (vš) tero bo del sredstev prispeval sklad za nerazvita področja. V novih prostorih tega obrata bodo lahko izdelali namesto sedanjih tisoč parov okoli 4 tisoč parov obutve na dan, število zaposlenih pa se bo potrojilo. M. S. Preurejen dom Na Bledu so nedolgo tega zaključili urejanje počitniškega doma Združenega podjetja za PTT promet Ljubljana. V domu, katerega prenovitev je veljala okoli 3 milijone dinarjev, je 55 ležišč, od tega večina v sobah s kopalnicami. Proste zmogljivosti so na voljo zunanjim gostom, tako je bila med njegovimi prvimi obiskovalci tudi večja skupina turistov iz Nizozemske. Na Bledu je 13 počitniških domov, žal pa turistični delavci ugotavljajo, da se le poštarski vključuje v splošno turistično dejavnost, dva domova, in to Iskre in Društva slovenskih književnikov, pa sta v času največjega pomanjkanja turističnih zmogljivosti na Bledu celo zaprta. K ribezu še jagode Več možnosti za zaslužek kozjanskim kmetom Področje občine Šmaije pri Jelšah je že vrsto let znano po pridelovanju črnega ribeza. Plantaže tega jagodičevja so razširjene po vsem Kozjanskem. V zadnjih letih pa je pridelovalce motilo le to", da niso nikdar vedeli, ali bodo lahko pridelek prodali po primerni ceni ali ne. Kaže pa, da se bo to za naprej uredilo s tem, da bodo pridelovalcem vnaprej zagotovili odkupne cene. Zaradi dobre rodnosti črnega ribeza in ugodnega podnebja namerava kmetijski kombinat Hmezad iz Žalca na tem območju razširiti tudi gojitev jagod. Posebej še zato ker je v Mestinju obrat za predelavo sadja, ki ga bodo še modernizirali in razširili. Kmetje, ki se bodo odločili za jagodne nasade, bodo lahko dobili tudi potrebne kredite. Za jagode na tri leta, za ribez pa na šest let. Že v naslednjih letih naj bi posadili okoli osem hektarov jagodičevja, v prihodnjih letih pa okrog 20 hektarov letno. Povečali pa bi tudi nasade črnega ribeza. Skrbi s prodajo pridelovalci ne bodo imeli. S kom- binatom so namreč podpisali pogodbe o prodaji pridelka za naslednjih petnajst let. Ta pogodba pa je garancija tudi za cene pridelka. - Kaj misliš, o čem neki govori? - Verjetno o zapletenosti našega gospodarstva. Lastovka: vsak dan vec Stalno večanje proizvodnje, realizacije in dohodka, to so cilji kolektiva tovarne nogavic Polzela. Ta gospodarska organizacija je znana po svojem smotrnem gospodarjenju in po uspešno opravljenih nalogah. Že deset let vlagajo sredstva za rekonstrukcijo svoje tovarne. Letos je modernizacija v zaključni fazi. Okrog 300 delavcev se bo preselilo iz starih prostorov v povsem novo proizvodno halo, kjer bodo lahko delali v najsodobnejših delovnih pogojih. Letos so v tovarni proizvedli za okrog petnajst odstotkov nogavic več kot lani v istem obdobju in v tej smeri nameravajo nadaljevati. Zavedajo pa se, da ni dovolj samo proizvajati, zato imajo dobro organizirano prodajno službo. Ta se usmerja tudi na tuje tržišče in kljub huui konkurenci dobro uspeva. Posebno skrbno nalagajo tudi na sklade. Kot smo povedali, so letos dosegli plan na vseh področjih, razen pri osebnih dohodkih, vendar računajo, da bodo tudi tu plani do konca leta doseženi. TONE TAVČAR :• S takšno obliko sodelovanja je zagotovljen zaslužek individualnim kmetijam, s tem pa tudi večji kos kruha za kozjanskega kmeta. Na ta način se bodo kozjanske kmetije namreč orientirale le na enega ali dva pridelka. Ne pa tako kot doslej, ko so pridelovali več kultur, pa ‘ še te povečini take, ki jih niso mogli prodati Stroji so utihnili za 14 dni Zvečer, 5. avgusta, so za 14 dni ustavili stroje v tovarnah Gorenje v Velenju. Samoupravni organi TGO Gorenje Velenje so se namreč letos prvič odločili za kolektivni dopust. Tako je kakih 5000 zaposlenih iz velenjskih tovarn Gorenje 14 dni na dopustu, dela pa le 600 delav ___avcev, v orodjarni in v vzdrževalnih ter dežurnih službah. Ker obratujejo stroji v tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje vse leto v glavnem v treh izmenah, bodo čas kolektivnega dopusta izkoristili za remonte ter za nekatere manjše rekonstrukcije. Zavoljo kolektivnega dopusta v velenjskih tovarnah Goranje, v katerih pride zdaj dnevno s tekočih trakov že okrog 6000 gospodinjskih aparatov — številnikov, pra*" nih strojev in hladilnik°v — so šli na dopust tudi v nekaterih drugih de tov j nih organizacijah, ki P° šiljajo Gorenju sestavu dele za gospodinjske apa rate. Jenska konfek- Sitišir otoška konfek §biVkTROCne Delovni dan v Mozirju je bil dolg, deset dni je bilo potrebno čimbolj izkoristiti. Kljub temo so tečajniki ujeli med predavanji ali po kosilu nekaj mmut za rekreacijo ali osvežujočo kopel v žuboreči Savinji. SOLA V GOŽIH! V neposredni bližini Mozirja v Gozdni šoli Partizana Slovenije se je pravkar končal letošnji drugi tečaj _ ________ za organizatorje rekreacije Gozdna šola Partizana Slovenije, ki leži pol' ure hoda od Mozirja na desnem bregu Savinje, je bila letos gostitelj številnih slovenskih športnikov. Tu so se urili igralci namiznega tenisa, tu je vadila pionirska rokometna šola ljubljanske Olimpije in Gozdna šola je v letošnjih počitnicah nudila svoje številne KAREL FANEDEL, Železarna Ravne: . »Kljub temu da se ukvarjam s športom že dolga desetletja, z veseljem ugotavljam, da sem se v Mozirju naučil veliko novega. Marsikaj se mi je odprlo prav na področju organizacije, kar mi bo pri mojem prihodnjem delu še posebno koristilo. Od svoje delovne organizacije se namreč poslavljam. Odhajam v pokoj, sprejel pa bom novo dolžnost pri občinski zvezi za telesno kulturo. Prav zato sem se tudi udeležil tečaja v Mozirju. Seveda se bom prijavil tudi za zimski tečaj, ki bo v Ljubljani ali pa v Kranjski gori. Pa še ena misel za konec: ne zdi se mi prav, da v počitniških domovih, ki so namenjeni našim delovnim ljudem, skrbijo le za najnujnejše, to je za hrano in prenočišče. Prav počitniški domovi se mi namreč zdijo idealna priložnost, da bi se ljudje spoznali z aktivnim razvedrilom . ..“ dobrine kar štirim tečajem za prednjake, ki delajo oziroma bodo šele poprijeli za delo v te-lesnovzgojnih društvih Partizan. Vendar s tem naštevanja še ni konec: v Moziiju so se letos zbrali tudi študenti dmgega letnika Visoke šole za telesno kulturo iz Ljubljane in pa udeleženci dveh tečajev za organizator e rekreacije, za katera sta poskrbela Partizan Slovenije in Komisija za telesno kulturo, šport in rekreacijo pri Republiškem svetu ZSS. Na moč razveseljiva je ugotovitev, da je Gozdna šola v Mozirju že davno prerasla svoje ozke okvire in na široko odprla svoja vrata prav vsem slovenskim športnikom, ki žele izkoristiti njene odlične pogoje za delo in v razmeroma kratkem času pridobiti čimveč teoretičnega in praktičnega znanja. Svoj kratek obisk v Mozirju smo posvetili tečajema za organizatorje rekreacije. Pogovarjali smo se z Miletom Ogrinom, upravnikom tabora in obenem sekretarjem Partizana Slovenije, Jožetom Maličem, ki je skrbel za nemoten potek obeh tečajev, in Silvom Kristanom, predavateljem Visoke šole za telesno kulturo iz Ljubljane. „Tečaja za organizatorje rekreacije smo organizirali v Mozirju v prvi vrsti zato, ker imamo tu zelo dobre pogoje za delo oziroma mnogo boljše, kot bi jih imeli kjerkoli drugje. Tabor je opremljen s številnimi športnimi objekti, delamo v popolnem miru daleč proč od prometnih cest in poletnega hrupa. V neposredni bližini je reka Savinja, ki nam nudi po celodnevnem napornem" delu prijetno osvežitev. Bistvo našega tabora je torej povezava z naravo ali povedano z drugimi rstu vfel0 lzblra konfekcile FRANC SADAR, predsednik komisije za rekreacijo pri ObSS Trbovlje: „Tečaj je bil na visoki strokovni ravni, zato smo udeleženci zares veliko pridobili. Program je bil zelo intenziven, vendar kljub temu, sodim, da bi bil lahko teč^j še daljši. Mislim pa, da bi lahko napravili vse skupaj malce bolj privlačno, da bi lahko več časa posvetili praksi. Drugače pa lahko organizacijo tečaja samo pohvalim. Rad sem prišel v Mozirje, pa čeprav sem moral za to izkoristiti svoj redni letni dopust." ZDRAVKO CVEK, podpredsednik TVD Partizan, Piran: „Tudi sam sem‘bil s tečajem v Mozirju zadovoljen. Program je bil v redu, prav tako predavatelji. Pohvaliti moram tudi tabor oziroma Gozdno šolo Partizana Slovenije, ki nudi svojim tečajnikom več kot zadovoljive pogoje za uspešno delo v hladu visokih dreves in mikavne Savinje. Sprašujem pa se, če bodo ti tečaji zadostovali, v mislih imam tudi zimskega in zaključni izpit, da bodo udeleženci lahko postali poklicni organizatorji rekreacije, ali pa bo za to še vedno potrebna posebna šola? “ ANTON LANIŠEK, tovarna Lek — obrat Mengeš: „Sem član komisije za družbeni standard in rekreacijo, zato me je sindikat tudi poslab v Mozirje. Vsekakor sem s tečajem zadovoljen. Razumljivo pa je, da smo tu dobili udeleženci le okvirno znanje, saj je problematika izredno široka. Zal smo organizatorji rekreacije v delovnih kolektivih v svojih prizadevanjih močno omejeni, ker smo pač na delovnih mestih, ki nam ne dopuščajo kaj dosti prostega časa. “Ut besedami: zares dobri pogoji za učinkovito delo ...“ Oba tečaja za organizatoije rekreacije sta bila po deset dni, s tem da je bilo dnevno na urniku sedem do osem ur dela. Ob tem naj povemo, da je or-.ganizator poskrbel za naše najboljše predavatelje s področja športne rekreacije, ki v glavnem delajo na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani „Zanimivo je, da so se tečajev udeležili predstavniki skoraj vseh večjih slovenskih krajev. Resje, vsega skupaj jih je bilo le trideset, toda upoštevati moramo, da gre v bistvu za začetek. Nadaljevanje obeh tečajev bo pozimi, ko bomo organizirali šestdnevni tečaj, seveda z nekoliko spremenjeno vsebino oziroma drugo tematiko, v Ljubljani ali pa v Kranjski gori. Domenili smo se tudi, da bomo do takrat pripravili vsa potrebna skripta, saj jih bodo tečajniki potrebovali za opravljanje izpitov . ..“, so nam povfedali organizatoiji Gozdne .šole v Moziiju. Tekst in foto: A. Ul. Igre naposled tudi v Ptuju Po razrešitvi stare komisije za delavsko športne igre v Ptuju so na občinskem sindikalnem svetu izvolili 10-člansko komisijo, katere glavna naloga je, da organizira tekmovanja v različnih športnih panogah med delovnimi kolektivi ptujske občine in s tem omogoči čim večjemu številu delavcev rekreacijo po vsakdanjem delu. Vprašanje rekreacije delovnega človeka v ptujski občini je bilo vedno pereč problem, ki so ga skušali rešiti na ta način, da so prirejali občasne turnirje, ki pa še zdaleč niso zapolnili vrzeli na področju rekreacije. Na teh turnirjih je bilo vedno dovolj prijavljenih ekip, tako da ni iskati vzroka, zakaj igre niso bile boljše organizirane, v nezainteresiranosti delovnih organizacij. Da bi zvedeli kaj več o načrtih novo izvoljene komisije za delavsko športne igre, smo povabili na razgovor predsednika komisije Iva Klariča. Povedal nam je, da bodo ustanovili občinsko sindikalno ligo. Tekmovanja bodo potekala redno v jesenskem in spomladanskem delu prvenstva. Discipline, v katerih se bodo pomerili delavci ptujske občine, bodo nogomet, rokomet, šah, košarka, namizni tenis, streljanje in kegljanje. Tekmovanja se bodo pričela v sredini meseca septembra. Petnajst kolektivov v ptujski občini bo v naslednjih dneh prejelo prijavnice za tekmovanje v nogometu in rokometu, ostale discipline pa bodo razporejene glede na letne čase, tako da bi tekmovanje potekalo neprekinjeno skozi vse leto. Organizirati nameravajo tudi posvetovanja s športnimi referenti v delovnih organižacijah, na katerih bodo poskušali rešiti vprašanja morebitnih problemov, ki ovirajo razvoj športne dejavnosti v nekaterih podjetjih. Komisija ima v načrtu organizirati povratno srečanje pobratenih občin Arandjelovca in Ptuja. V to tekmovanje bo prvenstveno vključena mladina ptujskih strokovnih šol Ivo Klarič je omenil še kegljaški četveroboj Murske Sobote, Čarde, Maribora in Ptuja ter tekmovanje sindikalnih ekip v počastitev dneva republike in dneva JLA. Na vprašanje, ali je mogoče organizirati v Ptuju TRIM stezo in kakšne so težave pri izdelavi projekta, je Klarič odgovoril, da so se z vso resnostjo lotili tega vprašanja, vendar je največji problem pridobititev dovoljenja za lokacijo v Ljudskem vrtu. Obljubil je tudi, da bodo poizkušali ta problem v najkrajšem času uspešno rešiti. Ker je bil eden izmed udeležencev seminarja za organizatorje rekreacije v Moziiju, bi bile izkušnje s tega seminarja dobrodošle pri izdelavi TRIM steze v Ptuju, ki bi delovnemu človeku nudila prijetno razvedrilo. Povedal je, da je za tovrstno rekreacijo v Ptuju veliko zanimanje in upa, da bo komisiji uspelo, če ne v tem, pa vsaj v prihodnjem letu organizirati TRIM stezo. Vsa ta dejstva nam vlivajo upanje, da bo rekreativna dejavnost v Ptuju naposled le zaživela in s tem omogočila delovnemu človeku, da se duševno in telesno sprosti po napornem delu v tovarni AVGUST IVARTNIK IV. DAN PLANINCEV PRED JUBILEJNIM LETOM Propagandna komisija pri Planinski zvezi Slovenije je skupaj z drugimi komisijami naše krovne planinske organizacije začela pravočasno z načrtnimi in temeljitimi pripravami za IV. dan planincev 1972, ko bo zaključna centralna slovenska planinska prireditev v letošnjem letu in istočasno množična in kvalitetna generalka planinsko alpinistične prireditve, plezalne šole in tekmovanja, ki jih bo pripravilo 120 matičnih planinskih društev (tudi iz inozemstva: Trsta, Gorice, Ce- lovca, Švice in Zahodne Nemčije) skupaj s stotimi pionirskimi in mladinskimi odseki, 25 alpinističnimi odseki in 15 GRS postajami Letošnji IV. dan planincev bo ob zaključku letošnje planinske alpinistične sezone od 8. do 10. septembra v čudoviti dolini Završnice in Žingarice pod naj višjim vrhom cvetočih in razglednih Karavank Stolom. Organizatoiji so imeli srečno roko, ker so za letošnji IV. dan planincev izbrali prav dolino Završnice in Žingarice pod Stolom. Na Stol in Žingarico vežejo slovenske ljubitelje in obiskovalce gora številni pomembni in veliki dogodki. Pred osemdesetimi leti, 23. julija 1892. so z vrha Stola zaklicali trije Pipaiji - Vzdramimo se! S tem so prižgali zeleno luč in vzidali temeljni kamen našemu organiziranemu planinstvu, ki je bilo ustanov- ljeno leto dni pozneje, leta 1893. IV. dan slovenskih planincev bo tudi komemorativna osrednja prireditev v počastitev 50-letnice tragične smrti sekretarja SKOJ Drago ljuba Milovanoviča, ki se je septembra 1922. smrtno ponesrečil pri ilegalnem prehodu z Dunaja preko Stola v Jugoslavijo. Ob tej priložnosti bodo prvoborci obudili tudi spomin na 30-letnico ustanovitve Can-kaijevega bataljona in Gorenjskega odreda pod Stolom. Udeleženci IV. dneva planincev 1972. se bodo nadalje spomnili zbora članov Društva prijateljev prirode in Natur-freunda, ki je bil ilegalno na Stolu 14. julija 1931. Letos pred tridesetimi leti, 20. februarja 1942, je pogorela tudi Prešernova koča na vrhu Stola, ki so jo zgradili leta 1910 planinci iz Kranja pod geslom — Kot čuvaiji tvojega groba, nad rojstvom tvojega rojstva, otvar-jamo tvojo, Prešernovo kočo na najvišjem vrhu Karavank. Za IV. dan planincev 1972 je propagandna komisija pri PZS skupaj z mladinsko komisijo ter krajevnimi organizacijami treh gorenjskih občin (Jesenice, Radovljica in Tržič) pripravila izredno bogat in kvaliteten program planinsko družabnih in kulturnih prireditev. Osrednja prireditev bo orientacijsko tekmovanje mladinskih ekip za Milovanovičev memorial, srečanje preživelih borcev Cankaijevega bataljona in Gorenjskega od- reda ter predvojnih komunistov ter ilegalnih kuriijev s tostran in inostran meje. Na proslavi bodo sodelovali tudi predstavniki centralnega komiteja ZM Jugoslavije, predsednik Planinske zveze Jugoslavije dr. Maijan Brecelj, član federacije dr. Boris Ziherl in številni planinci iz Primorske, Koroške in ostalih krajev Slovenije in Jugoslavije. Taborniki in člani mladinskih ter pionirskih planinskih in alpinističnih odsekov bodo slavnostno okrasili prostor prireditev, prižgali kresove, gorski reševalci iz Tržiča, Jesenic in ostalih GRS postaj pa bodo prikazali sodoben način reševanja ponesrečencev z vsemi sodobnimi pripomočki, Graminger-jevim sedežem, Mariner pripravo in helikopterjem. Na prireditvi v petek, soboto in nedeljo, od 8. do 10. septembra, bodo sodelovali v Završnici tudi pevski zbori, recitatorji in godba na pihala. Priprave za IV. dan planincev 1972 v počastitev^SO-letnice smrti sekretarja SKOJ Drago-ljuba Milovanoviča v Završnici pod Stolom so v polnem teku in so zajele najširši krog ljubiteljev gora, planincev, tabornikov, članov počitniške zveze, graničarjev, pripadnikov JLA, teritorij alnih enot, ZZB in NOV. Vsi udeleženci bodo lahko prispeli na slavnostni prostor v Završ-nico iz Tržiča preko Ljubelja in Zelenice iz Radovljice skozi dolino Drage na Poljško planino ah pa iz Žirovnice skozi Moste. ŽURO Izžrebali smo nagrade šestega kola DESET STARIH IN NOVIH NAROČNIKOV, od katerih prejme vsak kolekcijo izdelkov podjetja SLOVENIJA VINO: 1. Anton GNJAK, Plešivica, 62259 Ivanjkovci 2. Martin TRDIN, Okoška gora 11, 62317 Oplotnica 3. Ivan FARČNIK, Kaplja vas 5, 63312 Prebold 4. Danilo ČEBULJ, Prešernova 3, 63325 Šoštanj 5. Edvarda ARČON, Volčja draga 90, 65293 Volčja draga 6. Aleksander KELIH, Zg. Bistrica — n. h. 62310 Slovenska Bistrica 7. Vladimir ŠPACAPAN, Miren 108, 65290 Šempeter 8. Franc HRVATIN, Mehanotehnika, Mate- rija, 66242 Materija 9. Franc RODICA, Levstikova 2, 66210 Sežana 10. Ivan ŽUNKOVIČ, UP Poljčane, 62319 Poljčane. ZBIRALCA NAROČNIKOV, ki prejmeta vsak po eno stensko svetilko tvrdke MILLUN: 1. Zofija NANUT, Trgovsko podjetje Manufaktura", 65000 Nova Gorica 2. Evgen GOLJA, Občinski sindikalni svet Tolmin, 65220 Tolmin Vključite se tudi vi v našo nagradno igro! ■ M::' I rf% . 'M .V Proti vrhu Foto: STANE KLEMENC Zakaj turizem še vedno z malo začetnico Dve tretjini naše nagradne igre je minilo. Skupaj prehajamo, uredništvo, naročniki in zbiralci naročnikov v sedmo kolo, v zadnjo tretjino naše nagradne igre, ki bo trajala do 20. novembra letos, ko praznuje Delavska enotnost 30. obletnico svojega izhajanja. V uredništvu želimo, da bi ta praznik praznovalo z nami čim-več prijateljev in sodelavcev, se pravi naročnikov Delavske enotnosti. Prav zato, da bi pridobili čimvečji krog bralcev, smo se v jubilejnem tridesetem letu v uredništvu odločili tudi za nagradno igro. Namestili smo dva bobna sreče, v katerih so vsak mesec nove in bogate nagrade za vse stare in nove naročnike in za vse zbiralce naročnikov. Prvi boben sreče je rezerviran za vsakogar, ki naroči Delavsko enotnost na dom in vplača na naš žiro račun, ki je natisnjen na naročilnici, celoletno naročnino 26 dinarjev za prihodnjih dvanajst mesecev. To pa je tudi boben vseh tistih, ki so naročnino za Delavsko enotnost že doslej sami plačevali in so jo obnovili tudi za letošnje leto. Drugi boben sreče je rezerviran za tiste, ki zbirajo ali se bodo odločili, da bodo začeli zbirati nove naročnike Delavske enotnosti. Zbiralec naročnikov lahko postane vsakdo, ki med svojimi znanci, prijatelji, tovariši in sodelavci zbere po pet novih naročnikov Delavske enotnosti, ki bodo tudi poravnali naročnino za dvanajst mesecev. Vsakih pet na novo zbranih naročnikov prinese zbiralcu nov kupon za sodelovanje pri nagradnem žrebanju. Čim več kuponov, tem več možnosti za nagrado. O sreči odloča žreb. Žrebanje je enkrat mesečno, vsakokrat med 15. in 20. v mesecu v prostorih uredništva Delavske enotnosti, Dalmatinova 4, Ljubljana. Imena izžrebanih nagrajencev, so objavljena v Delavski enotnosti hkrati z razpisom novega nagradnega kola in to med 15. in 25. v mesecu na zadnji strahi časopisa. Vsi, ki smo iim namenili boben sreče, lahko sodelujejo do konca naše nagradne igre, to je do 20. novembra letos. Pravico do nadaljnjega žrebanja izgubi samo tisti novi ali stari naročnik ali zbiralec naročnikov, ki mu je žreb dodelil nagrado. V naši nagradni igri smo pripravili nagrade tudi za občinske sindikalne svete, ki arijo svoj list Delavsko enotnost med članstvom. V novembru bomo nagradili: — dva občinska sindikalna sveta, na območju katerih se bo letos najbolj dvignil odstotek naročnikov na Delavsko enotnost v primerjavi s številom zaposlenih; — občinski sindikalni svet, na območju katerega se bo letos najbolj dvignilo število naročnikov. Moramo povedati še to, daje zaradi pičlih rezultatov ena nagrada za občinske sindikalne svete iz junija ostala v uredni' štvu do novembra, ko bomo ponovno ugotavljali rezultate naročnikov po občinskih sindikalnih svetih. O igri in načinu žrebanja smo v glavnem povedali vse. Novo žrebanje bo 14. sep-tembra ob 12. uri v uredništvu Delavdce enotnosti. Za sedmo kolo smo pripravil* bogate nagrade. Deset starih in novih naroČ nikov, ki jih bo določil žreb, bomo nagradili vsakega s kolekcijo kozmetičnih preparatov, darilo tovarne LEK Ljubljana- Izžrebali bomo tudi dva kupona zbiralcev naročnikov-Vsak bo prejel ISKRIN električni gramofon. Pohitite, še je čas, da postanete naročnik Delavske enot' n osti in da se s tem vključitev naše nagradno žrebanje. Naša nagradna igra traja do 20. vfi’ vembra letos, ko bo Delavska enotnost praznovala 30. obletnico svojega izhajanja. Eden od vzrokov, da se turistična in gostinska dejavnost v Mežiški dolini, še posebej v črni na Koroškem, ni bolj razvila, je nedvomno razdrobljenost gostinstva • Za zdaj le malo uresničenih načrtov za razvoj te gospodarske dejavnosti v i Ime in priimek Naslov Podpis Prizadevanja, da bi tudi v Črni na Koroškem v večji meri razvili turistično gospodarstvo, so že kar precej stara. Mnogi so prepričani, da bi lahko postal turizem — kljub slabi prometni povezanosti Čme z drugimi področji ter onesnaženemu ozračju, ki ga kvari topilnica Rudnikov svinca in topilnice Mežica v Žerjavu — eden od pomembnih dejavnikov za nadaljnji razvoj tega področja Mežiške doline. Ko je bila v Čmi na Koro- škem še občina, zdaj je tam krajevna skupnost, so zgradili hotel Planinka. Ob načrtovanju gradnje so računali, da bo kmalu rekonstruirana cesta Črna-Šentvid—Šoštanj in da se bo v večji meri v tem delu Koroške razvilo gospodarstvo. Žal se večina pričakovanj ni izpolnila. Leta 1969 je hotel Planinka v Čmi na Koroškem prevzel ljubljanski VIATOR. V načrtu razvoja turistične in gostinske dejavnosti, ki jo je pripravil Viator za Čmo na Koroškem, je bila Za komunalne potrebe Krajevna skupnost Žirov se je odločila, da bo poskušala pridobiti delovne organizacije na svojem področju za družbeni sporazum o financiranju komunalnih dejavnosti. Žiri so se v zadnjih nekaj letih močno povečale, komunalno urejanje naselja pa je zelo zaostalo za stanovanjsko gradnjo. Najbolj pereča je neurejenost kanalizacije, primanjkuje tudi vode, razen tega si v kraju želijo urediti več cest. Za vse to bi potrebovali okoli 2 milijona dinarjev, ki naj bi jih po predlogu krajevne skupnosti zbrali v petih letih z 1-odstotnim prispevkom iz skupnega osebnega dohodka za-poslenih. med dragim tudi izgradnja avtomatskega kegljišča ter igrišča za mali golf in postavitev smučarskih vlečnic. Čma je sicer dobila žičnico, ki so jo zadnjo zimo uredili gozdarji, s hotelom Planinka pa ni nič bolje, kot je bilo pred tremi leti, ko ga je prevzel Viator. Predstavniki prevaljske poslovne enote Viator zatrjujejo, da je nova sana-1 cija hotela Planinka nujna in da so pripravljeni hotel v Črni odstopiti tudi drugemu, ki bi za to seveda pokazal-interes. Domačini pravijo, da je nasploh gostinstvo in turistično gospodarstvo v Mežiški dolini razdrobljeno in da je to eden od poglavitnih razlogov, da se ta dejavnost ne razvija hitreje. Zatrjujejo tudi, da je na področju krajevne skupnosti Čma na Koroškem kar 40 prodajaln alkoholnih pijač. Ob vsem tem pa poudarjajo, da so gostje, ki prihajajo v Črno, razočarani nad uslugami hotela Planinka oziroma menijo, da so v Planinki storili bore malo za to, da bi se bolj uveljavili na našem turističnem tržišču... (An) i * Ž 3 4 5 Vsak novi naročnik potrdi zbiralcu naročnikov s podpisom svoj pristanek In \ sam vplača naročnino za 12 mesecev na tekoči račun ČZP Delavsko enotnost J Ljubljana, Dalmatinova 4, št. NB 501-1-991. Ime, priimek in točen naslov zbiralca naročnikov: NAROČILNICA ZA NOVE NAROČNIKE Naročam Delavske enotnost Ime In priimek: Tečen naslov: Naročnino za 12 mesecev v znesku 26.- din bom poravnal na tekoči račun ČZP Delavska enotnost Dalmatinova 4, it NB 501-1-991. Tli X a Al St jjy€ ■ Glasita ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, izdaja ČZP Deiavska enotnost v Ljubijani. List je bit ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. V. d. glavnega in odg°vofy>^ urednika BOJAN SAMARIN. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313/VI, telefon uredništva 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033. Račun pri Narodm 77.7 omu/uviii. wv ureumsiva in uprave: jl-ju Dijana, Dalmatinova unča 4, postni predal 313/vi, teieron uredništva 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033. Račun pri v Ljubljani, št. NB 501-1-991, devizni račun pri Ljubljanski banki št. 501-620-7-12100 — Posamezna številka stane 50 N-par. Naročnina je četrtletna 6,50 din — polletna 13 din — in letna Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tiska CZP »Ljudska pravica«, Ljubljana