VESTNIK Poštni urad 9020 Ceiovec 9 3]^ = Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiageniud Posamezni izvod 3 šiiinge mesečna naročnina 12 šiiingov ceioietna naročnina 120 šiiingov P. b. b. iim))nnmn)tmmmmmmnmumutnnmmmmmmmnmmr LETMiK XXX!H. CELOVEC, PETEK, 13. JULiJ 1979 ŠTEV. 28 [192$) Pot k pog!obitvi avstrijsko-jugostovanskih odnosov: Ceiovito in dosiedno reševanje manjšinskega vprašanja na temeiju državne pogodbe „Naj tu, na meji z repubiiko Avstrijo, povem, da so po našem prepričanju dobre možnosti za nadaijnji razvoj vsestranskega medsebojnega sodeiovanja siej ati prej odprte na vse strani, saj smo se že dosiej prepričati o mnogih skupnih interesih. Zato pozitivno ocenjujemo vsak korak, ki vodi k pospeševanju teh odnosov in k utrjevanju pogojev za koristi obeh držav, ki bi ie prav posebej koristiii prebivaistvu i obeh strani meja in k ustvarjanju pogojev za vse boij živahno ekonomsko, kuiturno, športno in druge vrste sodeiovanja." njunih narodov, kakor se je obve-zaiia s podpisom helsinškega- dokumenta. Svoja opozorila je Popit podkrepi) še s tem, do je za primerjavo pokazat na drugo stran, kjer take pozitivne poti že utirajo v odnosih z Italijo, kljub nasprotovanju nekaterih ozko nacionailistič-nih in nedemokratičnih sil. Ob koncu pa je še nakazal, kaj je potrebno, da se odnosi med sosednjimi državami razvijajo v pozitivno smer; naglasil je namreč:„Prepričani smo, da z dobro voijo iahko rešujemo probieme, ki nas ovirajo v sosedskem sodeiovanju, ziasti še, če je ta voija obojestranska." Torej ne sprenevedanje, češ, da so odnosi celo boljši, kot je bilo pričakovati" (v tem smislu se je izrazil deželni giuvar Wagrter po nedavni slovesnosti ob otvoritvi novih mejnih prehodov med Avstrijo in Jugoslavijo — op. ured.), temveč iskrena pripravljenost na obeh straneh je pogoj in podlagat, na kateri je mogoče graditi res dobre in trdne odnose med sosednimi narodi in državami. Ta iskrena pripravljenost morat vladati predvsem glede reševanja) vseh tistih vprašanj, ki še bremenijo odnose. Med ta vprašanja v odnosih med Avstrijo in Jugoslavijo brez dvoma spada tudi manjšinska problematika, ki pa je seveda ni mogoče reševati z aktroiranjem povsem nesprejemljivih ukrepov, ali s siljenjem v dvomljive sosvete, marveč je pot k rešitvam edinole v enakopravnem Približno eno leto pred potekom prvem predsedniku druge republike dialogu med pristojno vlado in pri-delovne dobe predsednika republike dr. Rcnnerju - op. ured.) Zvezm manjšino. V tem smislu mo- Avstnje je pred nekaj dnev, izjav,!. kancler Kre,sky pa se ,e .zraz.l prot, ^,rija pokazati dobro voljo, Vodstvo socialistične stranke, da za volitvam zveznega predsednika v , . , ... ^ . - - naslednjo periodo namerava spet no- parlamentu, z argumentom, da so te ce zeli biti verodostojna s svojim: minirati za svojega kandidata dr. Ru- volitve tako važne, da morajo biti zagotovili o dobrem sosedstvu m dolfa Kirchschlagerja. Takoj po iz- pridržane ljudstvu. prijateljskem sodelovanju, fednem kongresu ljudske Stranke ie Tako je dejal predsednik CK ZKS France Popit, ko je prejšnji teden govoril na osrednji proslavi dneva borca, ki je bila no Duhu na Ostrem Vrhu, neposredno ob jugoslovan-sko-avstrijski meji, kjer se je zbralo okoli 30.000 udeležencev, med njimi vodilni predstavniki družbenopolitičnega življenja! Slovenije, zastopniki drugih jugoslovanskih republik ter predstavniki zamejskih Slovencev iz Avstrije in Italije. Tovariš Popit pa je v svoje iz-našanje o razvoju sosedskih odnosov nedvoumno vpletel tudi manjšinsko problematiko, ko je poudaril: ..Naše prepričanje, da narodnostne manjšine lahko prispevajo k tvornemu odnosu med dvema državama, temeiji na pogoju, da te manjšine uživajo vso zaščito večinskega naroda na osnovi popotne enakopravnosti in ustvarjanja možnosti za njihov nadaijnji razvoj. Zato bi ceiovito in dosiedno reševanje probiemov siovenske in hrvaške manjšine v Avstriji na temeiju avstrijske državne pogodbe pomeniio nadaijnji in s heisinško iistino skiaden prispevek k ustvarjanju boijšega razumevanja, zaupanja ter vsestranskega sodeiovanja med našima državama, kot tudi širše na tem območju Evrope." S tem je Popit jasno poudaril znano stališče Jugoslavije, da je prav manjšinska vprašanje preskusni kamen iskrenosti posamezne države in njene pripravljenosti za razvijanje dobrososedskih odnosov. Prav tako pat je nepreslišno opozoril tudi na dejstvo, dd Avstrija doslej še nikakor ni izpolnila svojih pogodbenih obveznosti do manjšin, ki so ji naložene v državni pogodbi — torej še ni ustvarila pogojev za res široko in vsestransko so-delovanje v korist obeh držav in Že zdaj razpravljanje o volitvah zveznega predsednika izjavil novi predsednik Alois Mock, da tudi GVP namerava podpreti pri naslednjih volitvah sedanjega zveznega predsednika Kirchschlagerja. &VP pri tej priložnosti argumentira s tem, da je zadovoljna s korektnim poslovanjem sedanjega predsednika in da je to eden izmed vzrokov, da za naslednjo periodo ne bo nominirala protikandidata. FPO doslej uradno še ni zavzela stališča k naslednjim volitvam zveznega predsednika, vendar pa je iz *zjav nekaterih zastopnikov stranke razvidno, da po vsej verjetnosti tudi PPG ne bo postavila protikandidata. Sicer je še možno, da bo nominirala svojega kandidata kakšna manjša grupacija (tozadevne izjave je že bilo slišati iz vrst ANR in NDP), vendar pa pri sedanjem stanju veliko govori za to, da bo pri naslednjih Volitvah zveznega predsednika edini kandidat dr. Rudolf Kirchschlager. V tej zvezi se je zato v nekaterih krogih že pojavilo vprašanje, ali so Za izvolitev prezidenta sploh še potrebne splošne volitve ljudstva. Govora je bilo celo že o možnosti, da bi spremenili tozadevni zakon in bi predsednika v bodoče volili v parlamentu (kakor se je to zgodilo pri Slovo in dobrodošlica Konzul Zupančič na poslovilnem obisku pri ZSO Kakor smo v našem iistu že poročati, se jugosiovanski konzui v Ceiovcu Peter Zupančič po petietnem deiovanju na Koroškem posiavija in se bo v kratkem vrnii v Siovenijo. V okviru posioviinih obiskov je bii konzui Zupančič v sredo na obisku pri Zvezi siovenskih organizacij na Koroškem, ki mu je ob tej priiožnosti priredita posioviini večer pri Ogrisu v Biičovsu, kjer so se poteg konzuia Zupančiča in njegove žene ter predstavnikov ZSO zbraii tudi generaini konzui SFRJ v Ceiovcu Miian Samec s čiani in usiužbenci generainega konzuiata ter predstavniki siovenske in jugosiovanske gospodarske zbornice. Predsednik ZSO dr. Franci Zwitter se je konzuiu Zupančiču v imenu naše osrednje organizacije zahvaiii za njegovo deio v korist siovenske narodne skupnosti na Koroškem. Pri tem je poudari) tesno povezanost konzuia Zupančiča s koroškimi Siovenci, ki izvira še iz časov narodnoosvobodiine borbe, ko se je tovariš Zupančič kot partizan bori) na Koroškem; prav tako pa ga na Koroško veže tudi njegova žena, ki je doma iz Roža. Svojo zahvaio je predsednik ZSO poveza) s prošnjo, da bi tov. Zupančič tudi v bodoče pokazat toiiko razumevanja za naše težnje kot v minuiih ietih; v spomin pa mu je izročit iesorez koroškega umetnika dr. Berga. Besede zahvaie za njegovo tesno povezanost s koroškimi Siovenci je partizanskemu soborcu Stojanu izrekei tudi predsednik Zveze koroških partizanov Karei Prušnik-Gašper, ki se je spomnit težkih iet protifašistične borbe, ko so partizani viivaii koroškim Stovencem novo vero v zmago in iepšo bodočnost. Prav tistih iet, iz katerih izvira njegova povezanost s Koroško, se je spomni) tudi konzui Zupančič, ki je zagotovi), da bo tudi na novem deiovnem področju z vsemi svojimi močmi skušat pomagati koroškim Siovencem v njihovem prizadevanju za obstoj na domači zemtji. V tem smisiu pa je biio siovo od konzuia Zupančiča obenem tudi že „do-brodošiica", saj bo tudi na svojem novem deiovnem področju neposredno povezan s Koroško. Za pošteno reševanje ne pa za umazane kupčije 7'ahorchoč M obletnico ontlnozne sedntojalljshe zahonodaje, s katero je aradna dvstrlja &ro7M(d svojo dosedanjo yroh?7MMjš;Ms^o politlbo, so sr v Kritju zveznega ŠMMcJerjd na Danaja saw! naprav!!! ZTMer/Mo darilo. V sredo so se Mr! sedeža zvezne vlade sestal! vodilni predstavnih! treh jMr/rifMCHfarMrh strani, da po dolgem časa spet enhrat ..razpravljajo" o manjšinski problematik!; včeraj pa se je — prav tako na sedeža zvezne vlade — honstltalra! prvi manjšinski sosvet. Ob zahljačha številke podrobnost! o tek „ dogodkih" še niso bile znane. Pač pa sta obe osrednji organizacij! koroških Slovencev v tej zvez! že vnaprej nedvoatnno povedali, da ponovni sestanek strankarske trojice za koroške Slovence nima nobenega pomena, kajti sosvete In takolmenovan! zakon o narodnih skaplnah v njegov! sedanj! oblik! Iz znanih vzrokov slej ko prej odklanjajo. Zato tad! niso pripravljen! sodelovat! pr! Izvajanja zakonodaje, k! bistveno zožaje krajevni In stvarni obseg pravic, kakor jih državna pogodba jamči slovenski In hrvaški narodni skapnostl v zivstnj!. Podobno stališče zavzemajo tad! gradiščanski Hrvati, k! vladi posebej očitajo še to, da bi jih v sosveta hotela posadit! za skapno mizo s predstavnik! tistih krogov, ki javno, organizirano In z Izdatno jlnanČMto pomočjo države zagovarjajo politiko asimilacije. Pr! sosveta, k! je bil včeraj astanovljen, gre za madžarsko manjšino na Gradiščanskem In ravno v tej zvez! se kaže vsa neiskrenost In hkrati zvijačnost avstrijske manjšinske politike. V primera gradiščanskih Madžarov gre namreč za manjšino, k! enako kot češka na Danaja v državni pogodb! n! zajeta, torej je njan mednarodnopravni položaj povsem dragačen kot pr! slovenski In hrvaški narodni skapnostl, katerih položaj, pravice In zaščita so jasno določeni v člena 7 državne pogodbe. Zato sedanja Igra s sosvetom madžarske manjšine ni nič dragega kot zlorabljanje In Izigravanje te manjšine prot! Slovencem In Hrvatom, da b! jih dljamlrall v javnosti. Toda pristojni dejavnik! v dvstrlj! morajo Imet! slabe svetovalce, če jim verjamejo, da bodo s takim! metodam! sprav!!! na kolena tad! Slovence In Hrvate. Haj jim bo ponovno jasno In nedvo-amno povedano, da se ne pastlmo kapltl nit! Izsiliti; takšno manjšinsko politiko bo mogla zlvstrlja voditi pač le z renegat! In janičarja Aajt! legitimna predstavništva koroških Slovencev In grad;-ščansklh Hrvatov so sicer vsakčas pripravljena za pošteno reševanje odprtih vprašanj v enakopravnem dialoga z vlado, ne pa za ama-zane kapčlje. Skrb, k! jo je opazit! pr! partnerjih strankarske troedinosti, da b! za vsako ceno spravil! Slovence In Hrvate v sosvete, je vsekakor značilna In samo kaže, da jim postaja vedno bolj neprijetno v slep! allcl, v kateri so se znaš!! s svojim protlmanjšlnsklm diktatom, k! so ga azakonll! na zahtevo In v smisla nemških nacionalistov. Dejstvo, da jim je šele po treh letih aspelo osnovat! prvi sosvet, In še tega pod skrajno samljlvlm! okolnostml, prejšnjo agotovltev samo potrjaje, hkrati pa opozarja na Izrazit! protlmanjšlnsk! značaj tiste zakonodaje, k! b! jo radi prikazal! kot „vzorno rešitev". OVP pod novim vodstvom nadaljuje diskusijo o reformi Kakor pričakovano, je na 21. izrednem strankinem kongresu izvolila ljudska stranko dr. Aloisa Mocka za) novega predsednika. Mock je bil edini, ki je bil pripravljen prevzeti vodstvo, potem ko je Taus na presenetljiv način svojo stranko postavil pred dejstvo, da odstopa. Mock je bil izvoljen s 496 od 509 oddanih glasov, se pravi z 97,5-odstotno večino. Takšen izid naj bi bil za javnost signal za pripravljenost UVP, v prihodnje nastopati bolj enotno; posebno ker je bil ta kongres ponoven začetek že tradicionalne diskusije o reformi stranke. Ljudska stranka pričakuje, da bo Mock opravit svoje delo bolje kot Taus, ki mu ni uspelo razviti politike, ki bi postavila v ospredje delovanje celotne stranke, v ozadje pa interese posameznih zvez. Kot argumente za novega predsednika navajajo, da Mocka ne obremenjujejo stari strankarski prepiri, in da je doslej vsako nalogo izpolnit boljše, kot so to pričakovali. Verjetno pa si stranka pričakuje tudi, da bo Mock odstranit tisti pečat nesocialnosti, ki neprestano' obremenjuje stranko in ji onemogoča uspešno kritiko določenih nepopularnih korakov sedanje vlade. Posebno še zaupajo Mačku, ker pri- haja iz zveze, ki zastopa delavce in nameščence in ki si je v zadnjih letih pridobila pečat ,ieve usmeritve". Hkrati pa je ta' zveza bila zmeraj najšibkejši člen v sklopu stranke, teko dat se da že iz tega dejstva sklepati, da ne more priti do večjih sprememb strank od konservativne usmeritve celotne stranke. Sedaij se bo OVP do konca ie-tešnjega leta posvetila diskusiji o notranji reformi in na naslednjem kongresu sklepata o erganizatorič-nih spremembah znotraj stranke in zvez. Mock bo mora! najti kompromis, ki bo omogočal odločnejše ukrepanje strankine centrale, hkrati pa pustil deželnim organizacijam in posameznim zvezam določeno avtonomijo. Pričakovati je, da tudi ta' reforma organizacije v ljudski stranki ne bo odstranila krize, kajti s kozmetičnimi operacijami ne bo možno odstraniti resnejše ,bolezni", ki obstaja v konservativni in protiljudski politiki vse njene zgodovine. Ob takih perspektivah pa ni presenetljivo, če je skuša! Taus v svojem ^poslovilnem" govoru dati stranki optimizma, ko je izjavil, dat je seveda dolgoročni cilj stranke, da bo spet enkrat sama na obiasti. Mtadina sosednjih deže! se je srečata na seminarju „Aipe-Jadran" v Kopru Preteki! teden od 6. do 8. julija :e je odvija! v Kopru 6. miadimk) ieminar Atpe-Jadran, k) ga je tokrat organizirajo RK ZSMS in katerega $o ;e udeiežiie miadinzke deiegacije i: Siovenije, Furianije-Juiljske krajine ter Koroške. V itailjanski in koroški detegaeiji $o biii zastopani tudi predstavniki siovenskih miadinskih organizacij v itaiiji in Avstriji. Seminar je crtvoril predsednik ZSMS tov. Boris Bavdek in dejai, da so takšna srečanja mtadih va^ žen faktor za krepitev miru ter so-deiovanje med posameznimi državami ter krepijo spoštovanje prav med temi tremi regijami oz.deželami Sledit je ogled oz. obisk na občini Koper, katere predstavniki so delegacijam tolmačili družbeno-politič-no strukturo občine same ter način samoupravnega sistema. Bili so navzoči tudi predstavniki italijanske narodne skupnosti, ki živi v Sloveniji. Potrdili so, da je le-ta enakopravno zastopana v celotnem družbenopolitičnem odločanju. Italijanska narodna skupnost v Sloveniji uživa vse pravice, so poudarili, manjšinske pravice pa nikakor niso povezane s številom njenih pripadnikov. Sledila predavanje o vključevanju mladih v gospodarstvo, ki ga je imel tov. Bekeš, član IS SZDL Slovenije. Orisal je zgodovino samoupravnega sistema ter govoril o vlogi politinih organizacij v tem sistemu in o integriranosti delavca v tej obliki družbenopolitičnega živ-ijenja. V soboto je sledil ogled tovarne motornih vozit ,Tomos", kjer so se delegacije lahko konkretno prepričale o vlogi delavca v obliki združenega dela ter o njegovi socialni zaščiti in njegovi obliki soodločanja v produkciji, pa tudi s težavami, s katerimi je delavec tam soočen. Tema popoldanskega predavanja je bila .Mladi in sodelovanje po Helsinkih", v katerem je bilo rečeno, da ni države na svetu, ki bi stoodstotno uresničevala sklepe v duhu hetsinške konference. Predar-vanje je bilo razdeljeno na tri dele. V prvem je bilo govora o motivih, ki so vodili do te konference, v drugem o zgodovinskem pregledu boja za združeno Evropo in v tretjem, kako gleda Jugoslavija na helsinško konferenco in kako s sosedi državne pogodbe, ni izpolnila obveznosti, ki jih ji narekuje ta dokument. Opozoril je na asimilacijo, ki jo pogojuje centralizacija industrije in s tem odseljevanje z ozemlja z mešanim prebivatsvom, ki je v tej smeri zelo slabo razvito, ter da ta proces čuti predvsem mladina oz. Utrditev stikov med sindikati Avstrije in Jugoslavije Pred nekaj dnevi je obiskaia Dunaj delegacija Zveze sindikatov Jugoslavije pod vodstvom predsednika Mika Špiljaka. Sestala se je z delavci in aktivisti klubov zdomcev, ki delajo v Avstriji, pogovarjala pa se je tudi z zastopniki sindikalne zveze Avstrije, med drugimi s predsednikom avstrijskega parlamenta Antonom Benyo, ki je obenem tudi predsednik sindikalne zveze Avstrije. Pogovarjali so se o odnosih med državama in o nadaljnjem razvoju sodelovanja. Predstavniki avstrijskih sindikatov so v tej zvezi obljubili, da bodo skušali organizirati sestanke, na katerih bodo strokovnjaki avstrijskih sindikatov razpravljali o vprašanjih jugoslovanskih delavcev v Avstriji in o njihovih problemih in zahtevah. Samo na območju Dunaja in Nižje Avstrije je zaposlenih 70.000 ugoslovanskih delavcev, to je polovica števila začasno zaposlenih v Avstriji. Organizirani so ti delavci v 60 klubih, v velikem številu pa so včlanjeni tudi v avstrijske sindikate. _______- Mnm-f.ei-.r-f.... T"^9 slovenska narodna skupnost. Posebej je opozoril na nerešena vprašanja glede slovenske narodne skupnosti na Koroškem, kar se tiče enakopravnosti slovenskega jezika na vseh področjih javnega življenja (uradi, druge institucije), predšolske in šolske vzgoje, dvojezičnih napisov itd. Vzrok temu pa je po njegovem mnenju iskati v ideologiji iz mračnih dni, ki še danes preveva gotove politične in druge organizacije na Koroškem oz. v Avstriji. Poudaril je, da je reševanje manjšinske problematike na Koroškem možno le v dialogu z manjšino in dO' se država v tej smeri mara pogovarjati z legitimnimi zastopniki koroških Slovencev, to se pravi predstavniki obeh slovenskih osrednjih organizacij, vsakršne ukrepe (preštevanje, zakon o narodnih skupnostih), ki so nastali brez sodelovanja narodne skupnosti, pa koroški Slovenci smatramo za diktat in teh načinov reševanja nikoli ne bomo odobrili in jih odločno zavračamo. Na ugovor člana koroške delegacije, dat je v tej smeri precej urejeno, ne pat še vse in da je slovenska narodna skupnost na Koroškem deležna precejšnih podpor s strani političnih oblasti, je predstavnik ZSM v koroški delegaciji dejal, da je edini pravnomočni dokument le državna pogodba in da smatramo druge ukrepe za kršitev določil državne pogodbe. Predstavnik ZSM je svetoval koroškim predstavnikom oz. njihovim mladinskim organizacijam, naj se v manjšinskem in tudi v drugih vprašanjih ne pustijo vpreči pred voz političnih organizacij, katere kršijo elementarne človekove pravice. Mi mladi na Koroškem, slovensko- in nemškogovoreči, naj bi skupno reševali naše probleme in s tem doprinesli svoj delež k boljši družbeni ureditvi in razvijanju demokracije. Mnenje vseh delegacij ob koncu seminarja je bilo, in to so delegacije tudi izratzile, da moramo ravno mi mladi vleči za isto vrv in to brez predsodkov, da bomo izgrajevali most prijateljstva- med narodi ravno v tem delu Evrope. ZGLEDEN PRIME* MADŽARSKE: Dvojezični napisi ne gtede na števHeno moč Sicer z zamudo, vendar sedaj z vzorno Hrokogrudnostjo je začeta LR Madžarska uresničevati enakopravnost narodnih manjšin tudi na področju krajevnih napisov. V Zeiezni županiji, kjer živijo Stovenci, Hrvati in Memci, so namreč začeti postavtjati nove krajevne tabie, ki so — odvisno od tega, koiiko narodnosti živi v posameznem kraju — opremijene z imeni nasetij v jezikih teh narodnosti, večinoma torej v dveh, deloma pa četo v treh jezikih. Od dvojezičnih tabe) v drugih državah, kjer so navadno imena krajev v vseh jezikih na eni tabii skupaj, se nova madžarska ureditev raziikuje že po zunanjem videzu, ker je bita za vsako ime oziroma vsak jezik nameščena posebna tabta. Sedanje uvetjavijanje enakopravnosti narodnih manjšin na Madžarskem pa se tudi sicer bistveno raztikuje od recimo takoimenovane .vzorne" ureditve pri nas v Avstriji oziroma na Koroškem. Prvotno je bito na Madžarskem predvideno, da bodo dvojezično (aii trojezično) označiti tista naseija, kjer je vsaj četrtina prebivatcev pripadnikov manjšine — torej približno tako, kot se je to zgodito v smistu zakona o narodnih skupinah na južnem Koroškem. Ravno avstrijski primer kričeče restriktivne in diskriminacijske rešitve pa je bit očitno nauk za pristojne dejavnike na Madžarskem, ki so se potem odiočiii za širokogrudno in res vzorno ureditev: za enakopravnost manjšine povsod tam, kjer njeni pripadniki avtohtono živijo, ne giede na njihovo števiioi Torej spet nov primer, ki kaže, kako ..vzorna" je v resnici manjšinska poiitika v naši državi. Hkrati pa tudi nov vzrok za premisiek pristojnih dejavnikov v Avstriji, da bi končno prišii do edino pravdnega spoznanja, da se manjšinska vprašanja ne rešujejo s prepotentnim vsiijevanjem diktatov večine, temveč v enakopravnem diaiogu s prizadeto manjšino. V službi resnice o nacističnih vojnih zločinih Kot smo omenili že v zadnji številki Slovenskega vestnika, je parlament v Bonnu zaključil razpravo o vprašanju zastaranja nacističnih zločinov. Večina poslancev je glasovala proti zastaranju, to se pravi, da bo tudi v bodočnosti možno zasledovati in kaznovati nacistične zločine. Simon Wiesenthal, ki že dolga leta vodi dunajski dokumentacijski center Zidov, ki so bili preganjani pod nacističnim režimom v drugi svetovni vojni, meni, da čas dohiti vsakega človeka, treba je samo znati čakati. To se pravi, da vsak zločin pride enkrat na dan in pred sodišče. Vsako zločinsko dejanje torej zahteva poravnavo in jo tudi dobi. Viesenthal, lovec na nacistične zločince, ki je znan kot ..zasledovalec Eichmanna", enega največjih nacističnih zločincev v drugi svetovni vojni, je že večkrat dejal, da je pri zasledovanju nacističnih zločincev najvažnejši dober arhiv, ki omogoča razjasnitev marsikaterega zločina. Gre Wiesentha!u v prvi vrsti zato, da se najdejo zločinci in da se informirata policija in državno pravdništvo, ki otem naj poskrbita, da se le-ti tudi aznujejo. Ne gre mu torej za življenje posameznikov, temveč za procese, za to, da se opozori javnost na zlo- čine, ki so bili storjeni v preteklosti. Le-ti pa naj bi imeli seveda tudi nalogo ustrahovanja; preprečili naj bi podobna zločinska dejanja v bodočnosti. Avstrija je imela v času druge svetovne vojne okoli 600.000 nacistov, Wiesenthal pa se je ukvarjal samo s približno 3000 primeri, torej samo s takozvanimi ..velikimi ribami". On zastopa mnenje, da zadostuje, če se kaznujeo višji funkcionarji SS in partije. Vendar pa se izreka proti temu, da bivši nacisti lahko nemoteno vladajo nad ljudstvom. V tej zvezi opozarja Wiesenthal na primer namestnika deželnega glavarja Nižje Avstrije Hansa Czettla, ki je kljub svoji nacistični preteklosti lahko neizpodbitno obdržal svoj položaj. Ta primer pa v Avstriji, kot vemo, na žalost ni edini. Simon Wiesenthal, ki je dopolnil že 70 let, se ukvarja z vojnimi zločini že 34 let in namerava opravljati ta posel, dokler ne bodo pomrli zločinci in priče. Zadal si je nalogo, skrbeti za to, 'da ljudje izvedo resnico in da se iz le-te tudi nekaj nauče za prihodnost. Njegova glavna zahteva je zahteva po pravičnosti in to je gotovo tudi eden izmed vznokov, da je Simon Wiesentha! tako priljubljen in ga toliko ljudi podpira. BLEO1979 Bled se pripravlja na Svetovno prvenstvo v veslanju ki bo od 28. avgusta do 9. septembra 1979 uresničuje sklepe te konference. Nakazano je tudi bilo dejstvo, da izboljševanje dobrososedskih odnosov med Avstrijo, Italijo in Jugoslavijo močno ovira nerešeno vprašanje narodnih manjšin, ki živijo v zamejstvu. Poudarjeno je bilo, da so odprte meje in pa tesen stik manjšin z matično domovino garant za obstoj in razvoj manjšin ter pod-iagai za dobrososedske odnose. Mladina noj bi bila tista, ki bi naj to pospeševala. Pri tem je za' praktično izvajanje duha helsinške konference važno spoznavanje zgodovine lastnega naroda in naroda soseda ter spoštovanje tujega jezika. V nedeljo je sledila obravnava obeh tem oz. diskusija'. Obravnavati so se problemi, ki jih ima' mladina v teh treh regijah in kako bi bilo te možno reševati z vključevanjem mladih v vse procese druž-beno-političnega' življenja. Slovenski zastopnik italijanske delegacije je opozoril na nerešeno vprašanje slovenske narodne skupnosti v Ita)-iiji in primerjat ravnanje italijanskih nacionalistov napram tej manjšini z rovnanjem avstrijske vlade napram slovenski narodni skupnosti na Koroškem in hrvaški narodni skupnosti na' Gradiščanskem. K manjšinski problematiki v Avstriji cz. na Koroškem je zavzel sta-iišče zastopnik Zveze slovenske mladine Perč Mirko in dejal, da' se tudi v Avstriji ni storilo vse oz. se ne stori vse v duhu Helsinkov oziroma Beograda. Menil je, da Avstrija' še danes, 25 let po podpisu atvstrijske Bled, ki ne velja le za priznano turistično središče, marveč je znan tudi kot prizorišče mnogih državnih in mednarodnih športnih prireditev, se trenutno spet pripravlja na veliko športno srečanje — Svetovno prvenstvo v veslanju za ženske, lahke veslače in moške, ki bo v času od 28. avgusta do 9. septembra letos. Prireditve, ki bo potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednika SFRJ Tita, se bo po prvih prijavah sodeč udeležilo daleč nad tisoč tekmovalk in tekmovalcev iz kakih 30 držav sveta. Najboljši veslači z vseh celin se bodo pomerili na Biejskem jezeru, kjer je urejena tekmovalna steza, ki ima menda vse odlike: saj še nikdar v dolgoletni tradiciji veslaških prireditev ni bilo potrebno, da bi tekmovanje prekinili ali predčasno zaključili zaradi vetra. Pa tudi vse druge naprave, potrebne za tako veliko mednarodno prireditev, so na Bledu vzorno urejene, oziroma jih dograjujejo in izpopolnjujejo, tako da todo tekmovalni pogoji na letošnjem svetovnem prvenstvu gotovo še boljši kot so bili na minulih velikih veslaških prireditvah. Svetovno prvenstvo bo potekalo v dveh delih: najprej bodo na vrsti tekmovanja za ženske in lahke veslače, drugi teden pa bo povsem v znamenju tekem vrhunskih veslačev. Slovesna otvoritev bo v sredo 29. avgusta ob 17. uri v Zaki, kjer je tudi cilj tekmovalne steze. Predtekmovanja za ženske in lahke veslače se bodo pričela v četrtek 30. avgusta ob 10. uri, v petek bo sledil repesaž (Hoffnungslauf), v so- boto polfinale in v nedeljo 2. septembra bo ob 10. uri začetek tinalnih tekem za ženske in lahke veslače. Drugi del svetovnega prvenstva — tekmovanje vrhunskih veslačev — se bo začel v ponedeljek 3. septembra, in sicer ob 17. uri s pozdravom tekmovalcev v Zaki. Po predtekmovanjih v sredo in repesažu v četrtek (petek je za vsak primer .rezervni dan") bo v soboto polfinale, v nedeljo 9. septembra pa bodo finalne tekme, katerim bo sledil še slovesen zaključek svetovnega prvenstva. Vsa tekmovanja se bodo začeta ob 10. uri dopoldne. Za obisk svetovnega prvenstva bodo veljale naslednje cene vstopnic: za prvi del (ženske in lahki veslači, od 29. 8. do 2. 9.) bo vstopnina za predtekmovanje 20 din tribuna in 10 din stojišče, za polfinale 30 oz. 20 din in za finale 80 oz. 20 din, permanentna vstopnica za obisk vseh teh prireditev pa bo stala 100 din; za drugi del (vrhunski veslači, od 5. do 9. 9.) bo vstopnina za predtekmovanje 30 oz 10 din, za polfinale 50 oz. 20 din in za tinale 100 oz. 30 din, permanentna vstopnica na vse tekme drugega deta pa bo stala 150 din. V času svetovnega prvenstva v veslanju se bo na Bledu zvrstil tudi pester spored kulturno-zabavnih prireditev. Tako bo v sredo 29. 8. na jezeru večerni promenadni koncert, ki ga bo izvajal pihalni orkester jeseniških žele- zarjev, medtem ko bo v Festivalni dvorani priredil znani slovenski folklorni ansambel .Tine Rožanc" večer jugoslovanske folklore; začetek obeh prireditev bo ob 20.30 uri. V petek 31. 8. bo ob 17. uri v Zdraviliškem parku promenadni koncert pihalnega orkestra .Veriga* iz Lesc. Sobota in nedelja bosta v znamenju mednarodnega lokostrelskega turnirja, ki bo v Vintgarju pri Bledu. V ponedeljek 3. 9. bo ob 17.30 uri v cerkvi na otoku koncert Marije Valerije Breganti, ob 20.30 uri pa velik ognjemet na jezeru v počastitev svetovnega prvenstva v veslanju. V sredo 5. 9. bo ob 20.30 uri v Festivalni dvorani večer jugoslovanske folklore v izvedbi ansambla .Karavanke* iz Tržiča. V četrtek 6. 9. bo pihalni orkester iz Gorij pri Bledu priredil ob 17. uri promenadni koncert v Zdraviliškem parku. V petek ob 20.30 uri bo v dvorani umetnega drsališča koncert Avsenikovih melodij. V soboto bo ob 20. uri na jezeru večerni promenadni koncert pihalnega orkestra .Veriga" iz Lesc, v nedeljo ob 17. uri pa v Zdraviliškem parku promenadni koncert, ki ga bo izvajal pihalni orkester iz Gorij pri Bledu. Poleg tega pa bodo še številne plesne prireditve v posameznih hotelih in gostiščih, kjer bodo obiskovalci svetovnega prvenstva deležni znane gostoljubnosti Blejčanov in njihovih gostincev. Tako se bo obisk letošnjega svetovnega prvenstva v veslanju na Bledu izplačal v vsakem oziru — predvsem tudi za nas na Koroškem, saj je od tu na Bled res le majhen .skok*. Današnji položaj slovenščine na posameznih področjih javnega živijenja ! ] Meseca maja je bilo v Portorožu prvo vseslovensko posvetovanje o slovenskem jeziku pod naslovom .Slovenščina v javnosti", ki sta ga pripravila RK SZDL in Slavistično društvo Slovenije. Poleg zastopnikov iz cele Slovenije so na posvetovanju sodelovati tudi predstavniki iz zamejstva in iz ostalih jugoslovanskih republik. Ob tej priložnosti so vsestransko osvetlili današnji položaj slovenščine na posameznih področjih javnega življenja. Na podlagi tedanjih ugotovitev pa so bila sedaj objavljena .Sporočila posvetovanja o slovenščini v javnosti". Portoroška .Sporočila" vsebujejo oceno današnjega stanja slovenskega jezika, pri čemer je govora o kvaliteti oziroma nekvaliteti slovenščine na posameznih področjih: o slovenščini v političnem življenju, zakonodaji, upra- stvu, o slovenščini v turizmu, o slovenščini v oboroženih silah in drugih obrambnih dejavnostih, o slovenščini Kakor že na portoroškem posvetu, tako je tudi v sedanjih .Sporočilih" zajet celotni slovenski kulurni oziroma v prevodih in o slovenščini v zamej- jezikovni prostor. 2e uvodoma je med stvu; prav tako pa je govora tudi o razvoju slovenskega jezikoslovja ter o delu za slovensko terminologijo. drugim poudarjena široka dolžnost delovnih ljudi in občanov Slovenije, da se morajo lotevati perečih družbenih V dokumentu je med drugim ugo- vprašanj slovenščine v javnosti ne samo tovljeno, da kultura sporočanja in iz- kot kritiki, ampak tudi kot soustvar-ražanja zaostaja za splošnim razvojem jalci jezikovne kulture, ,da bo z vse in da je zato treba jeziku, ki sicer odraža razmere v družbi, a jih tudi so- višjo jezikovno kulturo vsega naroda mogoče doma prispevati k višji ravni oblikuje, posvetiti več organizirane samoupravne demokracije in k vse- skrbi in pozornosti. Zato portoroška .Sporočila" podajajo tudi konkretne predloge, kako naj bi prišlo do bolj kulturnega izražanja in globlje zavesti o tem, da je jezik več kot le ogledalo ljudi in družbe ter njih medsebojnih odnosov. Tako naj bi bil dokument podlaga za nadaljnjo jezikovno poli- vi in sodstvu, o slovenščini v vzgoji in tiko, rastočo .od spodaj navzgor", ne izobraževanju, o slovenščini v množičnih občilih, o slovenščini v gospodar- da bi pri tem zanemarjal besedo strokovnjakov za slovenski jezik. Pedagoški tedni za koroško učiteljstvo V ponedeljek 9. julija 1979 je v Domu glasbe v Celovcu deželni glavar Leopold Wagner otvoril Pedagoške ledne 1979. Pedagoški tedni imajo že večletno tradicijo. Na- želnega glavarja takšen, da nihče ne bo diskriminiran. To se pravi, da je treba doseči iste možnosti pri izobrazbi za vse otroke. Po mnenju Wagnerja je ta! cilj že dosežen, Men teh tednov je nadaljnja iz- treba pa je skrbeti za to, da vsi obrazba učiteljev. V okviru pedagoških tednov pa prireditelj, to je zvezni pedagoški in poklicnopeda-goški inštitut na Koroškem, posredu- učenci tudi lahko spoznajo te možnosti. V otvoritvenem govoru je deželni glavar sicer na široko govoril je obiskovalcem tudi informacije o o situaciji šolstva na Koroškem in problemih pri izobrazbi učiteljev in o problemih na delovnem trgu, ki so posebno v zadnjih letih postatli zelo akutni (učitelji ne najdejo ta^-koj zaposlitve, ker je delovni trg se dotaknil tudi celodnevne šole. Niti z besedo pa ni omenil dvojezičnega šolstva in probleme okoli tega. Morda zato, ker bi moral v tem primeru pač priznati, da vendar v zadnjih letih prenasičen in število še nimajo vsi učenci na Koroškem učencev stalno pada). Pri otvoritvi Pedagoških tednov 1979 je deželni glavar Leopold Wagner kot pristojni reterent dežel- iste možnosti izobrazbe, namreč šolske izobrazbe v materinem jeziku? Sicer pa obsegajo vsakoletni Pe- ne vlade med drugim dejal, da se dogoški tedni posebne prireditve mora razvoj šolstva! prilagoditi splošnemu tehnološkemu razvoju. Šolski sistem naj bo po besedah de- tudi za učitelje posebnih šol ter za učitelje, ki delujejo na dvojezičnih šolah. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA b ) I na uprizoritev Mlkelnove dramatizacije novele koroškega pisatelja Prežihovega Voranca Samorastniki v soboto 4. avgusta 1979 ob 19.30 uri in v soboto 11. avgusta 1979 ob 19.30 url na prostem (v bližini Vazarjaj v Spodnjih Vinarah pri Šentprl-možu v Podjuni. V primeru slabega vremena bosta predstavi v nedeljo (S. oziroma 12. avgusta) ob Istem času in na istem prostoru. Odbor stranskemu osvobajanju iz družbenih in gospodarskih spon preteklosti oz. kulturne in družbene neosveščenosti, prav tako pa podpirati težnje pripadnikov slovenskega naroda v sosednjih deželah in drugod po svetu, da ohranijo in razvijajo svojo narodno bitnost in samozavest". V tej zvezi je v dokumentu iz Portoroža izrecno opozorjeno, .da je jezikovno vprašanje slovenskega naroda v sosednjih deželah še zmeraj eno bistvenih vprašanj boja za narodno samobitnost in vsestransko enakopravnost z večinskim narodom"; zato so jezkovna vprašanja Slovencev drugod po svetu tudi vprašanja jezikovne kulture doma, v matični državi, in njene pripravljenosti in sposobnosti, pomagati jim tudi v tem pogledu. V tem pogledu je pri obravnavanju slovenščine na posameznih področjih posebej govora tudi o Slovencih v zamejstvu. Tako portoroški dokument na področju vzgoje in izobraževanja med drugim ugotavlja, da je za potrebo slovenskih manjšin v zamejstvu treba strokovno oceniti predpisane učbenike za slovenski pouk in pouk slovenščine kot predmeta ter sodelovati pri izdelavi jezikovno-vzgojnih in izobraževalnih programov. Glede slovenščine v množičnih občilih je z ozirom na zamejske Slovence rečeno: .Kolikor obstajajo možnosti in obojestranski interes, je treba pri reševanju jezikovnih vprašanj sodelovati z zamejstvom; raziskati je treba jezik in vsebino v slovenskih javnih občilih v zamejstvu in skrbeti za jezikovno usposabljanje sodelavcev; omogočiti sprejemanje programov RTV Ljubljana tudi na vsem narodnostno mešanem ozemlju, vpeljati redne informativne oddaje o proble- Stovenščina v zamejstvu V portoroškem dokumentu o slovenskem jeziku je glede slovenščine v zamejstvu ugotovljeno: Poročila o slovenščini pri Slovencih v Italiji, Avstriji in na Madžarskem so dala udeležencem posvetovanja dober vpogled v stanje slovenščine v javnem življenju teh držav. Iz poročil je razvidno, da je slovenščina v sosednjih pokrajinah Italije, Avstrije in Madžarske obravnavana kot manjšinski jezik ob italijanščini, nemščini in madžarščini, ki so jeziki državne uprave in družbenega okolja. Kljub deklariranim manjšim ali večjim pravicam na politični oziroma upravni ravni še vedno prevladuje kar se da restriktivno tolmačenje dolžnosti do manjšin, posebej do njihovega jezika. Poleg vprašanja zapostavljenosti slovenskega jezika nasproti jeziku večinskega naroda se postavlja še vprašanje različnih družbenih ureditev in razmer, ki jih jezik odraža po eni strani v matični državi in po drugi v narodnostno mešanih pokrajinah sosednjih držav. Posvetovanje ugotavlja, da gre pri Slovencih v teh državah po eni strani za pereča vprašanja izrazito politične in družbene narave, po drugi za jezikovna vprašanja v ožjem pomenu besede. Pri prvih jim lahko vsa naša skupnost pomaga z odločno podporo njihovim prizadevanjem za vsestransko enakopravnost Slovencev z večinskim narodom in za temu ustrezno kulturno in jezikovno politiko; pri drugih s tako kulturno in jezikovno politiko in prakso doma, da bosta s svojimi vrednotami vsestransko bogatila njihova narodnostna in jezikovna prizadevanja, pa tudi z enakopravnim vključevanjem celotnega slovenskega jezikovnega prostora v znanstveno raziskovanje, zlasti v širšem sklopu nacionalnih znanosti. Eksistenčna, kulturna in jezikovna vprašanja Slovencev v zamejstvu so vprašanja celotnega slovenskega naroda in njegove kulture, njihov razvoj in njihova ustvarjalnost sooblikujeta in bogatita življenje vseh Slovencev. Vsa ta naša prizadevanja označujejo našo državno politiko dobrega sosedstva z državami, kjer živijo Slovenci kot manjšina. Posvetovanje podpira boj Slovencev v teh državah, da vsestransko uveljavijo upravičene narodnostne zahteve, zahtevo po takem gospodarskem in družbenem razvoju, v katerem manjšina ne bo podrejena, pravico do kulturne samobitnosti in da se njihov jezik enakopravno uveljavlja v javnosti vsepovsod, kjer živijo. Zato podpirajo njihove zahteve, izražene v dokumentih slovenskih organizacij in tistih družbenopolitičnih sil, ki se zavzemajo za njihove pravice. Posvetovanje ugotavlja, da jezikovna vprašanja Slovencev v teh državah niso navzoča le v pripravljenih poročilih, ampak tudi v dejavnostih kulturnih, znanstvenih, vzgojnih in izobraževalnih ustanov in organizacij, ki z njimi vzdržujejo stalne stike, in poudarja, da )e treba tako navzočnost in dejavnost samo še razvijati in krepiti. To je tudi v skladu z našo družbeno in kulturno politiko in z možnostmi, kakršne se ustvarjajo pri nas za družbeno in kulturno življenje italijanske in madžarske narodnosti. Mladi Cankarjevci glasilo učencev slovenske šole na Dunaju Žf žrt /ftd df/Kjf H<2 DKMdjK s/o-rensM