REORGANlZACIJA STROJNO TRAKTORSKIH POSTAJ V ZSSR
Minilo je nekaj več kakor mesec dnl. odkar je bila v SZ napovedana reorgantza-cija strojno trakforakih postaj. pa so 28. pre-ttklega intseca že.objuvili o tein zelo ab-širBe teze \z referaia prve^a st-kretarja CK KPSZ Ni>kite Hruščova. Po sklep-u ple-numa CK se bo sedaj za<?elo o n;ih vse-sftlosuo razpravljauie kakor ob reorganiza-ci]i upravljan>d tJitlu-strije in gradbeništva, po njem pa mora vrhovni so\^jet ZSSR sprejeti ustrezni /akon.
Med spJošniiui uapori, ki jih od sep-tembra 1. 1953 vlagajo v sovjet&kem kme-tijstvu, da bi spodbudilj njegov bitrejši razvoj, je reorganizacija STP in izročiiev njihove tehnike kolhozom edeu iiznaed naj-% pomemibutjšili uJsrepov. To potr)uj-e v bi-stvu pripravljenost, da postopno odpravijo vse, kaf se v praksi izkaže- kot preživelo iu da je postalo kotvservativno ter kt>t ta-ko oTira za nadaljnji napredek gospodar-sty*. Prav zato teze tudi poudarjajo, da se je stattje v kmetijstvu ae danes toliko s^)re-
|m«niio, da ni mogoče več ostaH pri stdanji
" <wg»ai2aci ji i«i dek STP.
Koncentrarija tehnike v STP
P*ve strojno traktoiske postaje so bile t Sovjetski 2vezi orgaaiziraue 1. 1933. Bilo je to v času, ko je bil prooes kolektiviza-cije večinoina že končan. Od takrat do da-nes so se zelo razriJe in jii je daaes okrog 8 tisoč. Pomen strojno traktorskili postaj, ki ga v akrajna posledici opredeljujeta ta* ko njihoTo mesto kakor fnnkcije v kmetij-
stvu. je v tem, da je v njih osredotočena temeljaa kmetijska tehnika.
Kakor je anano, razipolagajo t So-vjetski zvezi po iveljavnih praipisik Ln praksi z osnovnimi kjnetijslci-irii stroji dr-/.avna kmetifska podjetja — sovhozi in strojno traktorske postaje. Največ tehnike je daive-s v ,STP. L. 1956 so po statistifnih podatkili imele strojuo traktorske ptxstaje 75 od.stot.kov vseh traktorjev, 82 odstotkov traktorskih phigov, 84 otlstotkov traktor-ski:h kultivatorjev ju 79 odstotkov koan-hajnov. V raa«J<)il)ju od 1. 1954 do ]. 1957 je kmetijstvo dohilo veliko strojev — 98 tisoč traktorjev (izraženih v 15 konjskidi m&-oeh) jn 295tfcsoč težkih komibajuov. Ceprav st- je v tem času s priteguitvijo uovLh zeui-ljišč zelo povečalo števik> sovhozov in nji-hova tehnična opreiuljeiioet, so kljui temu dobršen del noye tehnike dobile tudii STP.
Kolhozi, ki obsegajo danes približno tri četrtine skupniii setvenih površki iij imajo douiinanteii delež v skupni kmetij«.ki proizvodnji, imajo samo majhne kmetijske stroje in orodje. Osnovne slroje, ki so nujni za kmetijsko pridelovanje (traktorje, koml>ajiie in druge) dobijo .pod določeainii tx>goji od strojno traktorskiii postaj. V porprečju oskrkuje s stroji eaia STP 8 do lfl kolbozov. Za opravljeno delo dobijo STP plačilo, in to^delno v naravi, delno pa v denarju.
Tak m6nopolističiii položaj STP je a»-gotavljal ti*di njihovo dominirajočo vlogo v razamerju do kolhozov. Niso vplivale sa-joo na smer proizvoduje v kollhazih, tem-,wč tudi na izdelovanje in določaaje nji-hoviih proizvodnih planov.