BREZ SPREMEMB Po podatkih in oceni delov­ nih organizacij na območju občine Slovenske Konjice se letos verjetno ne bo zvišalo število zaposlenih delavcev. Edino v lesno-industrijskem obratu menijo, da bodo mo­ rali mposliti nekaj novih. V. L. USKLADITEV PROGRAMOV Pretekle drri so imeli pred- sta:vniki občinske skupščine Slov. Konjice razgovore z ljudmi, ki delajo v krajemih skupnostih. Namen razgovo­ rov je bil, da bi uskladili le­ tošnje akcije pri reševanju različnih komunalnih proble­ mov. To je vsekakor zelo po­ membno, saj bo le na ta na- čm možno razdeliti denar ta­ ko, da se bo to poznalo to leto v tem, drugič pa v dru­ gem kraju. V. L. LAŽJA IZBIRA Konjiška Delavska univer­ za bo tudi v aprilu predvaja­ la učencem sedmih in osmih razredov filme o poklicnem usmerjanju. Gre za osem po­ učnih in zanimivih filmov, ki jih je posodil zavod za zapo­ slovanje delavcev. Otroci, ki so si tilme že ogledali, so bi­ li navdušeni in povedali so, da si je marsikateri dokonč­ no izbral bodoči poklic prav s pomočjo filmov, ki prika- »ujejo ix>đrobnosti najrazlič­ nejših poklicev. V. L. VODA ZA 350 LJUDI Okrog 350 ljudi bo dobilo pitno vodo iz vodovoda, ki ga naipeljuje'o vaščani kraja Bezina in nekaterih okoliških naselij. Iz\'i.rek je pod Bri- njevo goro v vasi Gračič, na­ peljava do zadnjega uporab­ nika pa je dolga okoli tri kilonaetre. Računajo, da bo gradnja vodovoda veljala nad 12 milijonov starih dinarjev, od katerih so prebivalci sami zbrali več kot tri četrtine e>0- trebnih sredstev v denarju, materialu in delu. Ostalo pa bo določilih statuta mo-ra'a prispevati občinska skupščina iz svojih sredstev. PONOVNA IZVOLITEV Na prvi svoj.i seji je novi občinski svet Zveze kultiu-no- prosvetnih organizacij Slov. Konjice spet izvolil Konrada Sodina, šolskega upravitelja iz Stranic, za svojega pred­ sednika. Tovariš Sodin je vodil občinski svet tudi v minuli mandatni dobi. VITANJSKA MLA­ DINA SPET DELA Vibanjska mladina je bila dalj časa brez kakršnega-ko- li organiziranega vodstva. Pred leti je tu deloval zelo delaven aktiv mladine. Z od­ hodom nekaterih članov pa je bila mladina prepuščena sama sebi. Pogrešali so kul­ turno razvedrilo, športno udejstvovanje itd. Nekaj ča­ sa so se vključevali v telo­ vadno društvo »Parizan«, po­ zneje pa je tudi to delo za­ mrlo. Mladina se je zbirala v glavnem po gostilnah, saj tudi svojega prostora niso imeli. Na pobudo nekaterih mla­ dincev pa so pred dnevi spet ustanovili aktiv mladine. Na ustanoTOem sestanku so iz­ volili tudi svoj odbor. Tako BO za predsednika izbrali Marjana Plankla, za ostale člane pa Jožeta Purga, Flor­ jana Kosa, Ivana Pesjaka, Li­ dijo Majlenič in Marinko Mavc. Na sestanku so si za­ stavili tudi naloge za nadalj­ nje delo. Pomagali bodo pri gradnji bazena, oživeli delo »Partizana« in i>omagali pri urejevanju igrišč. JAVI Na sliki vidimo vodovodno zajetje blizu Žič, od koder bo stekla dobra pitna voda po dobršnem delu konjiške občine. Začetek obsežnih rekonstrukcijskih del, ki bodo trajala nekaj let, je torej tu in z njim vred tudi upanje, da bo v kratkem v domovih prebivalcev konjiške občine več in boljše pitne vode, V objektiv smo ujeli tudi predsednika krajevne organizacije Socialistične zveze Franca Favšerja, ki nam je rad pokazal, kje leži novo vodovodno zajetje. (Foto: I. Burnik) Nezadovoljni z zdravstvom čeprav je od zadnjega zbo­ ra kmetov — zavarovancev iz Loč pri Slovenskih Konjicah minilo že precej časa, pa so zadeve, ki so o njih takrat go­ vorili, še vedno aktualne. Kmetje so namreč največji del svoje razprave posvetili vprašanju polnega zavarova­ nja kmetijskih proizvajalcev, to je tudi pokojnmskega za­ varovanja. Seveda pa se prav tako dobro zavedajo, da bi to pomenilo novo obremeni­ tev njih samih, kajti že seda­ nje dajatve za zdravstveno zavarovanje za marsikatere­ ga kmeta niso majhne. Kmetje so imeli tudi ne­ kaj kritičnih pripomb na de­ lo zdravstvene službe v Lo- čah. Zahtevali so, naj zdrav­ nica ordinira vsako dopoldne, enkrat tedensko pa tudi po­ poldne. Za področje, ki ob­ sega tolikšno število ljudi in ima urejeno tudi lepo zdrav­ stveno postajo, to vsekakor ne bi bilo pretirano. Ta že­ lja se jim bo — po besedah vodje službe socialnega zava­ rovanja v Slov. Konjicah Le­ ona Lazarja — izpolnila, ka­ kor hitro se bodo z bolezen­ skega dopusta vrnili nekate­ ri zdravstveni delavci. Kmetje so na svojem zbo­ ru tudi vprašali, kako sklad pokrije izgubo, ki jo ima za­ radi zaostalih terjatev do kmetov, ki niso v roku po- ra\'nali svojih obveznosti do zdravstvenega zavarovanja. Bali so se namreč, da to iz­ ravnajo s prispevki tistih, ki redno in pokio plačujejo do­ ločen znesek. Tovariš Lazar pa je to možnost zianikal. Na koncu so kmetje loške­ ga predela izbrali še novega 61ana za skupščino zdravstve­ nega zavarovanja kmetov, kajti dosedanjemu je pote^' kel mandat. Soglasno so se odločili za Alojza Zvorarja, kmeta iz Loč. A. K. V NEDELJO REFERENDUM ZA SAMOPRISPEVEK ZA ŠOLSTVO | Ne za Šole, za otroke ^re v krajevnih središčih, vaseh in oddaljenih zaselkih konjiške občine je vse pripravljeno za nedeljski refe­ rendum, ki naj bi odločil usodo konjiškega šolstva ne samo za naslednjih pet let, temveč za mnogo daljši čas. Gre pravzaprav za eno največjih akcij občinske skupščine in občanov samih, da bi končno vendarle zagotovili otrokom svojega območja učne pogoje, ki bi jim omogočilo solidno in dobro usposabljanje. Veči­ na konjiških šol je slabo opremljena, njihove zgradbe so dotrajane, manjkajo pa jim tudi telovadnice, pro­ stori za šolske kuhinje ter tehnični pouk in podobno. S samoprispevkom, ki bi ga predpisali za obdobje pe­ tih let, bi se zbralo v posebnem skladu, namenjenem za investicije v šolstvo, 2 milijona 4S9 tisoč novih dinarjev. K temu bi svoj delež prispevale tudi delov­ ne organizacije v znesku 2 milijona 500 tisoč novih dinarjev. Z republiškim posojilom — 2 milijona no­ vih dinarjev — vred bi potemtakem zbrali kakih sedem milijonov, kar bi zadoščalo za najnujnejša popravita in dopolnitve na šolah. Velik del uspeha akcije pa je odvisen od rezultatov nedeljskega referenduma. Zato bi radi poudarili dvoje. Predlog samoprispevka predvideva najnižjo obremeni­ tev od vseh, ki so jih sprejeli v nekaterih sosednjih občinah. Tako naj bi vsi zaposleni in upokojenci — razen tistih, ki imajo manjšo pokojnino kot 50 tisoč starih dinarjev — plačevali mesečno 0,75 odstotka svo­ jega osebnega dohodka. Kmetje bi prispevali po dva odstotka od čistega katastrskega dohodka in vredno­ sti posekanega lesa. Tega prispevka naj bi bili opro­ ščeni tisti zavezanci, ki imajo katastrsko osnovo manj­ šo od 200 novih dinarjev, kmetje v višinskih legah pa bodo oproščeni od katastrskega dohodka do 2000 novih dinarjev. Prispevek naj bi plačevali tudi obrtniki in sicer v znesku treh odstotkov od čistega dohodka. To velja tudi za »popoldanske« obrtnike. Obremenitve to­ rej ?iiso visoke, zbrani milijoni pa so za razvoj osnov­ nošolske mreže še kako potrebni. Drugo, kar je prav tako pomembno, pa je sklep ob­ činske skupščine, da bodo ves denar, ki ga bodo posa mezna območja zbrala s samoprispevkom, tam tudi porabili. Potemtakem gre res za neposreden prispevek staršev za bodočnost svojih otrok. Treba je povedati, da prebivalci konjiške občine tudi že doslej niso držali križem rok, kadar je šlo za šole. Ponekod niso čakali na pobudo občinske skupščine, temveč so kar sami sklenili, da bodo ob­ novili, ali popravili svoje šole. Zato bodo verjetno pod­ prli akcijo, največjo od vseh dosedanjih, tudi tokrat. Tako pa je tudi prav, saj bi neuspeh referenduma na območju ene krajevne skupnosti, lahko onemogočil veliko pripravljenost občanov v vseh drugih. I. B. TRIJE UPRAVITELJI O PROBLEMIH TREH ŠOL Onemogočen sodoben pouk otroci v konjiški občini se učijo v dotrajanih zgradbah v Tepanju, prav na meji z bistriško občino, stoji več kot 60 let staro poslopje, s katerega odpada omet. To je osnovna šola, pravzaprav po­ družnica osnovne šole v Slo­ venskih Konjicah, šolo vodi Štefka Frim, ki jo Tepanjča- ni poznajo tudi kot prizadev­ no prosvetno delavko, saj si brez nje dela kulturno-prc>- Vodja šole v Tepanju to- varišica Štefka Frim svetnega društva sploh ne bi mogli predstavl,jati. Našli smo jo med najmlajšimi šo­ larji, ki .se še krepko borijo s črkami, zloženimi v bese­ do. Ko smo jo povprašali, kakšni so pogoji dela in uče­ nja v šoli, nam je odgcvorila takole: »Tu sem že enajst let, to­ da v vsem tem času šole ni nihče popravljal. Redni pro­ račun nam zagotavlja po 7000 starih dinarjev iia učenca, s čimer komaj plačamo kurja­ vo in druge najnujnejše stva­ ri. Za kurjavo porabimo ve­ liko denarja, .saj so učilnice velike, visoke in zato jih je težko cjreti. Naših petdeset učencev se sicer ne stiska, prostora je dovolj, toda vča­ sih bi se najrajši, saj skozi okna in vrata pošteno piha. Tudi streha pušča, stranišča so nehigienska in vodovoda nimamo. K sreči živijo na našem območju razumni ljud­ je in ko sme se na zadnjem zboru volivcev pogovarjali tu­ di o samoprispevku, ni bil pravzaprav nihče proti. Zato­ rej resnično upam, da bo ne­ deljski referendum na na­ šem območju uspel in da bo­ mo s skupnimi močmi zbra­ li toliko denarja, da bomo svcjim otrokom lahko omo­ gočili prijetnejše in boljše delo.« Kako pa je na področju, ki ga zajema osemletna šola v Ločah? Pred leti je bilo tu poslopje, zgrajeno konec prejšnjega stoletja, v zelo žalostnem stanju, zato je ob­ čina dodelila za adaptacijo in dograditev novega trakta več kot 140 milijonov starih dinarjev. Žal pa je poslopje že po dveh letih premajhno za vedno večje število učen­ cev. Po besedah ravnatelja Bojana Vončine, se lahko zgodi, da bo že prihodnje šolsko leto treba preiti na troizmenski pouk. Vidimo torej, da je dograditev, ali pa vsaj preureditev nekate­ rih prostorov več kot nujna. Problem zase pa je telovad­ nica. Učenci v mrzlih dncli prezebajo, v toplih pa se du- šijo od prahu, zato bo šola slej ko prej morala dobiti primerno telovadnico. Toda občani Loč o tem morda le še premalo vedo. Mnogi vidijo le novo oziro­ ma preurejeno šolo, pa me­ nijo, da je problem rešen. 2al pa ni tako in težave lo­ ških šol so morda še večje kot kje drugje. »Zato bi res bilo prav, če bi s tako za­ vestjo prišli na nedeljski re­ ferendum v čimvečjem števi­ lu in da bi glasovali za sa­ moprispevek, pa čeprav se bodo s tem zavestno odpove­ dali delu svojega denarja,« je dejal tovariš Vončina. Tudi šcla v Jerneju je podružnična šola. Domuje pravzaprav v dveh zgradbah, čeprav nobena ni kaj prida trdna in primerna za pouk. Tu smo se srečali z Maksom Leskovarjem, učiteljem, ki je tudi odbornik, tajnik pro­ svetnega društva in vseh dru­ gih organizacij, ki delajo v kraju. Takole nam je pove­ dal: »Statistika rojstev na na­ šem območju kaže vztrajen porast. Zato bo v perspekti­ vi tudi v Jernej moralo pri­ ti več učiteljev. Potrebno bo seveda tudi več stanovanj. Predlog, naj bi v eni od zgradb, kjer so zdaj učilnice, preuredili v učiteljska stano­ vanja, je torej kar na mestu. V Jerneju bi potrebovali tu­ di prostor za prizadevno pro­ svetno društvo, za množične sestanke in druge oblike sho­ dov. Vse to bi mogli dobiti, če se bomo odločili za nad­ zidavo spodnje stavbe. S sa­ moprispevkom Jernejčani to­ rej ne bi zagotovili samo boljših delovnih pogojev svo­ jim otrokom, temveč koristi­ li neposredno tudi sebi. če­ prav naš zadnji zbor, kjer smo zgovorili o samoprispev­ ku, ni najbolje uspel — žal so se pritoževali najbolje si­ tuirani vaščani — pa vendar­ le upam, da so si ljud,je pre­ mislili. Pa bi bilo res žalost­ no, če bi bilo naše območje edino, kjer bi se odločili pro­ ti samoprispevku . ..« Takole bi seveda lahko obi­ skovali šolo za šolo. Povsod so nekoliko vznemirjeni in polni pričakovanja. TO' je se­ veda razumljivo, saj bo od rezultatov nedel,jskega refe­ renduma v veliki meri odvi­ sno, kako bodo prosvetni de­ lavci mogli zastaviti svoje de­ lo v prihodnjem obdobju. LE. K. A. Vedno med ljudmi Bil je hladen dan. Pohor­ je je bilo odeto v snežno odejo. Cesta proti Rakovcu je bila pusta in prazna. Zde­ lo se mi je, da ta dan ne bom srečal nikogar. Malo pred Rakovcem pa sem opa­ zil človeka, ki je hitel proti bližnji kmetiji. 2e od daleč sem ga spoznal, tako kot ga poznajo vsi Vitanjčani. Bil je zastopnik zavarovalnice Sa­ va, poslovne enote Celje — Franc MlLnšek iz Vitanja. Prosil sem ga za kratek raz­ govor in takoj je bil priprav­ ljen, da nam nekaj pove o svojem delu. Kako dolgo že opravljate delo zastopnika? — že četrto leto. Kje je vaš delovni okoliš? — Delovni okoliš je zelo obsežen in tudi naporen, saj je v glavnem hribovito pod­ ročje. Poleg Vitanja, sklepam zavarovanja še Tia Brezen, Hudinjo-Rakovec, Ljubnico, Skomarje, Sp. Dolič, Stenico in Pako. Nastale so spremembe v za­ varovanju; kaj je bistvo teh sprememb in kako to vpliva , na zavarovance? — Zavarovanec lahko skle­ ne zavarovalno pogodbo za dobo 10 let, pri tem ima 10 odst. popusta na osnovno pre­ mijo. To je za zavarovanca zelo ugodno, kar se mu po določenih letih obrestuje ta­ ko, da mu za eno leto ni po­ trebno plačati premije. Ali se pojavlja konkurenca ostalih zavarovalnic? — Res se že pojavlja kon­ kurenca ostalih zavarovalnic. Vendar te bojazni v mojem okolišu ni. Sem Vitanjčan in teren dobro poznam, pa tu­ di ljudi. Naše terensko omež- je zavarovalnice Sava, poslov­ ne enote Celje je zelo aktiv­ no. Zavarovancem nudi vse vrste zavarovanja. Da so za­ stopniki s svojim delom do­ bro seznanjeni, organizira ra­ zne seminarje. Kaj menite o svojem delu in Vitanjčanih? — Vitanjčani so prijazni ljudje. Z njimi sem v red­ nem stiku, kljub razsežnemu teraiu. Glavni vir dohodkov sta živinoreja in gozdarstvo. Lahko rečem, da 30 odst. zavarovancev dobi za proda­ no živino komaj toliko sred­ stev, da si lahko zavaruje svoje premoženje pred more­ bitno škodo. Pripomniti mo­ ram, da se ljudje zavedajo, da ni namen zavarovanja obogatitev, amipak, da dobi človek pomoč takrat, ko mU je najbolj potrebna. Kaj si kot Vitanjčan naj­ bolj želite? — Želim, da bi čimprej uredili vodovod in asfaltira­ li cesto. Poslovil sem se od njega in mu zaželel čimveč uspeha pri njegovem delu. Njegovim za­ varovancem pa želim, da bi imeli pri svojem delu veliko sreče in da bi se še naprej za­ vedali, da je zavarovanje za­ gotovilo za njihovo nemote­ no delo. JAGEB