GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
LETO XXV«.
KAMNIK, 23. JUNIJA 1986
Okrogla miza o razvoju obrti
Davčne olajšave za osnovna sredstva »požre« amortizacija
Na okrogli mizi, ki jo je na pobudo kamniškega obrtnega združenja in sklepa posveta o odprtih vprašanjih razvoja obrti v naši občini, organizirala občinska konferenca SZDL, je bilo načetih vrsto vprašanj, ki trenutno najbolj tarejo obrtnike in zato terjajo ustrezno organizirano družbeno akcijo v okviru občine in tudi v širši družbeni skupnosti.
Izhodišče za razpravo, ki so se je udeležili predstavniki Obrtnega združenja Kamnik in Zveze obrtnih združenj Slovenije, republiške uprave za družbene prihodke, občinskega izvršnega sveta in upravnih organov ter družbenopolitičnih organizacij, Kočne - tozd Kooperacija, Ljubljanske banke irt občinskega sisa za zaposlovanje, je bila analiza davčnih olajšav, ki jo je pripravila občinska uprava za družbene prihodke in izhodišča nekaterih ugotovitev e problematiki obrti v naši občini, ki jih je pripravilo Obrtno združenje Kamnik. Na okrogli mizi, ki je bila 10. junija, so posebno pozornost namenili aktiviranju obrtne cone v Kamniku in uspešnosti delovanja kooperacije v okviru Kočne.
Analiza problematike davčnih olajšav kaže, da je davčna politika, ki jo opredeljuje novi zakon o davkih občanov in novi občinski odlok za to področje, neprimerno bolj stimulativna za razvoj drobnega gospodarstva kot v prejšnjih obdobjih. Nižje stopnje davkov in ugodnejše davčne olajšave za začetnike in obrtnike, ki vlagajo sredstva v razširjeno reprodukcijo, izvažajo na konvertibilno področje ali dodatno zaposlujejo delavce, so velika spodbuda obrtnikom in dobro zagotovilo naši občini, da se drobno gospodarstvo razvije v skladu z dolgoročno začrtanimi smernicami razvoja tega dela gospodarskega sektorja.
Tako kaže analiza. Poglejmo
si še nekaj misli iz razprave o problematiki razvoja obrti v Kamniku.
Kamniška občina ima 450 obrtnikov in z 24,21 odstotki je na sedmem mestu v Sloveniji po deležu družbenega proizvoda v občini.
Na okrogli mizi je bilo slišati, da si kamniška občina vse bolj prizadeva za razvoj obrtne dejavnosti, jasno pa je, da je le-ta odvisen od ugodnih kreditnih pogojev, davčne politike, ustreznih prostorov, dobre kadrovske politike. Predvsem na slednje vse bolj pozabljamo. Tudi na štipendiranje  na  tem področju.
Dejstvo pa je, da je struktura današnjih delavcev v obrti neustrezna, oprta le na lastne izkušnje.
Predstavnik zveze obrtnih združenj Slovenije je med drugim poudaril, da je razvoj drobnega gospodarstva tesno povezan z razvojem gospodarstva nasploh. Ker je v Kamniku industrija relativno dobro razvita, je treba nekaj narediti za boljšo povezavo drobnega gospodarstva z obstoječo industrijo. Seveda ne tako, da bi industrija odstopala obrtnikom tiste programe, ki se njim ne izplačajo oziroma tiste, ki so vezani na uvoz
reprodukcijskega materiala. Dogaja se tudi, da industrija daje obrtnikom že odpisane stroje.
Vedeti pa je treba, da danes obrtnik postaja nosilec tehnološkega razvoja, saj čedalje več inovacij in koristnih predlogov prihaja tudi z njihove strani. Vendar skoraj vedno nastane problem, kako te predloge, ideje prenesti v prakso in jih prilagoditi za serijsko proizvodno. Vse preveč poslovnega tveganja se tudi prenaša na obrtnika-koope-ranta. Posledica tega je, da obrtnik zato, da bi zmanjšal to tve-
Nadaljevanje na 2. strani
Poročni pari v Kamniku
Kamnik bo tudi letos gostil poročne pare z vsega sveta, ki se bodo konec junija poročili na ljubljanski kmečki ohceti in jim pripravil kratek kulturni program in piknik v Kamniški Bistrici. Pari se bodo tako v sredo, 25. junija ob 12.45 pripeljali z vlakom na železniško postajo Kamnik-mesto, kjer jih bodo pričakale kamniške narodne noše in jim podelile nageljne. Zasebni gostinci bodo poskrbeli, da ne bodo žejni, s posebno zdravico (žganje, kruh, sol in orehi) pa jim bodo prikazali stari slovenski običaj. Za dobro razpoloženje ob sprejemu bo poskrbela gasilska godba iz Stranj.
Ob 13. uri si bodo pari ogledali Mali grad, kamniško Turistično društvo pa jim bo s te razgledne točke predstavilo mesto. Približno ob 13.30 bo poročne pare na Titovem trgu pozdravil predsednik skupščine Anton Ipavic, pari se bodo potem predstavili Kamičanom, sledil bo kulturni program s folklornim nastopom skupine Ime Rožanc, godbe in harmonikarjev. Ob 14. uri se bodo napotili proti avtobusni postaji od koder se bodo odpeljali na piknik v Kamniško Bistrico, kjer bodo med drugim tudi tekmovali v streljanju na skrito tarčo in košenju trave.
R. GRČAR
Na seje poznajo
Pred nami je novo mandatno obdobje in zato smo se odločiti, da v tej številki predstavimo po enega od vodij delegacij 28 *se tri zbore skupščine. Z njimi smo se pogovarjali tako o delegatskem sistemu nasploh, kot o dobrih in slabih izkušnjah delegatskega odločanja v naši vsakdanji praksi. Govorili smo tudi o odgovornosti delegatov in o obveščenosti, kije bistvenega pomena za zavestno odločanje.
FRANC ŠTEBE - vodja delegacije za zbor krajevnih skupnosti KS Duplica.
V Stolu, kjer je bil zaposlen (sedaj je že dve leti v pokoju), je bil vodja delegacije za zbor združenega dela, zato problematiko delegatskega odločanja dobro pozna. V pogovoru je povedal nekaj o posebnih problemih odločanja v krajevni skupnosti. Iz dnevnih redov zborov skupščine le nekaj točk neposredno zadeva samo krajevno skupnost, zato bi
naj hodijo delegati, ki dobro obravnavano problematiko
morali na sejo hoditi delegati, ki se na obravnavano tematiko, ki zanima določeno KS, najbolj spoznajo. Toda, že nekaj časa ugotavljamo: na vseh sejah, na vseh treh zborih obravnavamo vse. Dejstvo pa je, da se vsi na vse NE spoznamo! Glede delegatskega gradiva in njegove sedanje nove oblike moram reči, da je zdaj bolj priročna, čeprav morda malo manj pregledna kot prejšnja oblika tiskanega glasila. Tudi to, da je zdajšnja oblika razmnožena v manjši nakladi, je prav, saj v krajevni skupnosti, na primer, potrebujemo le dva primera takega gradiva za skupščino. Enega naj bi imel vodja delegacije, enega pa delegat, ki bo šel na sejo. Vsi ostali delegati pa naj bi bili obveščeni z izvlečki oziroma bistvenimi poudarki posamezne obravnavane teme, ki bi jih objavljali v Kamniškem občanu. Pa še na nekaj bi rad opozoril: na zborih skupščine
naj razlagalci oziroma predlagatelji gradiv zadevo raje razložijo v nekaj stavkih, jedrnato, s preprostimi besedami razložijo, v čem je problem. Ne pa, da na seji berejo dolge referlate in na zapleten način razlagajo že tako zapletena gradiva.
Delegati se tudi zaradi tega branijo hoditi na dolgočasne seje. Delegacija v naši krajevni skupnosti je do sedaj kar dobro delala. Na sestankih pred sejo skupščine delegacija obravnava samo tiste točke dnevnega reda, ki neposredno zadevajo našo krajevno skupnost ali problematiko krajevnih skupnosti nasploh. Ostalega ne obravnavamo. Če koga še kaj zanima, si lahko prebere v gradivu oziroma delegatskem glasilu. In še nekaj v zvezi s sporazumi o temeljih plana. Ali ima smisel, da tudi v krajevnih skupnostih podpisujejo vse te sporazume?
Poleg ostalega pa bi poudaril
Nova pridobitev za Donitov TOZD
Trival
Mimoidoči na Bakovniku opažajo, da tu raste nova tovarniška zgradba. V teh težkih pogojih gospodarjenja in ob tako zmanjšanem številu investicij, to še bolj pade v oči. Več o tej pridobitvi direktor DONIT TOZD TRIVAL, tov. Bojan Bulic:
»TOZD TRIVAL uresničuje s to investicijo svoje že dolgoletne ambicije. To je prva faza proizvodne hale, v kateri bodo razvojni laboratoriji in prototipna delavnica.
TOZD TRIVAL se ukvarja že več kot 20 let s kompozitnimi materiali. To so sodobni materiali, katerih uporaba pri nas še ni dosti znana. Ogromno časa se porabi od ideje, razvoja, do uporabe pri naših poslovnih partnerjih. Zato je največji poudarek ravno na razvojnem delu, katerega naloga je, da v prihodnjem srednjeročnem obdobju razvije in skozi prototipno proizvodnjo plasira na tfg nove proizvde.«
Kompoziti obsegajo serije polnih in votlih profilov, ki imajo ojačitvena vlakna, kar jim daje 2-3-krat boljše mehanske lastnosti, kot jih imajo drugi laminirani kompoziti. Pogosto se uporabljajo tam, kjer drugi materiali, zaradi izrednih kombinacij mehanskih, kemičnih in elektroizolacijskih lastnosti, odpovedo. Uporabni so v elektroindustriji, gradbeništvu, avtomobilski industriji, raketni in aviotehniki... S temi kompoziti zaokrožujemo Trivalov program elektroizolacijskih materialov. Kompoziti pa so tudi v Trivalu osnovni polizdelek za program anten, kajti ravno ti plastični materiali v anteni so včasih edino primerni za najtežje pogoje delovanje.
Na vprašanje, kakšen je pomen te investicije in kakšna je finančna konstrukcija, je tov. Bulic povedal:
»Znanje, pridobljeno na osnovi prve faze bo omogočilo posodobitev obstoječe proizvodnje in njeno razširitev. Za Kamnik
pa bodo s tem odprte nove možnosti zaposlovanja strokovnih kadrov. Ta investicija sledi družbenim usmeritvam: to je razvoj nove tehnologije, prestrukturiranje in posodabljanje obstoječih tehnologij.
Predračunska vrednost investicijskega vlaganja je 400 mio din, od tega je 250 mio namenjeno sodobni opremi, v glavnem iz uvoza, ostalo stavbi. Za investicijo je TOZD Trival uspel zbrati 30 lastnih sredstev, 14% so združena sredstva v DO DONIT, to je prispevek ostalih TOZD v DO. Ostalo pa smo združili iz ugodnih bančnih sredstev in na osnovi uspešnega sodelovanja v naših programih.«
V TOZD Trival predvidevajo zaključek gradbenih del v septembru, izbrana oprema za antenski laboratorij, fizikalni laboratorij in prototipno delavnico pa se bo vključevala v razvojno delo takoj ko bo dobavljen. V prihodnjem letu pa TOZD TRIVAL računa že na prve rezultate svoje investicije.
še to, da smo na posvetu delegacij za zbor KS še enkrat poudarili, da je včasih kakšna stvar zaradi kratkih rokov neizvedljiva. Gradiva prihajajo včasih prepozno, pred zborom skupščine je potrebno sklicati delegacijo, svet KS ali celo skupščino. To velja v primeru, če se delegacija o kaki pomembni zadevi sama ne more opredeliti. V takem primeru bi veljalo sporno točko dnevnega reda preložiti na naslednjo sejo.«
ALEŠ JAKOPIČ, vodja konference delegacij DO Titan:
»Ker sem šele dobro leto zaposlen, imam bolj malo samou-pravljalske prakse. Tudi tako odgovorne funkcije v delegatskem sistemu še nisem imel. Vendar se kar hitro privajam in spoznavam vse značilnosti našega delegatskega sistema. Ni sicer vse tako, kot je zapisano v Zakonu o združenem delu, predvsem kar zadeva delavčevo neposredno odločanje o pogojih in rezultatih svojega dela. Dialog še vse preveč poteka od zgoraj navzdol, od zveze, preko republike do občine. Premalo so upoštevane konkretne značilnosti in problematika vsake posamezne delovne organizacije. Sicer pa, naj nekaj povem o delu naše konference delegacij. V Titanu imamo pet tozdov, a po novem imamo v zboru združenega dela le štiri delegatska mesta, zato smo osnovali v naši delovni organizaciji konferenco delegacij, v kateri je skupno petintrideset delegatov.
Na sejah konference delegacij obravnavamo gradivo za seje zbora združenega dela in oblikujemo stališča. Ker je gradivo precej obsežno, priskrbi referent za samoupravljanje strokovnjake za posamezna področja in opravi tudi druge strokovne naloge v zvezi s sklicevanjem konference delegacij. Na zadnji seji smo prišli do zaključka, da bi delo in informiranost članov izboljšali, če bi sestavljala gradiva predložili tudi strokovne izvlečke iz le-tega.«
MARINKA HRIBOVŠEK,
vodja delegacije DSSS v Svila-nitu:
»Pri vsem skupaj ni najbolj pomembno hoditi na sestanke in dvigovati roke. Delegat mora tematiko poznati, razumeti. Da pa jo laže razume, mu mora biti predstavljena na razumljiv način, ne le s številkami in z dolgo-
vezno birokratsko spakedranšči-no. Povzetki, bistvo problema naj bo predstavljeno delegatom, celotna gradiva pa le vodjem delegacij. Pa še nekaj: poleg tega, da mora delegat poznati strokovno plat problema, mora biti seznanjen tudi z osnovami delovanja našega političnega sistema, poznati mora osnove političnega obnašanja, kulture. Zato mislim, da družbenopolitično izobraževanje delegatov še vedno potrebujemo. Kljub temu, da smo vsi prepričani, da znamo odločati o našem vsakdanjem življenju, da znamo samoupravljati, pa ni čisto tako. Prevečkrat se namreč še zgodi, da delegati osnutek kakega zakona mirno »spustijo skozi«, po približno mesecu dni, ko je že izdelan predlog tega zakona, pa je polno nekih pripomb, novih predlogov, nestrinjanja z osnutkom itd. Treba se bo naučiti, da je sestan-kovanje drago in da moramo v pravem času prihajati s pripombami na dan, da bodo na koncu predlogi izdelani in pripravljeni za sprejem. Ne pa, da se zadeve vlečejo in prestavljajo s seje na sejo.«
JOŽICA JEGLIČ, delegat sindikata v družbenopolitičnem zboru:
»Sistem preveč izkoriščamo, vsi v njem iščemo le koristi, odgovornostim pa se izogibamo. Ce bi vsak »kiks« človek moral plačati, bi sistem »popravili« v nekaj mesecih, tudi nikakršnih analiz delovanja samoupravnega sistema socialističnega samoupravljanja ne bi potrebovali!
Sestankovanje nam požre veliko dragocenega časa. Na njihov račun je preveč izhodov iz proizvodnje, ki mora nemoteno potekati. (Jožica je delavka v Svilani-tu, govori torej iz lastnih izkušenj!) Sklicatelji sej bi morali upoštevati tudi to, da proizvodnja poteka dvoizmensko. O odgovornosti pa toliko: če smo že izbrani za delegata, se moramo dela odgovorno lotiti.
Zakaj se nekateri upirajo kakršnikoli funkciji v delegatskem odločanju? Prvič, ker ni vidnih uspehov, ker gre v zadnjem času večino stvari mimo delegatov, vse se sprejema le še v obliki »paketov«, odlokov in ostalih predpisov! Vendar, kako lahko nekdo odloča v imenu ostalih? V vsaki organizaciji je toliko specifičnih problemov, kje je tukaj Nadaljevanje na 2. strani
Mladina med prvimi pri obnovi in graditvi porušene domovine
Letos mineva štirideset let naše prve največje mladinske udarniške akcije, gradnje proge Brčko-Banoviči. Ta akcija je pokazala svetu odločnost jugoslovanske mladine, da pod vodstvom partije in tovariša Tita obnovi in zgradi vrsto objektov za novo Titovo Jugoslavijo.
V akcijo so bili vključeni mladinke in mladinci vseh narodov in narodnosti. Vsa mladina je imela isti cilj - čimhitreje zgraditi progo, priti do črnega zlata, ki je bilo še kako potrebno pri obnovi domovine in ga pripeljati v notranjost države. To nalogo je mladina sprejela od maršala Tita in jo kljub izredno težkim pogojem uresničila. Tudi kamniški mladinci smo se odzvali in že v marcu 1946 je komitet SKOJ-a in mladine začel široko akcijo priprav za zbiranje mladink in mladincev, ki bi v kamniški četi, v sklopu ljubljanske brigade, sodeloval pri gradnji proge Brčko-Banoviči.
Naleteli smo tudi na težave, saj so takratni reakcionarji po svoje prikazovali gradnjo te proge. Seveda so bila prizadevanja reakcije zaman, zahvaljujoč /K. SKOJ in mladini. In tako je bila kamniška četa nared in pripravljena, da se spoprime s težavami pri graditvi mladinske proge.
Mladinke in mladinci kamniške čete so bili iz Kamnika, Križa, Komende, Mengša, Domžal, Moravč, Lukovice, Radomelj. Tako so imeli mladinski aktivisti veliko dela, saj so te kraje prevozili s kolesi, ker prometnih zvez ni bilo. Četa je bila sestavljena v glavnem iz kmečkih in delavskih deklet in fantov, ki so bili vajeni trdega dela.
Zbor ljubljanske brigade, v kateri je bila kamniškja četa, je bil na Taboru v Ljubljani, kjer je bil pregled čet. Nato smo se z ljubljanske postaje v tovornih vagonih odpeljali proti Brčkem, od koder so nas razvozili na odseke trase. Namestili smo se po zapuščenih revnih domovih in si uredili svoj drugi dom, dom tovarištva in krepitve bratstva in enotnosti.
Naša delovna naloga na odseku trase je bila: narediti predor skozi hrib, z izkopnim materialom pa izravnati dolino pred hribom. Teren je bil ilovnat in za orodje, ki smo ga imeli, nikakor ne prizanesljiv. Takrat ni bilo moderne mehanizacije. Delali smo z lopato, krampom in samokolnico brez zračnic. Preveč bi bilo pisanja, da bi opisal vse napore, ki smo jih prestali brigadirji. Naj navedem samo primer: v deset metrov globoki dolini smo utrdili nasip, ki nosi težo tovornega vlaka, brez valjarja, samo z lesenimi okovanimi bati, ročno, z veliko, veliko žuljev.
Spominjam se šibkih brigadirk, ki nikakor niso hotele zaostajati za brigadirji v naporih za doseganje plana, ki smo si ga zadali. Poraja se mi misel, da smo resnično zaslužili ime udarna četa, ki je imela precej udarnic in udarnikov, junakov dela. Ne deževje, ne vročina ali krvavi žulji nas niso ukrotili pri poletu za ivzršitev in prekoračitev dnevnih norm. Na poti na delo in z dela pa nas je bodrila himna:
»Graditelji smo nove proge, iz Brčkega v Banoviče gre, moči so živo se strnile, mladine cele Jugoslavije.
Zato naj kramp, lopata poje,
saj občuduje nas cel svet,
saj izpoinujemo roke svoje...«
Po vrnitvi v tabor smo bili najbolj veseli trube kuharja Francija, ki nam je za tisti čas postregel z odlično enoločnico, da nam je povrnila nekaj izgubljene energije. V prostem času, kolikor smo ga imeli, smo zapeli, se pogovorili o nadaljnjem delu, imeli sestanke - no in to je bil v I. izmeni v glavnem delovni dan.
Po preteku dveh mesecev in zaključku del na trasi smo se s težkim srcem poslovili. Gradbišče nas je spominjalo na veliko trpljenje, še bolj pa na tovarištvo in tudi na vesele trenutke med našim bivanjem na trasi.
Mladinci smo odšli na svoje domove, kjer so nas čakale nove naloge pri obnovi naše domovine.
Konec julija 1946 je kamniška četa z novimi brigadirji, seveda pa tudi s takimi, ki so bili že v prejšnjih izmenah, ponovno prišla na progo Brčko-Banoviči, z novimi nalogami - graditev postajnih in pomožnih poslopij. Na tem odseku so bile še kranjska, jeseniška, grosupeljska, novomeška in trboveljska četa. Naša četa je gradila postajna poslopja. Delo je potekalo pod nadzorom usposobljenih zidarjev. Drugače pa smo mladinci povsem brez strojev dogradili stavbe. Imeli smo organizirane grupe za sejanje peska, mešanje malte, nošenje opeke itd. Ves potrebni gradbeni material je prihajal iz raznih krajev naše domovine. Kamniška četa je neštetokrat po rednem delu še dodatno udarniško raztovar-jala vagone, ki so dovažali gradbeni material, in si je z marljivim delom in trudom pridobila uradniško zastavo kot najboljša četa v ljubljan-' ski brigadi.
Za brigadirke in brigadirje v III. izmeni pa je bila največja nagrada za njihovo prizadevnost obisk maršala Jugoslavije, Josipa Broza Tita. Bil sem dežurni brigade in sem nadzoroval delo v taboru. Na prašni kolovozni poti sem zagledal vojake v sivih uniformah, v sredini pa moža v modri uniformi z zlatimi našitki. Še sreča, da smo bili nekaj dni prej obveščeni o prihodu maršala, toda kljub temu sem imel veliko treme, ko sem mu raportiral. Toda že po prvih njegovih besedah sem bil spet popolnoma sproščen, kajti Tito je bil preprost in prijazen človek. Pri ogledu šotorov se je ustavil tudi pred stenčasom (oglasno desko) kamniške čete. Pohvalil je urejenost tabora in rezultate, ki so bili objavljeni na deski. Po ogledu je s spremstvom odšel na gradbišče, kjer je pozdravil brigadirke in brigadirje. Tako srečanje ti ostane v spominu vse življenje.
Po zaključku del na prvi udarniški akciji Brčko-Banoviči so se brigadirji vrnili v tovarne, kjer so nadaljevali svoje udarne navade, vključili so se v krajevne delovne akcije, obnovo požganih vasi, gradnjo tovarn, kopanje rečnih prekopov Pšate, gradnjo Zdravstvenega doma v Kamniku, šol, športnih igrišč in še bi lahko naštevali. Nekateri pa so odšli na nove zvezne akcije. Zato imamo med brigadirji kamniške čete deset in večkratne udarnike-junake dela.
Ob obletnici prve udarniške akcije pri gradnji mladinske proge Brčko-Banoviči, enotnosti in utrjevanju delovnih navad čestitam vsem bri-gadirkam in brigadirjem - večkratnim udarnikom junakom dela ob 40-obletnici prve delovne zmage, dokaz- svetu o pripravljenosti jugoslovanske mladine za izgradnjo in obnovo nove Titove Jugoslavije.
Komandir I. in III. izmene DRAGO ŠTUPAR
Preskus znanja enot civilne zaščite
Konec maja je bil preizkus znanja vseb enot civilne zaščite — za prvo medicinsko pomoč. Preizkusa v šolskem centru RM so se udeležile enote delovnih in drugih organizacij in enote iz krajevne skupnosti občine. Sodelovalo je 16 ekip in 11 trojk iz združenega dela in 23 ekip ter 9 trojk iz krajevnih skupnosti.
Znanje, ki so ga enote pokazale ob tem preizkusu, je po mnenju strokovne komisije boljše kot lani. K temu je svoj delež prispevala tudi načrtna priprava in 10-urni dopolnilni tečaji, ki jih je organiziral RK.
Preizkus znanja pripravlja vsako leto štab civilne zaščite in oddelek za ljudsko obrambo skupaj z organizacijo RK, zato so bile organizacijske priprave dobre in solidne. Preizkus znanja ima velik praktičen pomen, saj so to enote, ki lahko uspešno posredujejo v kriznih obdobjih, najsi-bo v času vojne, danes v miru pa zlasti ob elementarnih in drugih nesrečah. Te in druge enote CZ lahko uspešno delujejo v vseh
primerih, ko je prebivalstvo ogroženo in prizadeto. Sredstva, ki jih naša družba namenja za te namene, so smotrno uporabljena, na drugi strani pa so jamstvo za hitro in uspešno akcijo, če bo taka potreba nastala.
Med ekipami iz delovnih in drugih organizacij so se najbolje uvrstile:
1. ekipa obč. organizacije RK 118 točk, 2. Svilanit II. 116 točk, 3. Donit II 111,5 točke
Iz krajevnih skupnosti so najbolje uvrščene ekipe: 1. Špitalič
106 točk, 2. Šmartno 105,5 točke, 3. Tunjice 101 točka.
Vse strokovne naloge pri preizkusu znanja so opravili hitro in brez posebnih težav, zelo dobro, sodelavci zdravstvenega doma iz Kamnika.
V Zagorju je bilo 14. junija republiško tekmovanje ekip prve medicinske pomoči in kamniška ekipa PMP iz Svilanita je zasedla 27. mesto med 62 nastopajočimi ekipami iz vse Slovenije.
STANE SIMŠIČ
V Kamniku, Domžalah, Mengšu ali bližnji okolici najamem garsonjero ali eno-sobno stanovanje. Plačam vnaprej. Svetelšek Bernarda, lil. 28, maja 61, Ljubljana.	PREKLIC Štesel Viktor izjavljam, da sem izrekel zoper Pušavca Ludvika neresnične besede in se mu zato javno opravičujem.
Ugodno prodam dva fotelja, Mejač,    Ljubljanska 3/a, Kamnik.	Montaža T V anten. Matija Zibelnik, Zavrti 5, Mengeš, tel. 737-194.
Nadaljevanje s 1. strani
ganje, razširi svoje delo na več kooperacij.
Na okrogli mizi so govorili tudi o problemu kamniške občinske politike in njenega odnosa do razvoja drobnega gospodarstva. Preveč se posplošujejo negativni pojavi pri posameznem obrtniku, pri čemer k temu včasih prispeva tudi naša zakonodaja. Na primer, obrtnik ne sme uvažati, ko pa izvaža, tega sam ne more koristiti, saj mora poslovati preko predstavnikov velikega gospodarstva.
In kako pospeševati drobno gospodarstvo v občini? Oblikovali naj bi razne sklade za razvoj obrtne dejavnosti, tako zbrana sredstva pa bi bilo treba pametno uporabiti, lahko bi jih namenili za benificiranje obrestnih mer tistih obrti, ki so v Kamniku prednostne.
Na okrogli mizi so načeli tudi problematiko obrtnih zadrug, ki so še vedno na ravni kupoprodajnih odnosov, niso dejansko kooperacijski. Pri vsen^ skupaj pa se pojavlja tudi problem obresti, ki se obrtniku že od 84. leta naprej ne priznava več kot strošek. Težava več je tudi premajhna amortizacija v strošku pri obnovi osnovnih sredstev. Obrtne zadruge ne bi smele biti samo posrednik, ampak naj obrtniku pomagajo, mu iščejo tržišče ...
Pri razvoju obrtne dejavnosti v Kamniku bo imela vsekakor
veliko vlogo obrtna cona, za katero je sprejem prostorskega načrta predviden v jesenskem obdobju. Potrebno bi bilo najti bo-.doče interesente, za zagon te čolne bo nujna delovno močnejša, kapitalnejša obrtna dejavnost. ,Medtem pa bi bilo potrebno pospeševati sprejem odloka, da manjše, nemoteče obrti ostanejo v mestnem jedru, v obstoječih stanovanjskih soseskah, predvsem zaradi oživitve mesta in boljše ponudbe storitvenih dejavnosti. Od vseh teh dejstvih in predlogih za razvoj obrti s strani občinskih stuktur pa je na okrogli mizi predstavnik obrtnikov, Jože Peklar dejal, da v Kamniku ni rešitev obrtna cona, če se pogovarjamo o razvoju obrti. Po njegovih besedah je za to že prepozno. Pred leti, ko je marsikateri večji obrtnik še imel sredstva tudi za večje investicije, so nekateri razvoj velike obrti zavirali. Danes pa je vprašanje, kdo bo imel milijarde in kdo bo tvegal. Marsikdo bo raje naložil denar v banko in živel od obresti, kot pa da bi tvegal, ker je praviloma tako, da ko se obrtniku zatakne, mu nihče ne priskoči na pomoč. Sicer pa v sami občini lahko rešimo le malo problemov s tega področja. Zakonski predpisi in omejitve se začnejo že na zvezni in republiški ravni.
Predstavnik Zveze obrtnih združenj Slovenije je ob tem dejal, da obrtna cona nikakor ne bo rešila vitalnih vprašanj razvoja drobnega gospodarstva. To bi
bila le delna rešitev prostorskega vprašanja, tudi umetno ustanavljanje con ni na mestu. Pravilneje bi bilo, da se ta cona seli na dvorišče delovne organizacije, katere kooperant je obrtnik. Velike delovne organizacije pa bi morale v svojih planih predvideti tudi prostorske enote za kooperante.
Še vedno tudi ni razčiščeno, kdo dobi več davčnih olajšav. Vsekakor v občinski proračun največ prispevajo močni obrtniki. Po besedah enega od udeležencev te pestre razprave o obrti se jih ne smemo bati, namreč, velikih obrtnikov, ki delajo in ustvarjajo novo vrednost, bati pa se moramo tistih, ki s prstom kažejo nanje. Poleg tega pa bi bil že čas, da družbena priznanja podeljujemo tudi uspešnim predstavnikom drobnega gospodarstva. Vrsta zakonskih težav tudi kaže, da se obrtniku ne izplača zaposlovati novih delavcev. Tudi izobrazbena struktura je večinoma slaba, saj zaposluje le nekvalificirane delavce. Letos se obrtno združenje pri razpisih ni vključilo v štipendiranje, je dejala Cvetka Cvek, predstavnica sisa za zaposlovanje. Pojavlja pa se tudi vprašanja usmerjenega izobraževanja, ki daje učencu vse manj praktičnega znanja. Na okrogli mizi so predstavniki obrti poudarili, da bi bilo potrebno bodočega obrtnika voditi, usmerjati in ga usposabljati že od osemletke naprej.
ROMANA GRČAR
Nadaljevanje s 1. strani posluh občinskih izvršnih svetov do problemov v posameznih organizacijah in naši občini? Drugič, ljudje so brez volje do sodelovanje, ker se njihove pripombe premalo upoštevajo, pa tudi zato, ker je za delo v delegatskem sistemu potrebno znanje, vsestranska angažiranost Človeka. Delegat, ki pride iz delovne organizacije na sejo, je navadno seznanjen le s problematiko, ki jo obravnavajo na seji delegacije, na sestanku pove le tisto, kar so se zmenili. Ko pa ga kdo vpraša v skupščini, če vprašanje lahko bolj podrobno definira, in če tega ne zna, ga naslednjič si-
gurno ne bo nihče več spravil na sejo. In tretjič, najbolj žalostno je, da se delegatskih funkcij otepajo sposobni ljudje, strokovnjaki na posameznih področjih, ki bi lahko največ pomagali k pametni presoji pri posameznih odločitvah. Zakaj? Ker se vsi borimo za čim boljše plače in položaje!
Bistveno bomo morali spremeniti odnos do dela, če hočemo, da se bomo vsaj malo premaknili iz težke gospodarske situacije. Preveč smo se že odvadili odgovarjati za nekaj, kar smo prevzeli. In zakaj smo delavci - delegati nemalokrat skoraj apatično razpoloženi do na-
šega položaja v družbi: za mizo, kjer se odloča o ustvarjanju in delitvi dohodka (ZIS), se naš glas izgubi. S svojimi predlogi pridejo podjetja kvečjemu do občine. Vsi ukrepi in predpisi delavca destimulirajo. Na vso stvar gledamo le skozi »politična očala«. Kako naj realno planiramo, če danes ne vemo, kaj bo jutri? Premalo poslušamo strokovnjake iz posameznih podjetij, ki zato izgubijo voljo do vključevanja v delegatsko odločanje. In tu je krog sklenjen, ker strokovnjaki premalo sodelujejo, je odločanje prevečkrat nekakovost-no, površno...«
ROMANA GRČAR
Psi ruševin a rji v akciji
»Halo! Je tam republiški štab civilne zaščite? V Rudniku kaolina in kalcita v Črni se je zgodila nesreča, zasutih je reč rudarjev. Potrebna nam je takojšnja pomoč!*
Približno tako je bila vsebina telefonskega poziva, ki so ga prvega junija sprejeli na štabu civilne zaščite v Ljubljani. Poziv je bil seveda izmišljen, ker je šlo le za redno kontrolno vajo, za preverjanje sposobnosti psov ruševi-narjev in njihovih vodičev. Takoj je stekla organizirana akcija reševanja, na pomoč je priskočilo dvanajst trenutno najboljših psov in njihovih vodičev iz treh kinoloških društev, Ljubljane, Krima in Kamnika.
Čeprav je bila nedelja, so se vsi poklicani hitro zbrali v Stahovici, kjer je bil na separaciji Rudnika predviden prvi del preizkusa: premagovanje najrazličnejših vrst ovir, od vzpenjanja na višino, spuščanja po lestvi navzdol (kar je ena najtežjih preprek za psa), dela v hrupu in ropotu, ter preskakovanja premičnih zaprek. Šele ko je dvojica uspešno opravila prvi del, je lahko odšla reševat ponesrečence, oziroma dva maskerja, skrita v predhodno narejene zasipe.
Zasipa sta bila tako dobro zamaskirana, da sta imela pes in vodnik precejšnje težave z iskanjem, še posebej v rovu, kjer je bil skrit eden od obeh ponesrečencev. Navsezadnje pa je pes z lajanjem in kopanjem le označil mesto, kjer je ležal ponesrečenec.
Večina psov je nalogo uspešno in hitro rešila, mednje sodi tudi dolgodlaka nemška ovčarka Čoka, katere lastnik je Andrej Stanovnik, član kamniškega kinološkega društva.
Andrej se skupaj s svojo Čoko že pet let šola za iskanje ponesrečencev pod ruševinami in v jamah. Ne samo pes, ki je poleg
drugih opravil izpit za delo v ruševinah, tudi vodnik psa mora imeti potrebno teoretično znanje, da lahko usmerja psa k pravilnemu delovanju. Seveda pa človek in pes postaneta »uporabna« šele po dolgoletnih treningih in vsakdanjem ponavljanju na-
učenega gradiva.
Skupna akcija kinoloških društev in štaba civilne je dobro uspela, saj so tako eni kot drugi pokazali dokajšnjo mero izurjenosti in usposobljenosti.
Tekst in foto: JANEZ BALANTIČ
ABC Pomurka
TP »Kočna« Kamnik Kamnik, Ekslerjeva 8
TOZO za trgovanje z neživllskimi proizvodi
na podlagi sklepa komisije
za medsebojna delovna razmerja
objavlja dela in naloge
prodajalke v poslovni enoti konfekcija
Za opravljanje teh del in nalog se zahteva: - KV prodajalec
-- 2 leti delovnih izkušenj pri opravljanju del v trgovini.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh od dneva objave na naslov: ABC Pomurka TP »Kočna« Kamnik, Ekslerjeva 8 v Kamniku.
DO Slovenijašport, export-import
zastopstvo p. o. Ljubljana, Dalmatinova 1
vabi k sodelovanju
prodajalca-pripravnika
za določen čas, s polnim delovnim časom
Poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
- prodajalec z dokončanim srednješolskim programom
- IV. zahtevnostna stopnja
Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: DO Slovenijašport, export-import zastopstva p. o. Ljubljana, Dalmatinova 1, sektor splošnih služb. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
24-12
• XII. srečanje društev invalidov gorenjske regije
Družabna srečanja jim pomenijo več kot zdravim
Društvo invalidov iz Kamnika je bilo letos prvič organizator te tradicionalne prireditve. Na prireditvi, ki je bila v prostorih Srednje ekonomske in naravoslovne šole Rudolfa Maistra in je potekala pod pokroviteljstvom delovne organizacije STOL Kamnik in občinske skupščine, so v kulturnem programu nastopali moški in ženski pevski zbor Solidarnost, godba na pihala iz Kamnika, dijaki srednješolskega centra, gojenci Zavoda za usposabljanje invalidne mladine iz Kamnika in folklorna skupina »Kamniška Bistrica*. Program je povezovala Danica Simšič.
Po prireditvi smo za vtise z dvanajstega srečanja invalidov gorenjske regije povprašali nekaj udeležencev.
Ivan Japelj, predsednik Zveze društev invalidov Slovenije: »Društva invalidov širom Slovenije rešujejo socialno problematiko, zlasti najtežjih invalidov, to pa so nepokretni, vozičkarji, amputiranci... Poleg tega ta društva gojijo tudi ljubiteljske dejavnosti, ki so njim še bolj potrebne kot zdravim ljudem. Na družabnih srečanjih, v rekreativni dejavnosti, na kulturnih prireditvah se invalidi sprostijo, pogovorijo med seboj, saj imajo malokrat priložnost sodelovati
na takih prireditvah. Še posebno pomembno pri vsem skupaj pa jc, da na takih srečanjih zdravi pokažejo invalidom, katere dejavnosti gojijo v svojem okolju. Z današnjim srečanjem sem izredno zadovoljen, še posebno doživetje pa je bil nastop mladih iz Zavoda. Pohvaliti moram tudi izreden odziv občine Kamnik, njenih delovnih organizacij, ki so tudi materialno omogočile to srečanje. To in kulturna prireditev, vsi so nastopali zastonj, dokazuje čedalje humanejši odnos družbe do invalidov.«
Predsednik kamniškega društva invalidov Vinko Mibelič je ob tej priložnosti pohvalil vodstvo šolskega centra, da je odstopilo svoje prostore za srečanje, ki se je po kulturni prireditvi in kosilu nadaljevalo tja do večernih ur. Omenil je tudi, da so denarne in materialne prispevke dale prav vse kamniške delovne organizacije, tudi tiste, ki imajo svoj sedež v drugih občinah. Prav tako pa je prireditev finančno podprlo tudi drobno gospodarstvo, kot tudi večina krajevnih skupnosti. »To me je v resnici prijetno presenetilo, saj ljudje kar praviloma pozabljamo na sočloveka, posebno še v sedanjih težkih razmerah,« je dejal Vinko Mihelič.
Vida   Rozman, predsednica
DO Gostinsko podjetje »Planinka« Kamnik, Titov trg 4
objavlja
po sklepu komisije za medsebojna delovna razmerja prosta dela in naloge:
1. receptorja (za hotel Malograjski dvor)
2. 3 natakarjev (za hotel Malograjski dvor)
3. 2 natakarjev (za gostilno Planinka)
4. 2 kuharjev (za gostilno Planinka)
Pogoji: pod 1.
- gostinski tehnik ali KV gostinski delavec pod 2. in 3.
- KV gostinski delavec - smer natakar-kuhar in izpit iz higienskega minimuma.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: DO Gostinsko podjetje Planinka.Kamnik, Titov trg 4,61240 Kamnik - komisija za medsebojna delovna razmerja. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh.
Donit Medvode, n. sol. o.,
TOZD Kemostlk Kamnik, n. sub. o.,
Molkova pot 10, Kamnik
vabi k sodelovanju
dipl. ing. kemije ali kemijske tehnologije za delo na področju tehničnega svetovanja in trženja za proizvode temeljne organizacije
Nudili vam bomo možnost kreativnega dela, strokovnega izpopolnjevanja in napredovanja. Od kandidatov pričakujemo, da so komunikativni, imajo osnovna komercialna znanja in vozniški izpit. Interesenti naj pošljejo pisne prijave v 15 dneh po objavi na naslov: Donit KSO, Žebljarska pot 5, Kamnik.
Društva invalidov iz Radovljice: »Zame je današanje srečanje doživetje, saj se vedno rada vrnem v kraj in med ljudi, 's katerimi sem preživela dvanajst zelo lepih let. Bila sem namreč gojenka kamniškega zavoda za usposabljanje invalidne mladine in pred osemnajstimi leti sem tu končala gimnazijo. Po končani višji upravni šoli sem se zaposlila v upravi naše občine. Torej, sama sem vsak dan v stiku z zunanjim svetom, zaposlena sem in zato morda tudi ne čutim kake zapostavljenosti oziroma potrebe po srečanjih posebne vrste. Velikega pomena pa so društva in taka srečanja za nepokretne in predvsem za tiste, ki niso zaposleni in jim je to tudi eden redkih stikov z zunanjim svetom. In zakaj ima družba danes čedalje več razumevanja za prizadete? Ljudje so postali bolj osveščeni predvsem zaradi dejstva, da danes skoraj ni človeka, ki ne bi imel v svoji neposredni okolici ali celo v družini tako ali drugače prizadetega človeka. Nesreč vseh vrst je čedalje več.
Viktor Nemeček iz Mojstrane, član Društva invalidov Jesenice: »Koncentracijska taborišča (Re-ichenburg, Slavonska Požega, Hercegovec), partizanščina in kasnejše delo v jeseniški železarni so naredili svoje. Imam trombozo in lahko se zgodi, da bom kmalu tudi ob drugo nogo. Na srečanju gorenjskih invalidov sem prvič. Kamničani so nas lepo sprejeli in če bo priložnost, se jim bomo Jeseničani kmalu oddolžili.«
ROMANA GRČAR
Občni zbor finančno-računovodskih delavcev
V kino dvorani na Duplici, ki je komajda sprejela vse udeležence 16. rednega občnega zbora finančno računovodskih delavcev občin Kamnik in Domžale, je tekla razprava o pomembnih društvenih in družbenih vprašanjih. Članstvo se je v zadnjem letu povečalo za 77, tako da ima društvo že 976 članov in članic. Iz domžalske občine jih je 553, iz kamniške pa 443. Društvo sestavljajo v pretežni meri članice, saj jih je kar 914 ali 93,6%, moških pa le 62 oziroma 6,4%.
Občnega zbora so se udeležili predstavniki društva finančno knjigovodskih delavcev iz Ljubljane in ZDRFD Slovenije ter
Duplica ni Bakovnik
V zadnjem času, še posebej z izgradnjo nove stanovanjske soseske v Groharjevi in ulici Matije Blejca na Duplici, se je vse bolj vztrajno začelo v javnosti pojavljati za ta predel Duplice ime Bakovnik.
Začelo se je z zazidalnim načrtom za gradnjo te soseske, ki je nosil delovno ime Bakovnik. Tega imena se je oprijela železnica in dupliško postajo poimenovala po Bakovniku. Po protestu prebivalcev krajevne skupnosti Duplica je pristala na kombinacijo Duplica - Bakovnik.
Pred nedavnim nam je ljubljanski Mercator po radiu vztrajno sporočal, da bo odprl novo trgovino na Bakovniku. Na pobudo krajevne skupnosti so nato na pismenih obvestilih občanom to napako popravili.
V prispevku o odprtju te trgovine v Kamniškem občanu spet beremo o trgovini Mercatorja na Bakovniku. Kje je pravzaprav Bakovnik. O tem nam zelo nedvoumno govori pregledna karta Kamnika z okolico, ki jo je izdelala Geodetska uprava občine Kamnika leta 1975. Z imenom
Bakovnik je označeno naselje najstarejših individualnih stanovanjskih hiš južno od tovarne Svit, med cesto Kamnik-Duplica in reko Kamniško Bistrico.
Naselje je torej na severnem delu Krajevne skupnosti Duplica. Z gradnjo novih stanovanjskih hiš zahodno od starega Bakovnik«, med cesto Kamnik -Duplica in železniško progo, se je Bakovnik razširil, vendar je s poimenovanjem ulic ostala na tem območju le Bakovniška ulica vzporedno z železnico, do Prvomajske ulice. Južno od sedanje ulice Matije Blejca pa leži naselje Duplica, ki je zraslo okrog tovarne pohištva Stol; za to območje se nikdar ni uporabljalo ime Bakovnik. O tem zgovorno pričajo tudi table z imeni ulic, na katerih je označeno: Duplica - Groharjeva ulica, Duplica - Jakopičeva ulica itd. Da bi se občani krajevne skupnosti Duplica, ki so se večinoma priselili in tudi drugi bolje seznanili z imeni ulic na območju KS, je bila na svetu KS že dana pobuda za izdelavo pregledne karte krajevne skupnosti Duplica.
F. S.
Jubilej društva za pomoč duševno prizadetim
Dvajset let je dolga doba, še posebej, če je v tem času oprav-Ijeno veliko delo. S tem se zagotovo lahko pohvali Društvo za pomoč duševno prizadetim Domžale-Kamnik, ki je med najnaprednejšimi in najboljšimi tovrstnimi društvi v Sloveniji.
Proslava jubileja je bila v petek, 16. maja v Kulturnem domu v Mengšu. S kulturnim programom je sodeloval moški komorni zbor Lek, zaplesali so folkloristi delavskega kulturnega društva Svoboda Mengeš, učenci OŠ Olge Avbelj iz Domžal in
27. julij iz Kamnika pa so prikazali, kaj so se naučili v šoli in v raznih krožkih. Besedam ob jubileju je sledila podelitev priznanj organizacijam in posameznikom, ki imajo veliko zaslug za izboljšavo razmer duševno prizadetih. Za konec slovesnosti je sledil še podpis listine o pobratenju z Društvom za pomoč duševno prizadetim iz Reke. Društvi si bosta v bodoče prizadevali za uveljavljanje pravice in posebne družbene vloge invalidov, kot tudi za čim tesnejše sodelovanje in krepitev meddruštvenih od-
Društvo Domžale-Kamnik združuje starše prizadetih otrok, strokovnjake in vse, ki žele s prostovoljnim družbenim delom pomagati prizadetim otrokom in odraslim. Ker duševno prizadeti sami ne morejo zahtevati uresničenja vseh pravic, ki jim v naši skupnosti pripadajo in so samoupravno dogovorjene, to v njihovem imenu dela društvo, v aktivnem sodelovanju z zdravstveno, pedagoško, družabna srečanja, praznovanja in izlete. Edini v Sloveniji že šesto leto zapored organizirajo letovanje za starše in otroke, letos naj bi bilo na
Stenjaku. V programu dela društva za letošnje Teto je tudi izobraževanje staršev prizadetih otrok o problematiki varstva in zaposlovanja odraslih invalidnih oseb in delu na domu, o praktičnem delu staršev in otrok. V okviru kluba staršev pa bodo organizirali tudi knjižico strokovne literature. Za v bodoče si društvo želi še večjo pozornost s strani družbe in predvsem ljudi samih, saj so duševno prizadeti potrebni predvsem dobre vzgoje, tople besede in pozornosti.
JANEZ BALANTIČ
sekretar občinske konference SZDL Kamnik Rudi Pfajfar.
O dosedanjem delu društva je poročal predsednik Peter Jeglič iz Stola. Glavna društvana aktivnost je bila spričo zahtevnosti nalog in družbene pomembnosti finančno računovodske službe usmerjena na izobraževanje članstva. Organiziranih je bilo 37 različnih seminarjev, tudi zaradi mnogih sprememb v predpisih. Seminarji so bili pripravljeni skupaj z društvi v ljubljanski regiji, sodelovalo pa je 240 naših članov. Tudi strokovna srečanja knjigovodskih delavcev enkrat mesečno so bila dobro obiskana. Na njih je bila obravnavana tekoča problematika.
Izvršni odbor je na svojih sejah obravnaval vprašanja iz programa dela, pa tudi zadeve, ki so se sproti porajale. Zaradi takega načina dela je članstvo lahko uspešno in pravočasno sledilo zahtevam in sproti ter pravočasno pripravljalo podatke za smotrno odločanje in ukrepanje poslovodnih in samoupravnih organov. Delegati društva so sodelovali tudi na srečanjih društev ljubljanske regije in v drugih strokovnih organih. Na kongresu računovodskih delavcev Jugoslavije so tudi delegati tega društva kritično obravnavali le verbalno pozivanje na izboljšanje
gospodarskih razmer pri nas in zahtevali konkretne akcije.
Poleg strokovnih nalog, ki jih društvo uspešno opravlja, je bilo za članstvo pripravljenih več prijateljskih srečanj, izletov in drugih oblik povezovanja, kar je brez dvoma prispevalo tudi k boljšemu medsebojnemu sporazumevanju.
Občni zbor je sprejel vsa poročila za preteklo leto, potrdil zaključni račun za leto 1985 in opredelil odgovorne naloge, ki čakajo društvo finančno računovodskih delavcev v stabilizacijskem 1986. letu. Občni zbor je izvolil tudi novo vodstvo, v naslednjem obdobju pa bo društvo vodil Jože Čampelj iz Alprema, Kamnik.
Vsem prisotnim je bila posredovana zanimiva informacija SDK iz Ljubljane o predvidenem načinu sprotnega telefon-, skega zbiranja in posredovanja nekaterih podatkov. V začetku bo akcija le poskusna za posamezna področja, potem pa naj bi se tak način postopoma uveljavil v vsej Jugoslaviji.
Po zaključku občnega zbora so vsi udeleženci, okoli 350, sledili še kulturni prireditvi v počastitev dneva finančno knjigovodskih delavcev. Nastopil je pevski zbor Svoboda iz Duplice in zapel vrsto lepih pesmi.
STANE SIMŠIČ
50-letnica dispanzerja za pljučne bolezni in tuberkulozo
Tuberkuloza je danes sicer lahko ozdravljiva bolezen, vendar pa je raka na pljučih napram ostalim občinam v Kamniku relativno veliko, kar še posebej zbuja zaskrbljenost.
Za zdravljenje omejenih bolezni pa tudi ostalih kroničnih pljučnih obolenj skrbi kamniški dispanzer, ki letos praznuje že petdesetletnico svojega obstoja.
O delu dispanzerja smo se pogovarjali z njegovim vodjem, dr. Mirkom Brumnom: »Vrh je tuberkuloza v Kamniku dosegla v zadnjih letih prejšnjega stoletja, ko so zaradi nje množično umirali predvsem revnejši sloji prebivalstva. Danes pa so med redkimi, ki obolevajo za tuberkulozo predvsem priseljenci iz drugih republik, ki praviloma to bolezen že prinesejo s seboj in pa predvsem starejši ljudje. Naš oddelek redno vabi obolele na preglede in sicer določene ogrožene skupine ljudi (delavci v podjetjih, kjer je dovolj prahu, kadilci, starejši od 40 let), pri katerih poleg lažjih kroničnih obolenj odkrivamo tudi rakasta obolenja. Opravljamo tudi internistične preglede s kardiologijo. V petdesetih letih svojega delovanja je dispanzer opravil nešteto pregledov, diaskopij, tuberkuloznih testiranj, od leta 1984 pa imamo na tem oddelku tudi respiratorno fizioterapijo.«
In še nekaj o začetkih kamniškega dispanzerja. Kot šesti v Sloveniji je bil protijetični dispanzer, kot se je takrat imenoval, odprt 1. marca 1963. leta, prostore pa je imel na tedanji Prešernovi ulici, v hiši, kjer je danes Maleševa galerija. Dispanzer ni bil državna ustanova, pač pa ga je ustanovila Krajevna protituberkulozna liga v Kamniku s pomočjo prostovoljnih prispevkov državnih in zasebnih ustanov, podjetij, različnih društev, zasebnikov, pa tudi z nemajhno pomočjo delavcev, ki so kot člani lige plačevali redno mesečno članarino. Prvi predsednik lige je bil dr. Julij Polec, prvi vodja dispanzerja, ki je to odgovorno in zahtevno delovno mesto opravljal kot do leta 1980; pa je bil dr. France Pucelj. Franči-ška-Kiš-Chvatal pa je bila prva medicinska sestra na omenjenem oddelku.
ROMAN GRČAR
Promenadni koncert godbe na pihala
Majski koncert kamniške godbe velja ovekovečitii iz več razlogov. Prvi je, da je bil to prvi promenadni koncert z novim dirigentom, profesorjem Leskov-ccm, ki svojo nalogo nedvomno opravlja strokovno in zavzeto. Temu takoj sledi dejstvo, da takšnega koncerta že dolgo ni bilo in smo ga vsi tisti, ki našo godbo radi poslušamo, že pogrešali.
Program je bil zanimiv, saj je vseboval nekaj posrečenih priredb slavnih Beatlesov. Razveseljivo je tudi, da so nastopili mladi godbeniki, ki so šele pred kratkim pomnožili že nekoliko utrujene vrste.
Če odštejemo glasbeno plat dogajanja, je bilo vse ostalo v kamniškem slogu. Godbenikom so delali družbo smetnjaki, ki tudi sicer čuvajo vhod v kavarno, kar nekaj voznikov je kljub budnemu očesu moža v modrem v paradnem koraku peljalo mimo in popestrilo koncert. Poslušalci smo bili neznansko navdušeni nad to posrečeno kombinacijo glasbe in tehnike.
Morda je res že skrajni čas, da godba na pihala dobi prostor, kjer bi lahko nemoteno nastopi-.la, saj prostor pod Malim gradom ni najprimernejši. Potem bi bilo morda več promenadnih koncertov, več poslušalcev in godbeniki bi morda dobili nove uniforme, nove, dobre instrumente. Pravzaprav bi tako moralo biti, saj je godba strašansko koristna, kadar je treba igrati na kakšni proslavi, prirediti, otvoritvi; skratka vedno, kadar je treba pokazati, da Kamnik ni kar tako. Zakaj bi potem morala skrbeti za vse te stvari le peščica ljudi - iz entuziazma?!
H. H.
Prijetna urica z dupliškimi učenci
»Pravljica o Zlatorogu«
Lojze Kan ne je vodja Stolove-ga inženiringa, zelo aktiven v krajevni skupnosti, pa tudi navdušen planinec. V gorah človek spozna veliko prijateljev, somišljenikov in beseda da besedo. Lojze se dobro pozna tudi z Jakom Čopom, nečakom našega znanega ljubitelja Triglava in njegovih pogorij, Joža Čopa. Pravzaprav je tudi v Jaku ista kri in želje. Je navdušen planinec, človek, ki zna videti gorski svet in mu še dodati domišljijo.
Pri vhodu v dupliški Kulturni dom so se konec maja dopoldne drenjali otroci dupliške osnovne šole. V prvi skupini jih je bilo 300, druga skupina pa je čakala na ponovljeno pripoved o Triglavu, Bohinju, Trenti in o prelepi pravljici o Zlatorogu. Pripoved je bila spremljana z odličnimi diapozitivi.
Lojze Kahne mi je povedal, da je Jaka Čop po svoje prirejeno prvljico povedal in prikazal že 33.000 učencem in njihovim staršem, z dupliškimi otroci in otroci iz Stranj pa se je to število povečalo še za tisoč.
Čopova pripoved je nekaj zelo lepega. Na platnu se menjajo barvne slike čudovitega triglavskega sveta. Pred gledalcem se vrstijo pašniki, gozdovi, kot rezilo strme pečine in zopet položna pobočja, šopki gorskih rož, ki jih noben človek ne more lepše splesti, potočki, gorska jezera, pastirski stanovi in prebivalci nižinskih in tudi zelo visokih gorskih predelov, s travnikov in gozdnih jas pricapljajo najmanjše in večje živali in poslušalec sam ne ve, kdaj se je pričela pravljica o čudovitem belem kozorogu na strmi pečini, ki ni hotel nikomur zalega, ujeti pa se ni pustil.
V goskem pobočju je stala skromna lesenjača, v kateri je ži-
In memoriam Vilku Vrtačniku
Nikoli več se Vilko Vrtačnik ne bo veselo in prijazno nasmehnil svojim sodelavcem. Nikoli več Vilko ne bo kritično in pošteno segel v besedo na tem ali onem delovnem razgovoru. In nikoli, več ne bo Vilko zapeljal svojega delovnega konjička -viličarja med tisoče in tisoče na-vitkov v previjalnici. Nikoli več: beseda, ki tako dokončno in neprijazno odmeva med nami.
Čeprav nam sega do srca, ne moremo dojeti, da našega dolgoletnega sodelavca Vilka Vrtačni-ka zares ne bo nikoli več med nas.
Čeprav je Vilku življenje prineslo prenekatero grenko urico, ga je ime) rad. Poneslo ga je v tuj svet, kjer je okusil vso grenkobo in mačehovstvo tujine. Spoznal je izkoriščanje človeka in nevrednost tujca in spoznal je tudi, da je domovina prva in edina, v kateri je človek - človek. In nikoli ni pozabil, da je človek svoboden le - doma.
Zato je Vilku vrnitev iz tuje zemlje, Avstralije, vlila novih spoznanj in moči, ki jih je od leta 1964 delil z nami. Tistega leta se je Vilko namreč zaposlil v Svilanitu kot transportni dela-
vec. Zaradi pridnih rok, vestnega odnosa do dela ter pristnih delovnih in tovariških odnosov pa je Vilko kmalu napredoval do preddelavca pri navijalnem stroju. Za mesec dni in pol je celo sedel v šolske klopi in se v Litostroju izučil za voznika viličarja. Tako je Vilko leta 1970 postal dispečer preje in kasneje še medfazni skladiščnik.
Zaradi poštenega in kritičnega pogleda na svet je Vilko nemalokrat vplival na odločitve sveta enote tkalnice, katerega član je bil dve mandatni obdobji, bil pa je tudi član DS DO.
Za njegovo delo in aktivnost smo Vilku že leta 1982 podelili na predlog sodelavcev DE tkalnice oktobrsko nagrado.
Vilko je ostal na sredini delovne poti. Ničkoliko ton preje je Vilko že prevzel in nič koliko bi je še moral, pa je bolezen neusmiljeno pretrgala njegov delovni in življenjski korak.
Nikoli več ga ne bomo zagledali med pisano paleto navitkov, ki jih je njegov prijazen nasmeh naredil še bolj žive. In to nas tako zelo boli in žalosti.
DELAVCI DO SVILANIT
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi
VILKO VRTAČNIK
m
iz Srednje vasi 35
Zahvaljujemo se sorodnikom; so-^km^a^am sedom, prijateljem in sodelavcem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in delili z nami bolečino ob nenadomestljivi izgubi. Hvala patronažni sestri Maji iz ZD Kamnik, župniku za pogrebni obred, članom GD Srednja vas za poslovilne besede in vsem, ki ste mu poklonili cvetje in ga spremljali na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Srednja vas, junij 1986
vel reven lovec. Rad je imel lepo Jerico iz doline Trente, njo pa so snubili bogati ženini. Ker Jeriči-na mati ni dovolila poroke z lovcem, je ta hotel na neki način obogateti. Izvedel je, da živi v triglavskem pogorju kozel bele barve in z zlatimi rogovi. Kdor ga ubije, mora dobiti njegov zlati rog in oditi na goro Bogatin, kjer je skrit dragocen zaklad. Pri delu pa mora biti hiter. Ko bo kozorog padel, mu bo tekla kri. Iz te krvi Bodo zrasle rdeče rože. Če jih bo pojedel, bo zopet oživel. ,
Lovec je več dni lovil kozoroga in ga slednjič tudi našel. Ustrelil ga je, vendar ni mogel hitro do njega. Kozorog je oživel in pahnil lovca v prepad. Kozorog je podivjal, z rogovi razoral zemljo in skale in spremenil triglavsko pokrajino, ki jo je ob tem brez milosti bičala nevihta.
Jaka Čop je mlade poslušalce povsem očaral. V dvorani ni bilo slišati ene besedice. Otroci so odprtih ust poslušali posodobljeno zgodbo, ko moramo vsi paziti na naravne lepote, ne trgati rož in ne odmetavati odpadkov. Svoje kraje, živali in ljudi moramo imeti radi, biti drug drugemu prijatelji in pomočnik v težavah.
Narava je človeku največji prijatelj, človek pa ji je večkrat neizprosen sovražnik. Onesnažuje jo, uničuje za trenutne koristi. Ne gleda pa na ohranitev njenega življenja, ki je tudi njegovo življenje in bo ali ne bo življenje njegovih otrok.
V imenu učencev in vodstva osnovne šole se Jaku Čopu lepo zahvalimo za prijetno urico, vodstvu dupliške osnovne šole in krajevne skupnosti Duplica za oranizacijo prijetnega srečanja.
CIRIL SIVEC
Godci, pripravite se!
Ker je lani medobčinsko tekmovanje ljudskih godcev pri Re-panšku dobro uspelo, so organizatorji - Zvezi kulturnih organizacij Domžale in Kamnik ter gostilna Repanšek - sklenili, da bo ta prireditev postala tradicionalna, saj je takšnega in podobnega glasbenega potenciala v obeh občinah veliko, zanimanja za tekmovanje pa tudi. V okviru dvodnevne prireditve PO DOMAČE PRI REPANŠKU, ki bo 23. in 24. avgusta tega leta -prvi dan bo predvsem zabava z ansamblom Lojzeta Slaka in popevkarjem Jankom Ropretom -drugi dan pa se bo že popoldne ob 16.00 začelo medobčinsko tekmovanje godcev. Prijavi se lahko vsak občan omenjenih občin. Zaigral bo eno dp dve skladbi, odvisno od števila nastopajočih. .Zaželeno je, da zaigra lastno skladbo, lahko pa tudi narodno ali narodozabavno. Nastopajoče bo ocenjevala posebna komisija, sestavljena iz glasbenih strokovnjakov, novinarjev, družbenopolitičnih delavcev in dveh članov občinstva.
Ocenjevali bodo izvirnost, melo-dičnost, tehniko in splošni glasbeni vtis, vse pod eno oceno, od 1 - 10. Vsi nastopajoči bodo prejeli priznanja ZKO Domžale in Kamnik, prvih pet pa še posebne praktične nagrade - med katerimi se bo tudi letos izkazala Melodija Mengeš - prav tako pa bo nagrajena tudi najboljša ženska, najstarejši in najmlajši godec, tako da bo nagrad kar precej.
Vsi tisti, ki želite sodelovati, se boste lahko prijavili dve uri pred tekmovanjem pri Ivanu Sivcu na dvorišču gostilne Repanšek, torej od 14.00 naprej, 24. avgusta 1986. Če bo vreme slabo, bo prireditev preložena za teden dni. Tekmovanje godcev in tudi poznejše družabne igre bo vodil znani napovedovalec in humorist Boris Kopitar, tako da ne bo prišlo do podobnih neljubih dogodkov kot lani, ko je Si-mek zamujal dve uri. Prav zato opozarjamo vse nastopajoče, da se bo tekmovanje začelo ob 16.00 in naj se dve uri pred tem obvezno prijavijo. Po 15.00 ne botno več sprejemali prijav.
Po tekmovanju bo ljudsko rajanje z domačimi ansambli Nika Zajca, Kajžarji in Stoparji, Re-panškovi pa obljubljajo še marsikaj drugega domačega po zmernih cenah.
O medobčinskem tekmovanju godcev je pripravljen poseben pravilnik, ki bo na voljo vsakemu tekmovalcu, obsega pa v glavnem navedena pravila. Podrobne informacije lahko dobite že prej v gostilni Repanšek pri organizatorju Vidu Repanšku ali pa v Mengšu v njegovi fotografski delavnici.
Do tekmovanja je sicer še daleč, toda obveščamo vas zato, da boste lahko načrtovali svoje dopuste in da se boste lahko ustrezno in pravočasno pripravili s primernimi skladbami nanj. 24. avgusta se torej srečamo pri Repanšku na II. medobčinskem tekmovanju godcev!
IVAN SIVEC
Po poti spominov NOB občine Domžale
V tem šolskem letu smo planinci OŠ Kamniškega bataljona Stranje, skupaj z mladimi planinci iz Mekinj in Nevelj, šli petkrat na pohod po POTI SPOMINOV NOB občine Domžale, vselej v drugo smer.
Pot nas je vodila mimo spominskih obeležij, ki nas opozarjajo na strahote vojnih dni. 80 nas je imelo »Vodnike« po tej poti, v katere smo zbirali spominske žige. Vreme nam ni bilo vselej naklonjeno, pa saj tudi nekdanji borci niso imeli izbire.
Pogumno smo pod vodstovm skrbnih mentorjev Vlada in Marije Golob, Bernarde Romšak in Jelice Slavič premagali vse težave in 31. maja 1986 smo bili vab-
ljeni na zaključno slovesnost na Gobavico.
Tam so nam harmonikaši in dekliški zborček iz Mengša pripravili prisrčen program, člani Zveze združenj borcev pa topel sprejem. Tako velika skupina otrok, kot je bila naša, in še celo iz sosednje občine, te poti doslej še ni prehodila, mi pa že četrtič. Čestitali so nam in poudarili, kako prav je, da mladi negujemo tradicije NOB. Poleg spominske značke smo mlajši pionirji prejeli romi barvice, starejši pionirji pa hranilno knjižico s 1000 din. Zares enkratna pozornost. V Veliko zadovoljstvo vseh smo se po izdatni malici razšli z željo, da še kdaj prehodimo to pot.
Pionirji planinci iz Stranj
Dopisujte
v Kamniški občan
Dobrodelni koncert, ki pa je imel le lepo geslo
Geslo gojencev Zavoda za usposabljanje invalidne mladine, katerim je bil koncert namenjen, je bilo »potrebujemo računalnike«. Z izkupičkom koncerta so nameravali kupiti računalnike, ki bi jih uporabljali v prilagoditvenem programu za usposabljanje bodočih administratorjev. Zaradi narave obolenj gojencev nameravajo v zavodu del strojepisja nadomestiti s poučevanjem osnov računalništva. To je bil sicer glavni, ne pa edini namen koncerta, ki je bil konec maja v športni hali, in na katerem so nastopali Jani Kovačič, Pankrti in skupina ŠPUŠ iz Ljubljane.
Zaradi majhne udeležbe, oziroma malo prodanih vstopnic, bodo z dohodkom sicer lahko pokrili stroške ozvočenja, o računalnikih pa lahko gojenci zaenkrat le sanjajo. Kljub temu so v Zavodu invalidne mladine izredno zadovoljni s koncertom.
Delavci zavoda namreč pravijo, da je bil pomemben namen koncerta predstaviti gojencem zavoda podobo pravega ročk koncerta, ki ga do zdaj še niso imeli priložnost »v živo« spremljati. Sicer pa so bili gojenci ves čas dejansko vključeni v organizacijo koncerta. Izdelovali so plakate, vstopnice, poskrbeli za reklamo in nasploh bili seznanjeni s celotnim potekom priprave na koncert.
In kaj je bilo še doseženo s to prireditvijo? Okolici - Kamniku - so predstavili del dejavnosti ZUIM in tako opozorili nase kot na enega kulturnih dejavnikov v Kamniku.
Kako je bilo na koncertu? Ob osemnajstih, kot je bilo napovedano, se sicer še ni začel, čeprav je bil Jani na sceni pravočasno. Vendar so Pankrti napovedali, da lahko pridejo šele okrog devetih zvečer, zato so prireditev prestavili za eno uro. Otroci na invalidnih vozičkih so nestrpno pričakovali pričetek, zato so z zanimanjem prisluhnili Janijevemu »ogrevanju«. Ob sedmih se je koncert začel in Janiju se je čez nekaj časa pridružil tudi Kamničan Frenk Vengust, kije dokazal, da kot zna nasploh improvizirati v življenju, kot se znajde na športnem področju, tako se je znašel s flavto v roki tudi na sredinem koncertu.
Višek je koncert dosegel s prihodom Pankrtov, ki jih je kamniška mladina z navdušenjem pozdravila. Nasploh je potrebno pohvaliti vse izvajalce, saj so kljub napol prazni dvorani dobro zaigrali in tako gojencem ZUIM, ki so prvič doživeli koncert, pričarali pravo vzdušje. Delavci ZUIM se ob tej priložnosti zahvaljujejo vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi koncerta, predvsem pa gradbenemu podjetju Graditelj za postavitev odra in Komunalnemu podjetju za brezplačno uporabo športne hale. Pohvale pa so deležni tudi vsi delavci zavoda in mladina Kamnika, ki je pomagata pripravljati dvorano in jo na koncu tudi pospraviti.
ROMANA GRČAR
Komisija za medsebojna delovna razmerja in družbeni standard pri
OŠ Komenda-Moste, Moste 40, 61218 Komenda
objavlja
prosta dela in naloge
čistilke
za čiščenje v šolski stavbi v Mostah
- delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom
- nastop dela s 1. 9. 1986 Pogoj:
Končana osnovna šola; 1 mesec poskusnega dela Kandidati naj svoje vloge pošljejo v roku 8 dni po objavi razpisa.
Rok obvestila 8 dni po poteku razpisa.
Vabimo vas na obiranje črnega in rdečega ribeza, ki se bo predvidoma pričelo 5. julija in bo trajalo 14 dni. Za delo nudimo plačilo ali ribez. Mogoč je tudi odkup obranega ribeza. Vse ostalo po dogovoru.
Še posebej vabljene upokojenke!
ANŽIN FELIKS, Dobeno 10, Mengeš
Dežurstva trgovin
V soboto, 28. junija, bodo od 7. do 19. ure odprte trgovine Emona, Duplica, Komenda, v nedeljo od 8. do 11. ure Emona. Naslednjo soboto, 5. julija, bodo od 7. do 19. ure odprte trgovine Metka, Šmaren in Moste, v nedeljo od 8. do 11. ure pa Metka.
Če je glasba mlada
Kadar človek gleda drobne prste, ki urno brzijo po tipkah ali strunah, in opazuje žar zbranosti v očeh, se zdi, da je svet prav zaradi teh mladih ljudi lepši, bogatejši. Letni koncert Glasbene šole Kamnik je tudi letos privabil veliko poslušalcev, ki so mlade glasbenike navdušeno pozdravili. Najprej se je predstavil zbor cicibanov, ki so s svojo neposrednostjo in prisrčnostjo ustvarili pravo vzdušje.' potem pa so nastopili solisti, ki so že dosegli neko raven glasbenega znanja. Najprej je vsa srca osvojila mala violinistka Anja Skalar, ki vidno napreduje in zori v pravo glasbenico. Nastopili sta tudi
Anica Štele in Nataša Šimuno-vič, ki bosta jeseni nadaljevali šolanje na srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Obe dekleti sta dokazali, da mladih talentov ne bo zmanjkalo. To velja tudi za Evo Bohte, ki je klavir tokrat zamenjala za flavto. Posebno prijetno je presenetil Janez Jaklič, ki poleg fizike in računalnika dobro obvlada tudi klavir. Seveda je treba pohvaliti tudi vse ostale: harmonikarski orkester pod vodstvom Mare Španič, kvartet klarinetov iz razreda Rada Rijavca, pevski zbor pod vodstvom Dominika Krta in še bi lahko naštevali. Koncert so popestrile mlade baletke, ki so v enem letu
(lani so nastopile prvič) napredovale in tako je Kamnik po dolgem času spet bogatejši tudi za to zvrst plesnega in glasbenega izražanja.'
Koncerti kamniške glasbene šole in tudi interni nastopi vedno znova dokazujejo, da je med mladimi veliko dobrih glasbenikov, ki jim ni žal časa za trdo delo, kakršno glasba nedvomno zahteva od učencev in njihovih učiteljev. Ob tem je treba povedati, da mnogi učenci še vedno ubirajo »klasične« poti in se odločajo za klavir ali za kitaro, za druge instrumente pa ni dovolj zanimanja. Poslušalci na koncertu so se lahko na lastna ušesa prepričali, da so tudi violina, klarinet, flavta, trobenta instrumenti, ki lepo zvenijo, če le pridejo v prave roke. H. H.
Franc Uršič
Da ne bi pozabili
Pohod od Črnuč do Mengša je bil doživetje
Letošnji načrtovani pohodi upokojencev so se pričeli. Prvi se je pričel v Črnučah in nadaljeval preko Rašice, Dobenega do Gobavice in zaključil v Mengšu. Sodelovalo je več kot 30 članov društva upokojencev iz Kamnika, med potjo pa se jim je pridružila ■ še upokojenka iz Domžal.
Vlak iz Kamnika je pohodnike odpeljal do Črnuč, kjer je bil start. Vremenska napoved ni bila obetavna, še več, oblačno vreme je kazalo, da bo iz temnih, prerivajčih se oblakov kar kmalu pričelo deževati. Med potjo je veter nekoliko bolj zapihal in začasno i a/gnal grozeče oblake, tako da je vmes posijalo celo sonce. Pot iz Črnuč je vodila malo navzgor, pa zopet navzdol. Dolga kolona pohodnikov je bila slikovita, večji del so bili planinsko oblečeni, nekateri turistično, vsi pa razpoloženi in živahni. Po uri in pol hoje se je pokazala vasica Rašica, ki je bila v času NOV prva slovenska vas, požga-na od okupatorja. Po kratkem postanku je kolona krenila navz-
gor na hrib Rašica - nekaj nad 600 m nadmorske višinevPIanin-ski dom je bil sicer zaprt, pa to obiskovalcev ni motilo. Pri razglednem stolpu so v Dnevnik vtisnili prvi žig Domžalske poti spominov. Po kratkem postanku in prigrizku iz nahrbtnika so po-hodniki že nadaljevali pot na Dobeno, kjer so dobili drugi žig. Po nekoliko daljšem odmoru so krenili proti Gobavici pri Mengšu. Vreme se je ponovno poslabšalo pričelo se je bliskati in grmeti. Kmalu je pričelo deževati kaj kmalu je sledil naliv. Dežni plašči, dežniki so kar dobro varovali udeležence pohoda. Čeprav mokri, niso izgubili smisla za humor. V domu na Gobavici so vsi popili topel čaj, pa tudi še kaj močnejšega, vtisnili pa so tudi tretji žig. Veseli in zadovoljni, kljub nekaj več kot 4-urni hoji, so se veseli vračali v svoje domove.
Naslednja pot bo pohodnike vodila iz Moravč do Domžal. Ta bo sicer nekoliko zahtevnejša, pa vendar primerna za vse, ki so bili na prvem pohodu. Iz Dom-
žal se bodo odpeljali z rednim avtobusom v četrtek, 12. junija 1986 ob 6.30. Iz Moravč bodo nadaljevali pot peš na Grmače, nato preko Miklavža v Križev-sko vas. Od tu vodi pot na Trojico in Tabor, dalje na Oklo, skozi Ihan bodo prispeli v Domžale. Na tej poti bodo udeleženci dobili novih pet žigov in s tem končali skoraj polovico celotne poti.
STANE SIMŠIČ
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
Iz Zakala vodi pot preko Bi-stričice v Slevo, kjer je bil na nedeljo 14. oktobra 1979 ob vznožju Kamniškega vrha in tik za vasjo Slevo odkrit spomenik, posvečen desetim padlim borcem Zidanškove brigade. Spomenik je postavila krajevna organizacija ZZB NOV Kamniška Bistrica - Godič, na njem pa je vklesanih osem znanih imen borcev, ki so padli 8. januarja 1945. Na spomeniku je tudi posvetilo, ki se glasi:
»V to zeleno deželo z vencem belih gorš,
smo z mlado krvjo zapisali oporoka srcš, ljubite svobodo!«
V kroniki Mirka Fajdige v knjigi »Zidanškova brigada«, je med drugim navedeno, da je šel v zaselek Slevo drugi in tretji bataljon Zidanškove brigade. Borci so bili premraženi, lačni in brez obutve za zimski čas. Kolona je šla 7. januarja 1945 skozi Kranjskega Raka na območje Sv. Primoža. Bataljona sta bila že v taki krizi, da se je celo zastavljalo vprašanje, če je pohod na Gorenjsko izvedljiv. Na območje Sv. Primoža so prispeli v popoldanskih urah, tu so nameravali prenočiti. Ker se je po nesreči nekemu borcu sprožila ročna granata, je eksplozija odkrila
Tovarna usnja UTOK Kamnik, TOZD Usnjarna
razpisuje za šolsko leto 1986-87 kadrovske štipendije za
13 usnjarjev
- stopnja zahtevnosti IV
Kandidati morajo do 15. 7. 1986 vložiti prijave z vsemi potrebnimi dokumenti.
Vse zainteresirane vabimo, da se zglasijo v kadrovski službi delovne organizacije ali nas kličejo na št. 831-922, Int. 17, kjer bodo dobili podrobnejše informacije.
Nemcem njihov položaj, zato so morali takoj na pot. Ponovno so nameravali prenočiti na Okroglem, ker pa so našli le pogorišče treh kmetij, so nadaljevali pot v zaselek Slevo, kamor so prispeli 8. januarja 1945 okoli 8. ure zjutraj. Borci, ki niso imeli neposrednih zadolžitev, so si poiskali zavetje v hišah in hlevih ter od izčrpanosti hitro in rrdno zaspali. Okoli 11. ure dopoldne so se vsuli po hišah rafali iz orožja Nemcev, domobrancev in Vlasovcev. hkrati z napadom na stražarje. Napad je bil izveden iz zahodne, kmalu pa tudi iz severne strani. Hudo streljanje je prebujajoče partizane zmedlo in zaradi neposredne bližine sovražnika povzročilo brezupno stanje. Iz borbe se jih 33 ni vrnilo v njihove vrste; deset jih je padlo, osemnajst je bilo ujetih in pet pogrešanih borcev Zidanškove brigade, drugega in tretjega bataljona, ki sta se prebila iz obko-litve in sešla na planini Osredek, kjer sta le prenočila.
Padle borce XI. brigade Miloša Zidanška v Slevem so doma-
čini prepeljali v Stranje in jih pokopali pod pokopališčem, po osvoboditvi pa so jih prekopali
svojci.
Ob odkritju spomenika v Slevem je bil slavnostni govornik Anton Grašič-Savo.
Iz vasi Slevo vodi partizanska pot čez Mali Osredek na Okroglo. Spominsko obeležje je posvečeno spominu na požig treh kmetij z vsemi gospodarskimi poslopji in trem padlim partizanom dne 16. aprila 1944 ter dvema partizanoma, ki sta padla v letu 1945.
Pavla Martine, Mici Zamljen, Janko Prelesnik in Lovro Lukan se teh dogodkov spominjajo, kot so jih sami doživljali. Iz njihovega pripovedovanja je kamniška grupa VOS (varnostno obveščevalna služba) na veliki ponedeljek s petjem in zastavami pred kolono korakala skozi Bistričico proti Stahovici in dalje proti Črni po cesti kot da bi bila na osvobojenem ozemlju. Sredi tedna se je Kamniška grupa VOS utaborila v vasici Okroglo nad Bistričico. Vodil jo je komandir Lovro Lukan-Vinko.
Ob dnevu Doma upokojencev Kamnik je bila konec maja prireditev, v kateri so s prisrčnim programom sodelovali sami oskrbovanci in z njo prinesli polno mladostnega žara in svežine med ostale stanovalce Doma. Tudi ob pogledu na skrbno pripravljeno razstavo del oskrbovancev, vodi jih mentorica Milenka Pire, ki so jo pripravili ob tej priložnosti, obiskovalec spozna hrepenenje po delu, ustvarjanju, življenju... Pridnim rokam in zamislim naših starejših občanov je treba iskreno čestitati. (Vera Mejač)
Črna kronika
Maj - mesec ljubezni in prometnih nezgod
Da nam je pomlad vsem skupaj že udarila v glavo, dokazuje tudi vse večje število prometnih kršitev, kaznivih dejanj in kršitev javnega reda in miru. Že nekaj mesecev namreč miličniki niso imeli toliko dela, kot maja, ko se je začel turistični naval. O juniju in naslednjih dveh poletnih mesecih pa raje ne izgubljajo besed, saj jih poleg rednega dela čaka še cel kup obveznosti, povezanih s turistično sezono Prometne nezgode (30)
Aprila sta bili dve prometni nezgodi s telesnimi poškodbami ali materialno škodo, večjo kot 250.000 dinarjev, maja pa smo jih zabeležili kar 11-. Res neverjeten porast. Kot zanimivost in predvsem kot opozorilo pa še to, da se je največ nesreč pripetilo v semaforiziranem križišču v Šmarci in na lokalni cesti Volčji potok - Radomlje. 2. 5. je Andrej S. iz Radomelj vozil kolo z motorjem po cesti proti Radomljam. V Volčjem potoku je zaradi neprimerne hitrosti in nepazljivosti za trenutek izgubil oblast nad vozilom, kar je bilo dovolj, da je zadel pešca Martina S. iz Domžal in Ireno Š. iz Homca, ki sta vzporedno hodila po desni strani vozišča. Pri padcu sta se verjetno laže poškodovala, saj sta iskala zdravniško pomoč v domžalskem zdravstvenem domu, potem pa so ju od tam poslali še na Klinični center v Ljubljano. Motorist se ni poškodoval, so ga pa kazensko ovadili.
10. 5. se je pri avtobusni postaji na Mengeškem polju pripetila huda prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Slavko O. iz Mengša je peljal proti Duplici z neprimerno hitrostjo. Zaradi te in verjetne vinjenosti ga je zaneslo v nasproti vozeči avtomobil Mirjane R. iz Ljubljane. Pri trčenju je Slavko dobil hude telesne poškodbe;
kompliciran zlom leve stegnenice in gležnja. Prav tako sta se hudo poškodovala tudi voznica in njen mož, hčerka pa je dobila lažje telesne poškodbe. Vsi ponesrečenci so bili z reševalnima voziloma odpeljani na nuđenje zdravstvene pomoči v ljubljanski KC; Slavko šele potem, ko so ga kamniški gasilci pazljivo izvlekli iz avtomobila, v katerega je bil vkleščen.
23. 5. se je pri Mini-baru zgodila hujša PN. Voznik osebnega avtomobila Roman I. iz Lukovice je vozil iz Radomelj proti Duplici. V Volčjem potoku ga je v ostrem desnem ovinku zaradi prevelike hitrosti in opazne vinjenosti zaneslo v desno, kjer je trčil v drevo. Pri nesreči se je poškodoval voznik sam, kot tudi vsi potniki v vozilu, katerega je tudi razbil. O nesreči je bila obveščena preiskovalna sodnica in oddana depeša na UNZ Lj.
27. 5. se je na semaforiziranem križišču v Šmarci zgodila prometna nezgoda. Na kraj so takoj odšli zdravniki in miličniki, ki so ugotovili, da je voznik tovornega avtomobila Roman P. iz Brestanice vozil iz Domžal proti Kamniku. Ko je pripeljal do križišča (semafor ni deloval), je s stranske zapeljal na prednostno cesto prav v trenutku, ko mu je z desne nasproti pripeljal voznik drugega tovornjaka, Stane P. iz Ljubljane. Prišlo je do neizogibnega trčenja, po katerem je Sta-netovo vozilo odbilo v desno, v tretji tovorni avtomobil, ki ga je vozil, pravzaprav je z njim miroval v križišču, Pavel J. iz Tuhinja, nato je Stane s svojim avtomobilom trčil še v semafor, ga podrl in se na travniku dokončno ustavil. Romanov tovornjak pa je odbilo v levo, v drog javne razsvetljave. Skupna škoda na tovornjakih, drogu in semaforju niti ni tako visoka, »le« nekaj
več kot 1.000.000 dinarjev. V nezgodi je lažje telesne poškodbe dobil le Stane. Ker pri nikomer ni bilo zaslediti znakov vinjenosti, so miličniki kazensko ovadili samo povzročitelja.
Kazniva dejanja (29) Tudi teh je bilo v primerjavi s preteklim mesecem precej več, kar pa ni nič nenavadnega, saj so stanovanja v poletnih mesecih večkrat kot pozimi odprta in brez nadzora. Malce tvegane so postale le kraje koles, saj je na ulicah vse polno sprehajalcev, zato se večkrat zgodi, da se nepridiprav ne upa ukrasti celega kolesa, ampak se zadovolji le s prednjim ali zadnjim kolesom, ki ga odmontira ali pa samo preprosto sname.
I. 5. so Janez L. iz Volčjega potoka neznani storilci ponoči ukradli izobešeno slovensko zastavo s spalničnega okna. Ker stoji hiša ob lokalni cesti Volčji potok-Radomlje in ker je okno več kot dva metra visoko, se zdi to nenavadno dejanje še bolj drzno.
5. 5. so iz SGP Gradbinec -PE Kamnik sporočili, da je neznanec ali več njih, med prazniki iz njihovega kombija, parkiranega na nezaprtem dvorišču ukradel akumulator in iztočil ves bencin. Miličnik si je omenjeno vozilo ogledal in ugotovil, da je bil bencin ukraden s pomočjo železne sponke, s katero je iz-najdljivec napravil luknjo v rezervoar. Postopek za rešitev kaznivega dejanja še traja.
II. 5. je bilo vlomljeno v gostilno Pri grogu. Vlomilec je prišel na dvorišče gostilne čez leseno ograjo, od tam pa skozi pritlično okno naprej v kuhinjo, kjer je zaradi nerodnosti razbil dva krožnika (nerodno obnašanje v kuhinji je zadosten dokaz, da je bil vlomilec moški). Iz kuhinje je svojo pot nadaljeval v točilnico,
kjer je za pogum ali pa za žejo izpil približno dva decilitra travarice, potem pa jo je s petimi do sedmimi steklenicami piva skoraj po isti poti pobrisal iz gostilne.
20. 5. se je na PM oglasil Jože H. iz Bistričice in povedal, da se je tega dne doma na travniku spri z bratom Stanetom zaradi dedovanja kmetije. Ker je Stane v času prepira ravno kosil, mu je" to Jože hotel preprečiti, saj mu je pred kosilnico nastavil stol. Staneta je to očitno pojezilo, zgrabil je stol in hotel z njim na-klestiti brata. Ta se je pred udarci branil s sekiro, s katero je prej v bližini podiral kozolec. Da se ni samo branil, dokazuje rana na Stanetovi ustnici, s katero so imeli ljubljanski zdravniki kar dosti dela. Miličniki, ki so po prijavi odšli na kraj, so sekiro zasegli, Jožeta pa kazensko ovadili.
24. 5. je neznana oseba na postajo milice sporočila, da dva sumljiva moška potiskata kombi po Zikovi ulici v Kamniku. Na kraj sta odšla miličnika, pred katerima pa sta moška pobegnila. Bojan I. iz Kamnika je bil kmalu prijet, drugi storilec pa je zaenkrat še neznan, saj je Bojan izjavil, da ga je slučajno srečal ter da sta se odločila za krajo kombija z namenom, da gresta na morje. Bojan zaenkrat na morje ne bo šel, morda pa ga dopust čaka kje drugje, pa še zastonj bo.
Javni red in mir (16)
Zgornji naslov bi lahko preimenovali v javni nered in nemir, saj Kamničani iz meseca v mesec postajamo bolj vročekrvni, kar dokazujejo nezadovoljni možje in žene, vročekrvni sosedje in nabriti vinski bratci.
1. 5. je neznana občanka tele-fonično sporočila, da je prišlo do spora in fizičnega obračunavanja
med sosedoma Štefanom P. in Alojzom K. iz Most ter da se zbrani sosedje (po domače povedano gledalci) boje, da ne bo prišlo še do česa hujšega. Miličniki so nemudoma odšli na kraj, kjer so ugotovili, da je Štefan preprečil vožnjo z avtomobilom Alojzu, ki je invalid in nima vozniškega dovoljenja, povrh tega pa ga je še fizično obdeloval. Pretepavanje se je zaradi posredovanja mož v plavem nehalo, prepir pa se kar ni hotel končati, zato so miličniki Štefana odpeljali s seboj na postajo, kjer so ga popisali in ga čez pol ure že povsem pomirjenega spustili domov.
2. 5. Da se je praznično vese-ljačenje nadaljevalo tudi po praznikih, dokazuje pretep pri točilni mizi v hotelu Malograjski dvor. Po miličniški intervenciji je bilo ugotovljeno, da sta Borut Z. in Roland K. že močno vinjena prišla v lokal in zahtevala še ... pijače seveda. Ker jima to-čajka te srčne želje ni hotela izpolniti, sta ji pokazala znimiv poskus: stepla sta se. Še preden sta jo na ta zanimiv, a malce nenavaden način prepričala, pa so ju že odpeljali in prijavili sodniku za prekrške.
12. 5. Da se ne izplača pretepati na javnih mestih, sta skusila tudi Marko B. iz Domžal in Olga R. iz Kamnika, ki sta se spoprijela prav pred stavbo SO » Kamnik. Zabavo mimoidočim so prekinili miličniki, ki so tepena in vinjena občana pripeljali na PM, ju vprašali nekaj malenkosti in prijavili sodniku za prekrške. Pri njem se bo morala zagovarjati tudi točajka Ančka Z. iz kavarne Veronika, ki je že omenjenima kršiteljema JRM stregla z alkoholom.
Razno
7. 5. je v garaži Andreja P. iz
Olševka izbruhnil požar. Lastnik je namreč v tem prostoru kuhal žganje, zaradi česar se je vnel bencin, vskladiščen v prostoru. Zaradi hitre intervencije gasilcev iz Nevelj je bil požar kmalu lokaliziran in pogašen. Andreju bo ta ogenj, ki ga je oškodoval za 500.000 dinarjev, verjetno dobra šola za vnaprej.
Ker je z vsakim dnem bolj vroče, je tudi možnost požarov vse večja, zato pazljivost pri rokovanju z nevarnimi stvarmi ne bo odveč. ,
Najdeno
Peter Slapar iz Vrhpolja je na PM prinesel usnjen suknjič, denarnico z dokumenti ter polivini-lasto vrečko z deli za motorno kolo. Omenjene predmete, ki jih je Janez K. iz Kamnika pozabil na nogometnem igrišču, so že vrnili.
Stane Banko iz Vodic je tele-fonično sporočil, da je našel denarnico z večjo vsoto denarja brez dokumentov in da jo je pripravljen vrniti lastniku.
Marija Hančič iz Mekinj je našla in vrnila moško denarnico z dokumenti in večjo vsoto denarja.
Ignac Zupan iz Kamnika je na PM prinesel najdeno zlato zapestnico.
Tatjana Gril iz Lukovice je na avtopbusni postaji našla denarnico z denarjem in loto stavnimi listki.
Janez Mlakar iz Kamnika je miličnikom izročil najdeno denarnico z večjo vsoto denarja.
Franc Rajšp iz Kamnika je našel moško letno jakno z denarnico in osebno izkaznico in jo prinesel na postajo.
Marko Trobevšek je iz LB Kamnik prinesel bankovec za 1000 din, ki ga je tam pozabila stranka.
MATIC ROMŠAK
V 76. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga, dobra mama, sestra in teta
MARJETA DROLC
iz Gradišča
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sodelavcem iz Titana za izrečena sožalja in darovano cvetje. Posebej se zahvaljujemo sosedom, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, pevcem za lepo petje, govorniku za poslovilne besede, g. župniku za pogrebni obred in vsem, ki ste jo spremljali k večnemu počitku.
Žalujoči: sinova Martin in Jože z družinama in drugo sorodstvo
Gradišče, Kamnik, aprila 1986
	ZAHVALA Ob tragični smrti dragega FRANCIJA ŠTOJSA
	
	se toplo zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sostanovalcem Matije Blejca 2, sodelavcem DO Menina in Utok TOZD Konfekcija
za nesebično pomoč, izrečeno sožalje in tolažilne besede, podarjeno cvetje in vso drugo pomoč. Tovarišu Miranu Gjurinu se zahvaljujemo za poslovilne besede, gospodužupniku za pogrebni obred, pevcem in godbi Solidarnosti. Še posebej hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, kakor tudi dr. Milošu Wahlu za pomoč v zadnjih trenutkih njegovega življenja ter Postaji milice Kamnik in Ljubljana.*	
Žalujoči: žena Majda in vsi njegovi	
Kamnik, Zalog, junija 1986	
SOZD Slovenija papir
Rudnik kaolina in kalcita Kamnik
Medvedova 25, Kamnik
Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge
1. ekonomskega tehnika
2. kuharja — pripravnika
3. delavke za pomoč v kuhinji
Pogoji: pod 1.:
- ekonomski tehnik
- 6 mesecev delovnih izkušenj v knjigovodstvu pod 2.:
- poklicna šola kuharske smeri pod 3.:
- NK delavka
Pod točko 1. in 3. se delo združuje za določen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom, ki traja 2 meseca. Pod točko 2. pa se delo združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
OD določa Pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo in Pravilnik o delitvi OD po delovni učinkovitosti.
Vsi zainteresirani naj prijave z ustreznimi dokazili pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po izbiri kandidata.
22
Za dijakinjo 4. letnika srednje veterinarske šole v Kamniku iščemo sobo za šolsko leto 1986/87, ki je lahko tudi v bližnji okolici Kamnika. Pomoč pri delu na kmetiji. Marija Petelinšek, Fram 51, 62313 Fram ali na tel. 328-857.
Ljubitelj psa dobi 4-mesečno črno psičko. Tel. 831-606.
Inšturiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel. 737-278.
Kemijska industrija »Kamnik«
Komisija za delovna razmerja TOZD »Vzdrževanje« objavlja
prosta dela in naloge
1. izvajanje manj zahtevnih tesarskih del
- 1 kandidat
2. splošno ključavničarska dela
- 3 kandidati
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.:
- da ima strokovno izobrazbo tesar
- da ima 1 leto delovnih izkušenj v stroki
- poskusno delo 90 dni pod 2.:
- da ima strokovno izobrazbo strojni ključavničar
- da ima 2 leti delovnih izkušenj v stroki
- poskusno delo 90 dni
Vse pravice in obveznosti so določene v samoupravnih splošnih aktih TOZD Vzdrževanje.
Kandidati naj predložijo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni od dneva objave na naslov: Kemijska industrija »Kamnik«, Fužine 9, Kamnik, telefon 831-011.
Lončarsko podjetje Komenda
vabi k sodelovanju sodelavce za opravljanje naslednjih del oz. nalog:
1. skladiščnika
za nedoločen čas
Pogoji: srednja izobrazba IV. stopnje zahtev, trgovinske ali druge ustrezne smeri, 1 leto delovnih izkušenj, 2 mesečno poskusno delo
2. delavca za opravljanje lončarskih del
za nedoločen čas
Pogoji: osemletka ali nepopolna osemletka (stopnja I), 2 mesečno poskusno delo
Pisne ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela in dokazili o izobrazbi pošljite 15 dni po objavi na gornji naslov.
NOVO V KAMNIKU
V centru je odprta elektromehanična delavnica za previjanje vseh vrst elektromotorjev do 200 kW oziroma do 275 KM, magnetnih tuljav za različne namene in raznovrstnih transformatorjev.
Cenjenim strankam dajem za vsa opravljena dela devetmesečno garancijo. Delovni čas od 6. do 14. ure, v torek in četrtek od 6. do 16. ure.
Se veseli vašega obiska
Elektromehanika SKOK ANTON Usnjarska 4
(zraven tovarne Utok) telefon 831-337
Kemijska industrija Kamnik
Komisija za delovna razmerja TOZD »Kamniktit« vabi k sodelovanju
večje število delavk in delavcev za opravljanje del in nalog v proizvodnji razstreliva in aluminija
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
- da so stari najmanj 18 let
- poskusno delo 90 dni
- za dela in naloge v obratu razstreliva se prizna zavarovalna doba s povečanjem - 3 mesece na leto
Vse podrobnejše informacije daje kadrovska služba delovne organizacije tel. 831-011.
Kandidati naj predložijo pisne vloge na naslov: Kemijska industrija Kamnik, Fužine 9, Kamnik.
24-13
Živilska industrija Fructal, TOZD Alko,
Ljubljana, Frankopanska 9
Komisija za delovna razmerja objavlja
prosta dela in naloge za obrat Duplica pri Kamniku
1. več delavcev za priučitev v proizvodnji
Pogoj: končana osnovna šola
2. varnostnik — receptor
Pogoj: končana osnovna šola pravilen odnos do družbene lastnine
3. dijake za delo v počitnicah
Pogoj: starost 15 let
Dela pod točko 1. in 2. združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 2 mesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj svoje pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh na naslov: Živilska industrija Fructal, TOZD Alko, Ljubljana, Frankopanska 9 »Komisiji za delovna razmerja« Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
RAZPIS
štipendij iz združenih sredstev za šolsko leto 1986/87
Samoupravni organ za štipendiranje v občini Kamnik
razpisuje
štipendije iz združenih sredstev in razlike h kadrovskim štipendijam za udeležence v usmerjenem izobraževanju
Za štipendije iz združenih sredstev in razlike h kadrovskim štipendijam lahko zaprosijo kandidati, katerih mesečni dohodek na družinskega člana v letu 1985 ni presegel 55% poprečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji, ugotovljenega za leto 1985 (30.232 din). Sveti vzgojno izobraževalnih organizacij lahko predlagajo za štipendijo iz združenih sredstev učence in študente, ki s svojimi izrazito nadpoprečnimi učnimi rezultati in uspešnim vključevanjem v različne šolske in izvenšolske dejavnosti dokazujejo izjemne intelektualne sposobnosti in delovne rezultate. Ti kandidati imajo pravico do štipendije, če ožji družinski člani niso plačali davka od skupnega dohodka občanov.
Pri kandidatih iz kmečkih družin in tistih, ki izkazujejo dohodek tudi od kmetijstva in so dolžni plačevati prispevke in davke od katastrskega dohodka, se ta upošteva enako kot za ostale oblike socialnovarstvenih pomoči v občini.
1. V okviru meril iz prejšnjega odstavka bodo imeli prednosti pri podelitvi štipendij iz združenih sredstev kandidati:
- ki so vključeni v izobraževanje v proizvodno tehničnih usmeritvah in drugih razvojno prioritetnih usmeritvah, ki so jih v občinah sprejeli samoupravni organi štipendiranja; seznami teh bodo objavljeni v lokalnih glasilih in izobešeni na oglasnih deskah strokovnih služb za štipendiranje v občinah
- ki se izobražujejo za kmetijske poklice
- iz družin, ki so v slabšem socialno ekonomskem položaju in se brez družbene pomoči ne bi mogli šolati
- z boljšim učnim uspehom __
-katerih nagnjenja in sposobnosti omogočajo uspešno delo v izbrani usmeritvi (mnenja o tem posredujejo službe poklicnega usmerjanja)
2. Kandidati za štipendije iz združenih sredstev zaprosijo za štipendijo v občini svojega stalnega bivališča, učenci in študenti iz drugih republik, ki prejemajo kadrovsko štipendijo, imajo pravico zaprositi za razliko h kadrovski štipendiji v občini, kjer imajo kadrovsko štipendijo.
3. Kandidati za štipendije iz združenih sredstev se morajo predhodno prijaviti na razpisane kadrovske štipendije na območju stalnega bivališča oziroma dnevne migracije delavcev. Štipendije iz združenih sredstev bodo podeljene šele potem, ko bodo za določen poklic podeljene vse kadrovske štipendije, ki jih razpisujejo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in drugi štipenditorji na navedenem območju.
4. Kandidati morajo prijavi oziroma vlogi za štipendiranje priložiti:
- potrdilo o vpisu v šolo
- overjen prepis oziroma fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo višješolske ali visokošolske
organizacije združenega dela o opravljenih izpitih
- izjavo organizacij združenega dela in drugih štipenditorjev, da je kandidat pri njih zaprosil za kadrovsko štipendijo, vendar mu ta ni bila podeljena
- izjavo kandidata, da ne prejema kadrovske štipendije
- potrdilo davčne uprave, da ožji družinski člani za preteklo leto niso plačali davka od skupnega dohodka občanov - samo kandidati, ki jih predlagajo sveti vzgoj-noizobraževalnih organizacij iz skupirje posebno nadarjenih.
Otroci naših delavcev na začasnem delu v tujini - kandidati za štipendije - naj pošljejo vlogo za štipendiranje v obliki prošnje in priložijo potrdilo o neto osebnih dohodkih staršev v preteklem letu ter mnenje krajevne skupnosti in občinskih skrbstvenih organov v domovini.
Za kandidate, ki še niso dopolnili 18 let, podpišejo izjavo tudi starši ali skrbniki. Prosilci za razliko h kadrovski štipendiji morajo predložiti tudi kopijo pogodbe o kadrovski štipendiji.
KANDIDATI ZA ŠTIPENDIJE ALI RAZLIKE H KADROVSKIM ŠTIPENDIJAM IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV MORAJO VLOŽITI VSO ZAHTEVANO DOKUMENTACIJO DO 5. SEPTEMBRA 1986, KAR VELJA TUDI ZA PROSILCE, KI SO TO OBLIKO ŠTIPENDIJE ŽE PREJEMALI. TE VLOGE BODO REŠENE DO 30. SEPTEMBRA 1986. Po 5. septembru 1986 vlog ne bomo več sprejemali, razen v naslednjih primerih:
- da se je prosilec vrnil s služenja vojaškega roka in zato dokumentacije ni mogel predložiti do roka
- da se je prosilec naknadno vpisal v šolo (v tem primeru odda dokumentacijo 15 dni po vpisu)
- da prosilec za razliko h kadrovski štipendiji do roka še ni dobil obvestila o podelitvi kadrovske štipendije
- da prosilec (študent) nima vseh opravljenih izpitov za vpis v naslednji letnik (v tem primeru pa mora do roka oddati vso preostalo dokumentacijo)
- zaradi izjemnih okoliščin, kar mora prosilec pisno utemeljiti.
Kandidati izpolnijo vloge na obrazcu SPN-1 »Vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic«, ki ga dobite v knjigarnah. Tako izpolnjene vloge z uradno potrjenimi podatki o osebnih dohodkih naj kandidati oddajo osebno strokovni službi samoupravnih organov za štipendiranje v Skupnosti za zaposlovanje, Kajuhova pot 11, Kamnik.
Na osnovi potreb OZD - nosilk razvoja v naši občini je strokovna služba SIS za zaposlovanje za šolsko leto 1986/ 87 predložila v obravnavo za deficitarne naslednje poklice:
- rudar II., IV. st. zaht.
- kemijski procesničar IV. st. zaht.
- lesar II., III., IV. st. zaht.
- gradbinec II., IV. st. zaht.
- kovinar - strojnik od II. do VII. st. zaht. (razen vzdrževalec vozil IV. st. in finomehanik)
- metalurg od II. do VII. st. zaht.
- usnjar III., IV. st. zaht.
- tekstilni mehanik II., III., IV. st. zaht.
- živilec - pek IV. st. zaht.
- bolničar III. st. zaht.
- kuhar, natakar IV. st. zaht.
Za vse deficitarne poklice se lahko kadrovska štipendija v šolskem letu 1986/87 poveča do višine zajamčenega osebnega dohodka v SR Sloveniji. Predlagan seznam poklicev, kjer primanjkuje kadrov, bo obravnavala skupščina SIS za zaposlovanje dne 26/6-1986. O sklepu skupščine vas bomo naknadno obvestili.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KAMNIK
Odbor za solidarnost . v stanovanjskem gospodarstvu
Številka: 11/1986 Datum: 16. 6. 1986
Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kamnik daje v 15-dnevno
JAVNO RAZPRAVO
osnutek prednostnega vrstnega reda za dodelitev solidarnostnih stanovanj naslednjim prosilcem:
Zap. Priimek in ime št. Naslov
Štev. točk
Štev. Zaposlitev v 1. 1985 čl. -
				prosilec	zakonec
1.	CVETKOVSKI Dušan				
	Zagorica, Stahovica	79	1	-	
2.	PLAK Silva				
	Moste 19, Komenda	59	4	Hlačar A. Črnuče-	
3.	ERJAVŠEK Brigita				
	Stahovica 10 b	52	2	Titan	_
4.	ERJAVŠEK Ema				
	Stahovica 10/b	49	2	. Svilanit	
5.	LIPOVŠEK Janko				
	Volčji potok 47	47	4	Zarja	-
6.	LAMPRET Štefan				
	Soteska 26, Kamnik	46	3	Svilanit	VVO Koseze, Lj.
7.	ŠEKIĆ Husein				
	M. Blejca 14, Kamnik	43	5	Graditelj	Svilanit
8.	KRZNAR Marija				
	Župančičeva 5, K.	43	4	Titan	Titan
9.	ALILOVIČ Selmo				
	Kidričeva 15, K.	42	6	Tovarna usnja	Kamnik - oba
10.	DURANOVIĆ Nevzeta				
	Kovinarska 5, K.	42	2	Titan	
11.	MIJATOVIČ Mile				
	Glavarjeva 49, Komenda	41	4	Graditelj	Tov. usnja
					Kamnik
12.	SLAPAR Dušan				
	Kajuhova 9, Kamnik	40	3	Alprem	GP Planinka
13.	MILOŠEVIĆ Milica				
	Pot 27. jul. 3, Kamnik	40	3	Titan	
14.	ŠKULJ Jožef				
	Steletova 21, Kamnik	40	4	Eta	Eta
15.	STOJKOVSKI Petar				
	Šlandrova 2, Kamnik	39	4	Titan	Titan
16.	BREMEC Edvard				
	Jakopičeva 27, Kamnik	39	3	Stol	Stol
17.	PIVC Sonja				
	Jakopičeva 27, Kamnik	39	3	Stol	Meso Domžale
18.	RASTODER Muhra				
	M. Blejca 16, Kamnik	38	4	Svilanit	
19.	MARJANOVIČ Verica				
	Jakopičeva 25, Kamnik	38	3	Stol	
20.	KELAVA Anica				
	Klavčičeva 4, Kamnik	38	2	Eta	
21.	PODJED Stanislava				
22.	Ljubljanska 3/c, Kamnik	38	4	Svilanit	Alprem
	LEV AR Franc			ŽG Ljubljana	
	Medvedova .Vb, Kamnik	38	3		WO A. Medved
23.	VOLDRIH Andrej				
	Jakopičeva 30, Kamnik	38	3	Jata Lj.	Gradiš Lj.
24.	MAKOVEC Irena				
	Medvedova 23, Kamnik	37	2	Stol	
25.	RODE Brigita				
	M. Blejca 18, Kamnik	37	3	Emona Merkur T j	UNZ Lj.
26.	FELICIJAN Vida			H-	
	Bela 15, Motnik	37	3	Tov. usnja K.	Svilanit
27.	ZUPAN Olga				
	Črna 15, Stahovica	37	4	KIK Kamnik	Sr. šola za str. Lj.
28.	MALIGOJ Vesna				
	Župančičeva 1, Kamnik	36	4	OŠ T. Brejca	sam. obrtnik
29.	LESNJAK Jana				
	Kajuhova 9, Kamnik	36	3	Kočna	RSNZ Lj.
30.	ŠANTEK Stevo				
	Kranjska 2, Kamnik	36	4	Cest. podj.	Svilanit
31.	PODGORELEC Vito				
	Kidričeva 18. Kamnik	36	3	Elma Črnuče	Kočna Kamnik
32.	GRAŠINAR CIVIĆ Matejka				
	Jakopičeva 23, Kamnik	36	3	Stol	Stol
33.	SIMEUNOVIČ Boško				
	Jakopičeva 26, Kamnik	36	3	študent	Dom počitka
	URŠIČ Jože				Mengeš
34.					
	Fužine 2, Kamnik LAMPIĆ Vera	36	4	inv. upok.	Svilanit
35.					
	Steletova 13, K.	35	2	IMP Lj.	
36.	STANKOVIČ Mirko				
	Nova pot 9, Šmarca	35	4	Integral Lj.	Pletenina Lj.
37.	ADŽIČ Radovan				
	Jakopičeva 28, K.	35	4	Stol	Stol
38.	STUPAR Liljana				ČGP Delo
	Kranjska 2, K.	34	4	Cestno podj. Lj.	
39.	GUZEJ Breda				
	Podhruška 10, K.	34	3	Svilanit	Zarja
40.	JEČNIK NIKOLIČ Vesna				
	Medvedova 5, K.	34	3	UKC Lj.	LEK Lj.
41.	MAKIČ Arif				
	Jakopičeva 29, K.	34	4	Tov. usnja K.	Svilanit
42.	KONDIČ Rada				
	Pot 27. julija 3, K.	32	3	Titan	Mostovna Lj.
43.	KIDRIČ Darko				
	Ljubljanska 3/c, K.	32	3	Tov. usnja K.	VVO A. Medved
44.	JEVSNIK Alenka				ŽG Ljubljana
	Kovinarska 10/b, K.	32	3	študent	
45.	JOVČEV Angel				
	Medvedova 9, Kamnik	32	4	Titan	Svit Kamnik
46.	SENOŽETNIK Jana				
	Podlom 2, Stahovica	32	2	Tov. usnja K.	
47.	ŠUIVAR Sidika				
	Jakopičeva 20, K.	31	4	Stol	Stol
48.	LJUBISAVUEVIČ Danica				
	Kranjska 3/a, K.	30	3	Planinka Kamnik	
49.	AVDIČ Halil				
	Cankarjeva 23, K.	29	3	Svilanit	Kočna Kamnik
50.	ZDRAVKOVIČ Živorad				
	Jakopičeva 26, K.	29	4	Stol	Stol
51.	ŠOBA Nataša				
	Matije Blejca 12, K.	28	3	Jugoplastika Lj.	Elektrokovina Lj.
52.	MERELA Anton				
	M. Blejca 12, K.	28	4	Alprem	Svilanit
53.	ROT Majda				
	M. Blejca 6, Kamnik	28	2	Svilanit	
54.	ŠABOTIČ Mehdija				
	Jakopičeva 28, K.	27	2	Stol	
55.	SPRUK Urška				
	Steletova 17, K.	27	3	Titan	Titan
56.	KRNETA Žarko			ŽG TTG Lj.	
	Fužine 2, Kamnik	26	3		Interkornere Lj.
57.	PINTERIČ Janez				
	Tunjiška 2 c	26	2	Titan	študent
58.	AŠANIN Cmilja				
	Bakovnik 5/b, K.	25	4	Varnost	
	ADROVIČ Slobodanka			Meng. - oba	
59.					
	Fužine 2, Kamnik	24	4	Tov. usnja K.	sam. obrtnik
60.	STRMEC LESKOVIC Ivana			Žito Lj.	
	M. Blejca 10, K.	23	2		študent
61.	POPIT Dijana				
	Jurčičeva 4, K.	21	3	Stol	Lesnina
62.	JEGLIČ Bojan				
	M. Blejca 12, K.	20	3	Donit Medvode	Union Ljubljana
63.	ALANĐAK Pavo				
	Tunjiška 2/c, K.	20	3	Dom upok. K.	Donit Medvode
64.	DRAKSLER Marjetka			ŽG TTG Lj.	
	Groharjeva 10, K.	18	2		
65.	POGOREVC Jožica				
	Zikova 5, Kamnik	17	2	Mohorič Janez,	
				Mengeš	
Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu poziva vse udeležence javnega natečaja za dodelitev družbenih stanovanj zgrajenih s sredstvi solidarnosti, ki v prednostnem vrstnem redu niso upoštevani, kakor tudi vse druge občane, ki imajo kakršnekoli pripombe na gornji seznam, da le-te v roku 15 dni po objavi posredujejo na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik, Steletova 8, 61240 Kamnik, odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu.
Po končani javni razpravi bo odbor obravnaval pripombe ter sprejel prednostni vrstni red, na podlagi katerega bodo vsem udeležencem natečaja izdane obrazložene odločbe. ^
odbora za solidarnost v stan. gospod.
Peter Tajč, 1. r.
Titan, tovarna kovinskih izdelkov in livarna, n. sol. o., Kamnik Kovinarska 28
objavlja
Javno dražbo
za zasedeno pritlično stanovanje na Kovinarski 8 v Kamniku.
Bivalna površina stanovanja je 42,94 m2, izklicna cena je 2,188.138 din.
- Kavcija znaša 10% izklicne cene in jo interesenti plačajo v blagajni DO Titan pred licitacijo.
- Polog kupca znaša 25% izklicne cene in ga mora kupec plačati v 30 dneh po sklenitvi pogodbe. Polog se vračuna v kupnino.
- Kupnino začne kupec odplačevati prvi mesec po plačilu pologa in jo plača v štirih zaporednih mesečnih obrokih.
- Prometni davek plača kupec.
- Stanovanje je zasedeno
Prednost pri odkupu stanovanja imajo po vrstnem redu:
- nosilec stanovanjske pravice,
- osebe, ki živijo najmanj 2 leti v skupnem gospodinjstvu z nosilcem stanovanjske pravice,
- drugi delavci DO in
- drugi občani.
javna dražba za stanovanje bo 27. junija, ob 10. uri v sejni sobi delovne organizacije Titan.
ABC Pomurka
TP Kočna Kamnik
Kamnik, Ekslerjeva 8
Delovna skupnost skupnih služb
Dijake v starosti nad 15 let vabimo na opravljanje počitniškega dela v mesecih julij in avgust v računovodsko finančnem sektorju
Komisija za delovna razmerja
Elektroelement n. sol. o. Izlake
TOZD Svit n. sol. o. Kamnik objavlja prosta dela in naloge
strugarja
Pogoji:
- poklicna šola širokega profila oz. IV. stopnja izobrazbe
- eno leto delovnih izkušenj
- dvomesečno poskusno delo
- odslužen vojaški rok
telefonista
Pogoji:
- poklicna administrativna šola oz. IV. stopnja izobrazbe
- enoinpolmesečno poskusno delo
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh na naslov: Splošna služba TOZD Svit Kamnik, Bakovnik 4/a.
24-21
TCHTK&t
tozd fflrovnnjfi prvmoZtnjt mongrf 61234 rrnn»tl. Udrl6M 40
DO »Varnost«, TOZD »Varovanje premoženja« Mengeš, Kidričeva 40
objavlja zaradi razširitve obsega dejavnosti prosta dela in naloge
več varnostnikov - receptorjev -informatorjev - nadzornih varnostnikov Kandidatom nudimo:
- združitev dela za nedoločen čas,
- strokovno usposabljanje,
- samostojnost dela,
- organiziran letni oddih v lastnih počitniških kapacitetah,
- stimulativen osebni dohodek od 90.000,00 do 110.000,00 din.
Od kandidatov zahtevamo:
- kreativnost, samostojnost in odgovornost pri delu,
- discipliniranost in doslednost pri delu,
- da kandidat ni bil sodno kaznovan oziroma, da ni v kazenskem postopku,
- izpolnjevanje pogojev za nošenje orožja,
- starost do 45 let,
- da bo s svojim delom in ponašanjem skrbel za podružbljanje varnostnega sistema in razvoj varnostne kulture.
Vse zainteresirane vabimo, da se osebno oglasite na razgovor vsak dan od 7. do 8. ure na sedežu TOZD Varnost, Mengeš, Kidričeva 40, kjer vam bomo lahko podrobneje opisali naloge in dela pri varovanju družbenega premoženja. Objava velja 30 dni od dneva objave.
Sredi junija smo se ob 25-letnici Kamniškega občana na tovariškem klepetu zbrali nekdanji in sedanji ustvarjalci gasila skupaj z nekaterimi predstavniki družbenopolitičnega življenja občine. Prav škoda, da se nam zaradi bolezni oziroma delovnih obveznosti niso mogli pridružiti še Mira Jančar, Franc Svetelj, Tomaž Jančar in Franci Mihevc. Foto: Stane Simšič
Sindikalno prvenstvo v kegljanju
Letošnje sindikalno srečanje keg-Ijttčev, ko so merili svoje moči na kegljišču v Kamniku, je bilo od 26. do 31. maja. Vse dni je bilo zelo živahno, sij je bilo tekmovanje razdeljeno na tri dele; ekipno tekmovanje posameznikov In tekmovanje v borbenih igrah.
Sodelovalo je skoraj 300 članov in članic sindikalnih organizacij iz kamniške občine. Tekmovanje je doseglo svoj cilj, tako po kvaliteti, kakor tudi po množičnosti, kar je tudi sicer bil osnovni namen.
Tekmovanja se je udeležilo 13 moških ekip in sicer: Stol, KJK, UTOK
I. , Titan, Svilanit, Menina, Zarja, Žito, Društvo upokojencev, Ideja, pro-sveta, združenje obrtnikov in UTOK
II. Najboljše rezultate so dosegli:
1. mesto - STOL (2331 kegljev), 2. mesto - KIK (2304 kegljev) in 3. mesto - UTOK I. (2285 kegljev).
Med ženskimi ekipami so sodelovale (3 članske): Stol, Titan, društvo upokojencev I. in II., Svilanit, pro-sveta in UTOK Kamnik in dosegle:
1. mesto - STOL (1108 kegljev), 2. mesto - Titan (1082 kegljev), 3. mesto - Društvo upokojencev I (934 kegljev).
V tekmovanju posameznikov je sodelovalo 85 članov sindikata. Najboljše rezultate so dosegli:
1. Bojan Marinček - Graditelj (434 kegljev), 2. Miro Semprimožnik - Stol (421 kegljev) in 3. Slavko Šuštar ml. - Menina (418 kegljev), med članicami, kjer se je tekmovanja ude-
ležilo 20 tekmovalk, pa so bile najboljše:
1. Olga Pivk - Titan (403 keglji), 2. Majda Bele - Graditelj (372 kegljev), 3. Štefka Flerin - Titan (370 kegljev).
V borbenih igrah je sodelovalo 10 ekip in sicer: Stol, Titan, Svilanit, Utok I. in H., Žito, Menina, Zarja, KIK, Društvo upokojencev. Najboljše rezultate so dosegle ekipe:
1. Titan (737 kegljev), 2. Stol (689 kegljev), 3. Utok I (671 kegljev).
Po končanem tekmovanju v borbenih igrah je sekretar občinskega sindikalnega sveta Kamnik Darko Spruk najboljšim podelil pokale, medalje in diplome ter jih povabil k sodelovanju v naslednjem letu.
STANE SIMŠIČ
Državno prvenstvo v lokostrelstvu še drugič v Kamniku
Lepo vreme, dobra organizacija in odlično razpoloženi strelci, so omogočili državno prvenstvo v disciplini HUNTER IN FIELD 7. in 8. junija v Arbore-tumu v Volčjem potoku. Sodelovalo je petdeset strelcev iz enajstih klubov iz vse Jugoslavije, med njimi celo iz kluba Vardar iz Skopja ter člani ASCAT iz Trsta. Če najprej pogledamo rezultate, bili so izredno visoki - blizu svetovnih norm, lahko rečemo, da Jugoslovani ne zaostajamo mnogo za svetovno elito. Med člani prosto je šlo najbolje Stanetu Natlačenu iz Postojne, ki je z 949 krogi osvojil prvo mesto. Le krog za njim je bil Marko Podržaj, Jugobanka, tretje mesto pa je pripadlo domačinu Dragu Desnici z 931 krogi. Ostali Kamničani so se uvrstili takole: Miro Čolnar z 896 krogi na šesto mesto, Brane Lukan z 809 krogi na dvanajsto, Blaž Jemec z 804 krogi na trinajsto mesto. Pri članih instiktivno je slavil Žare Kranjec iz Gornjega grada s 769 krogi, Kamničan Vojko Čolnar je osvojil drugo mesto s 765 krogi, Mitja Kocjančič, Jugobanka, z enakim številom krogov tretje mesto, odločali so boljši zadetki. Boris Jemec, ki je zmagal na prejšnjem državnem prvenstvu, je s 746 krogi zasedel šele četrto mesto. Najvišja lovorika pri mladincih instiktivno, je, kot na dvoranskem INDOOR-FITA državnem prvenstvu, pripadla Janezu Vesu iz Kamnika. Dru-gouvrščenega Erika Štiherla je prehitel kar za 147 krogov. Tudi med pionirji instiktivno so kraljevali Kamničani. Milan Flerin, sicer Mengšan, vendar že vrsto let strelja pri LK Kamnik, je z veliko prednostjo premagal Janeza Presečnika iz Gornjega grada ter svojega klubskega tovariša Andreja Vugo. Kamničani, tekmovalci in navdušenci, smo lahko več kot zadovoljni z rezultati državnega prvenstva, saj so prav domačini pobrali kopico najvišjih lovorik.
Tekmovalci so bili navdušeni nad lepotami Volčjega potoka,
zato gre zahvala upravi arbore-tuma, ki je omogočila tekmovanje. Same pohvalne besede pa je bilo slišati tudi iz ust funkcionarjev slovenske in jugoslovanske lokostrelske zveze ter sodnikov. Menili so, da bi bilo možno na tej lokaciji izvesti alpski pokal (osvojitev le-tega pomeni najvišjo lovoriko v deželah alpskega sveta), mogoče celo tekmovanje v FITI (tekmovanje v streljanju
na različno oddaljene barvne tarče; (ta disciplina se strelja tudi na olimpijadi), menda ni izključena niti kandidatura za sve-
tovno prvenstvo leta 1992. Perspektive so zares bleščeče, vendar velika tekmovanja, vljučno z državnim prvenstvom, zahtevajo precej denarja za pripravo in izvedbo. Zadnje državno prvenstvo je dodobra izpraznilo blagajno kamniškega kluba. Okrog 120.000 din stroškov za majhen klub, ki živi oz. životari le z dotacijo, ni majhen strošek. Pokrovitelj, Skupščina občine Kamnik, je za dve državni prvenstvi odobrila 10.000 din, kar je zadostovalo le za bencin za dva avtomobila, ki sta vozila tarče v Volčji potok. Seveda lokostrelstvo ni nogomet, košarka ali smučanje, toda to še ne opravičuje vsote, namenjene za izvedbo državnega prvenstva. Res tako malo cenimo vrhunske rezultate kamniških lokostrelcev?
S tem državnim prvenstvom sta si Kamničana Drago Desnica in Miro Čolnar povečala možnosti, da prideta v državno reprezentanco in na svetovno prvenstvo. Če jim uspe, bo morda tudi lokostrelstvo dobilo tisto mesto, ki ga nedvomno zasluži.
DAMJAN GLADEK
OBVESTILO
Borce in aktiviste NOV obveščamo:
1. da bo od 1. 7. 1986 dalje dispanzer za borce NOV delal v petkih izmenično (en petek dopoldan, drugi petek popoldan). Za vse ostale dneve v tednu velja že ustaljeni - nespremenjeni urnik.
2. V mesecu juliju, avgustu in septembru zaradi dopustov ne bo sistematskih pregledov. Ponovno se bodo začeli s 1. oktobrom 1986.
3. V času rednega letnega dopusta dr. Kralja od 7. 7. do 11. 7. 1986 bo borcem nudil zdravstveno varstvo dr. Kobilica, od 4. 8. do 15. 8. 1986 pa dr. Brumen. Ordinaciji dr. Brumna in dr. Kobilice imata isti delovni čas kot ordinacija dr. Kralja, ki so je borci že navajeni. Prosim, da to obvestilo z razumevanjem upoštevate.
Predsednik ZZB NOV Janez Prezelj
Na kaj moramo biti
pozorni pred turistično sezono
Če bo kdo dejal, da poletni meseci niso prav nič drugačni od ostalih, naj prebere ta članek in prizna, da se je zmotil. Turistična sezona je namreč ena od zelo pomemhih dejavnosti, ki jo moramo v prihodnjih mesecih čim bolje izvajati. Za našo državo je namreč izredno pomemben devizni priliv, ki pa je glede na naše možnosti vse prej kot maksimalen. Da bo letos večji moramo tujemu gostu poleg naših turističnih zmogljivosti ponuditi tudi kakovostne usluge. Seveda isto velja za domače turiste, na katere često radi pozabljamo.
Pomemben dejavnik ali merilo uspešnosti turistične sezone je tudi zagotovitev osebne varnosti, predvsem tujemu turistu. Sem sodi tudi možnost varnega prevoza, varovanja premoženja, predvsem pa zagotovitev občutka, da živimo v deželi, ki lahko poleg naravnih lepot in dobrih turističnih uslug (čeprav bi lahko
bile še boljše) nudi še nekaj, česar v številnih evropskih državah ne morejo zagotoviti; to sta mir in varnost. Jugoslavija namreč še vedno slovi kot dežela, v kateri turist ni soočen z vsakodnevimi terorističnimi akcijami, ugrabitvam itn.
Če zgoraj omenjenih težav skoraj ne poznamo, pa se vsak dan srečujemo z napadi na družbeno in zasebno lastnino, ki sta ogroženi tako s strani posameznikov kot skupin, ki svojo kriminalno dejavnost izvajajo s krajami, zlorabami uradnega položaja, poneverbami, sklepanjem škodljivih pogodb in še bi lahko naštevali. Tudi požari pri nas niso neznan pojem, saj nam zaradi pomankljive požarne varnosti letno uničijo za desetine milijonov družbenega in zasebnega premoženja. Prav lahko bi se ti škodi izognili, če bi le izvajali minimalne samozaščitne ukrepe pri varovanju objektov in opra-
Praznik Komende
Skupščina krajevne skupnosti Komenda je s slavnostno sejo počastila krajevni praznik, 11. junij. To priložnost je izkoristila za oceno doseženih uspehov v preteče-nem letu, pa tudi za predstavitev najpomembnejših nalog, ki si jih je zastavila v naslednjem srednjeročnem obdobju. Slavnostni govornik je v priložnostnem govoru orisal bogato družbenopolitično dogajanje v krajevni skupnosti, ki je svoj vrhunec doseglo z izvedbo skupščinskih volitev ter uspešno izvedenim referendumom za krajevni samoprispevek. Zlasti s slednjim so zagotovljeni pogoji za še hitrejši napredek vseh naselij, predvsem pa za izpolnitev ambicioznih načrtov na vseh področjih življenja in dela v krajevni skupnosti.
Ob tej priložnosti je skupščina izrekla priznanje vsem, ki so s svojo aktivnostjo prispevali k realizaciji začrtanih nalog, posebej pa še dosedanjima predsednikoma skupščine in sveta krajevne skupnosti.
Po tem slovesnem uvodu so bila podeljena še priznanja OF, ki so jih prejeli: Lovska družina Kornenda ob 65-letnici delovanja ter posamezniki: Edo Bohinc, Marija Špruk, Rudi Prelc in Marija Švigelj za aktivnost v družbenopolitičnih organizacijah in društvih krajevne skupnosti.
Prireditev so z bogatim kulturnim programom popestrili učenci osnovne šole Ko-menda-Moste, pevski zbor Janez Čebulj in mladinci iz Komende.
STANE PETERLIN
Odmevi, polemike...
Povezovalna cesta je dala več prostora pešcem
Maja sem prejela jubilejno številko Kamnišekga občana. Še isti večer sem ga z veseljem in zanimanjem natančno prebrala. Moram priznati, da komaj čakam, da dobim Kamniškega občana. Dobivam ga redno in vsako številko prav rada prečitam. Zanima me vse, kar objavi Kamniški občan. Vesela sem, če je veliko novic iz našega lepega mesta in njegove okolice. V Kamniku živim že 66 let in ponosna sem na naše, toliko ljudem priljubljeno mestece pod Kamniškimi planinami. Posebno sem ponosna na napredek, kot je letošnja otvoritev povezovalne
OBVESTILO DIABETIKOM
Obveščamo člane Društva za boj proti sladkorni bolezni Kamnik, da bomo od torka 8. do vključno petka 11. julija 1986, od 7. do 11. ure, prodajali DIEMON v diabetični posvetovalnici v Zdravstvenem domu Kamnik.
Člani društva bodo kupili DIEMON po precej nižji ceni.
Društvo za boj proti sladkorni bolezni Kamnik
Prodam belo zibelko z jogi-jem. Tel. 831-313 popoldan.
ceste. Opazila sem tudi, da je letošnja očiščevalna akcija prav dobro uspela. Po zelenicah je bilo čisto. To me izrecno veseli. Tudi sama prispevam k temu.
Meščani smo zadovoljni, da je Kidričeva ulica končno namenjena pešcem, kot nekoč. Ob raznih praznovanjih se bodo ljudje sprostili na Titovem trgu, zlasti ob praznovanju občinskega praznika in jeseni, ko bo prireditev Dan narodnih noš. Obe prireditvi sta mi zelo všeč.
V jubilejni številki se mi je še posebej dopadla objava dogodkov in fotografij skozi petindvajsetletno izhajanje našega glasila. To me je razveselilo, saj bom tega »občana« spravila za spomin. Posebno všeč mi je izboj fotografij o tovarišu Titu in ponosni smo, da se je toliko zadrževal v Kamniku.
Nasploh mi je Kamniški občan všeč, ker objavlja članke o jubilantih naše občine, o prireditvah za upokojence, o dežurstvih raznih storitev, ki še kako prav pridejo v vsakodnevnem vrvežu. Tudi o kulturnih prireditvah so članki kvalitetni, še zlasti rada berem vesti o delovanju in napredovanju Prvega slovenskega pevskega društva Lira ter pevcih in godbi Solidarnosti. Tudi na starejše ljudi Kamniški občan ne pozabi. Skratka, to je časopis za vse generacije.
Uredniškemu odboru želim mnogo uspehov pri nadaljnjem delu, da bomo bralci še nadalje tako dobro informirani.
SILVA FILIPIČ
vilih, pri katerih lahko vsaka nepazljivost povzroči požar večjih razsežnosti.
Nenazadnje bomo morali spremljati in preventivno ukrepati tudi proti za nas tako značilnim pojavom, kot so kršitve javnega reda in miru, vlomi v avtomobile in stanovanja ter kraje in roparski napadi. Naštete primere bi lahko bolje preprečevali z ustrezno samozaščito in malce večjo pazljivostjo. Izpostaviti moramo tudi to, da se problemi v prometni varnosti povečujejo iz leta v leto, saj je vedno več žrtev, da o materialni škodi ne govorimo. Velika večina prometnih nesreč se zgodi prav zaradi neupoštevanja prometnh predpisov in slabe kulture udeležencev v prometu. Še vedno namreč številni vozniki mislijo, da lahko tudi v vinjenem stanju brez problemov obvladajo svojega jeklenega konjička. Ko se zavedo, da tega le ne zmorejo, pa je po navadi že prepozno.
Načeli smo nekaj vprašanj, na katera smo želeli opozoriti in tako spodbuditi razmišljanja o tem, kaj je v posameznih središčih potrebno storiti v vsakdanjem življenju, da bi zagotovili mir in varnost.
Komiteji za SLO in DS v DO so dolžni ugotavljati pomanjkljivosti pri varovanju družbenega premoženja in sodelovati pri njihovem odpravljanju.
Za preprečevanje odtujevanja materialnih dobrin je potrebno zagotoviti učinkovite čuvajske in vratarske službe ter ustrezno ograditev objekta. Ti ukrepi naj bi zagotavljali varnost; še posebno ob kolektivnih dopustih, praznikih in drugih daljših ustavitvah delovnih procesov, ko bo dobrodošla tudi dodatna, občasna kontrola v notranjosti zgradb.
Pri varstvu okolja takšne kontrole ne bodo potrebne, pač pa je treba pri občanih v KS in združenem delu spodbujati zavest, da imamo le eno življenjsko okolje, ki ga je treba bolj varovati, kot smo to počenjali do sedaj. Predvsem pa bo potrebno zaostriti odnos in odgovornost pri izvajanju določil za zaščito pri delu in za zaščito okolja. Dragocena pomoč pri tem so tudi sredstva javnega obveščanja, ki poleg številnih nalog opozarjajo občane na nevarnost požarov. Potencialna mesta za nastanek požara so predvsem stanovanjski objekti, neočiščena stanovanja in kleti ter gozdovi in travniki, na katerih radi pogosto brezskrbno kurimo, tudi v vetrovnem vremenu. Zato je treba v KS in OZD izvajati preventivne akcije, ki bodo izboljšale požarno varnost. V šolah takšne akcije seveda odpadejo, nadomestijo pa jih preventivni razgovori z učenci, v katerih spoznajo, odkod jim grozi ognjena nevarnost in kako bodo lahko najustreznejše zaščitili sebe, sočloveka in materialna sredstva.
To je bil le kratek oris nalog in dolžnosti, ki nas čakajo med poletno sezono, a bo prav gotovo dovolj, če jih obmo uresničevali.
MATIC ROMŠAK
IMI Kamniški občan
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Katarina Cerar, Damjan Gladek. Romana Grčar, Janez Maleš, Anica Rak, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Franci Mihevc. Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno -Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 9, telefon 831-311 -tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.