Držimo se trdno svojih težko pridobljenih postavnih pravic! Koliko govorov, prošenj, potov, besedovanj po zborih, društvih in časnikih smo imeli učitelji, da smo prišli do peščice postavnih pravic, s katerimi smo postali kolikor toliko samostojni v mnogobrojni družbi državljanski! Da bi se k pridobljenim pravicam priborili še drugih, katere bi dali našemu velevažnemu stanu še večjo in to potrebno veljavo, tega se baš zdaj ni nadejati. Zato pa je vsakemu poedinemu ueitelju in skupnemu učiteljstvu dolžnost nasproti samemu sebi in nasproti vsemu stanu, da varuje in zagovarja pridobljene postavne pravice, katere so pa dvojne: duševne in materijelne. K duševnim pravicam smemo prištevati naš velevažen državljanski posel, pri katerem nas nihče motiti ne sme, razen postavljene strokovnjaške šolske oblasti, osobito strokovnjaka, c. kr. okrajni in deželnni šolski nadzornik. Važna pravica je merodajen učiteljev glas v krajnem in okrajnem (tudi v deželnem) šolskem svetu; važna je njegova beseda v domačem, okrajuem in deželnem učiteljskem zboru (lani pa Kranjci nismo imeli deželne učiteljske konference), in zelo imenitna je cela vrsta postavnih določeb in raznih ukazov, s katerimi se brani šola in učeča se mladina in s tem posredno tudi učiteljski stan. Vse te določbe naj nam bodo tako drage in imenitne, kakor dragoceni biseri. Ne manj pa se je nam držati pridobljenih pravic v materijelnem obziru; kajti kakor je gmotno blagostanje narodov podloga duševnemu razvitku, tako je tudi učiteljevo blagostanje prvi pogoj njegovi duševni čvrtosti. Da je mnogo učiteljev dan danes še silno na slabem, kar se tiče tega, da bi bili dobro podkovani, če tudi ne z zlatom in srebrom, pa vsaj z bakrom, ali da bi jim vsaj tega jako ne zmanjkavalo — krivi so nekoliko sami, nekoliko pa drugi. Ako so sami krivi, da se torej lahko popraviti; ako pa nam drugi krivico delajo, moramo se tudi potruditi, da jih odvrnemo od tega. Naj navedem nekoliko konkretnih slučajev: 1. Ako mlad nastopni učitelj s 400 gold. plače s posobnostno preskušnjo še le po preteklih 5 letih dostane, imel bo še le po preteklih 45 letih pravico do penzije (namesto po 42 letih), utegne torej pred celo penzijo opešati, kar mu je tedaj na kvar. 2. Ako učitelj s 400 gold. plače še le po preteklib 2, 3, 4 letih, ko dostane preskušnjo sposobnosti, definitivnost doseže, dobi za 2, 3, 4 leta starostno doklado kasneje, kar znaša 2 X, 3 X> 4 X 40 := 80, 120, 160 gold. Njegova penzija se bo pa vsled tega tudi zmanjšala za 40 gold. Na škodi pa je vsega skupaj, ako bode samo 28, 27, 26 let definitivno služil, 560, 480, ali 1120 gold., ker je namreč vsled zakasnjenja definitivnosti prvo kvinkvenijo za 2, 3 ali 4 leta kasneje dobil, in ker je opešal na stare dni, da ne more dalje služiti, da bi mu bilo vseb 30 let za uživanje kvinkvenij vračunjenih, kar se tudi takrat gotovo pripeti, ako je učitelj kacih 5 — 10 let začasno služil. Učitelj je radi tega svoji osebi, svoji rodovini in nekako tudi vsemu stanu dolžan, da skrbi zgodaj za svojo stalnost in za dosego petletnic, kakor mu jih postava določuje. Do stalnosti ima pravico, kakor hitro se skaže z drugim spričevalom, a do petletnic pa, ako je nepretrgoma 5 let v stalni službi in z vspehom deloval. Postava več ne zahteva v ta namen, vsaj pri teh paragrafih ni druzih dostavkov. Ako pa šolske oblasti tirjajo še izpolnovanje druzih pogojev, tedaj mora učitelj preudariti dobro, v koliko so ti pogoji v šolskih postavab in ukazih opravičeni, in ali mu je mogoče tim zabtevam vstreci, ne da bi sam sebi v kateremkoli obziru škodoval. Vsakako je doižnost vseh naprednih učiteljev, da v prvi vrsti svoje dolžnosti vestno izpolnjujejo, a v drugi vrsti pa, da se tudi za svoje pravice krepko, modro in vztrajno potezajo. Kar se včasih poedini pribori, to utegne večkrat vsemu stanu koristiti. Večletni borivec za učiteljske pravice.