Knjiga Slovenska XIX. veku. Narodne Pripovjedke skupio u i oko Varaždina Matija Kra<v:manov Valjavec. U Varaždinu 1858. 8. X. 315. Štampao Jos. pl. Platzer. — Predgovor: ,,Naumio sam dati na svjetlo ranogo više pripovjedaka nego jih ima u ovoj knjižiei i to pripovjedke iz Hrvatske, Štajarske i Kranjske da se je najavilo barern toliko prenumeranta, koliko jih treba, da se naplate štamparski troškovi, pa zbog toga eto vam sanio pripovjedke iz Hrvatske i to iz Varaždinske okolice. Napisao sam je malo ne riec po rieč tako, kako jih pripovjedahu pojedini pripovjedaoci.. Cuo sam jih.. podobar broj od učenika ili od njihovih roditelja . . Priniio sam u ovu knjigu raznovrstne pripovjedke, njekoje niožda takove, koje ne zaslužuju da prodju na svjet . ., njekoje s varijantima. Dodao sarn i njekoliko narodnih pjosama . . Jošče treba da kažem nješto o jeziku, kako govori puk ovdešnji itd. — Slavische Bibliothek v. Miklosich II. 1858: VIII. Chorvatisch-slovenische Marchen. S. 151—170. XIX. Volkslieder S. 303 — 307. I—VI aus der Gegend von Warasdin. Von . M. Valjavec. ,,Ihr Werth beriiht 1. auf ihrer Bedeutung fiir slavische Mvthologie; 2. als Proben jener Abart des Slovenischen, welche durch den Einfluss des serbischen u. chorvatischen entstanden, in Provinzialkroatien gesprochen wird". — Odslej je take pripovedke in pesmi narodne še obilniše priobčeval p. v Novicah: 0 Rojenicah. 0 vučjem pastiru. 0 Petru Breboriču in veliki mladi nedclji. Od Torke ali Torklje. Od divjih dekel. Skatla, daj jesti  no piti, a tt, klabiik, vndri zdaj. Zaba poči, gospa viin poskoči. — Glasnik Zv. 2: Narodne pesmi iz Varaždinske okolice (str. 14—54). Pripovedkao vilah (104—187). Stvarjenje. lz Ovidija met. 1. Poslovenil M. Kračmanov (str. 77—78). — Program g i m n a z i j e V a r a ž d i n s k e : Proben des Slovenischen, \vie es um Predvor in Oberkrain gesprochen wird. Ein Beitrag zur slovenisohen Dialektenktinde. Osem narodnih pesnii s kratkim vvodom bolj poglavnih pravil o glasoslovji (Glasn. II. 108. Novic. str. 283). L. 1859 Novice: Vojak na Laškem (Iz Slovenije). — V o d n i k o v S p o m enik: Drobne pesemce (str. 238—242). — G1 a s n i k Zv. 3: Popevka od maloga deteta (Iz Medjiniurja). Morje (Iz Jarenine). Narodne vraže. Štajerska od Hrvaške meje (Pes. nar.) II. 4. Tolvaj Matjaž. Legenda od sv. Mihela. Sv. Andrej. Pastir (Po nar. prip. zložil 165— 169). Mlinarjev Janez slovenski junak ali vplemenitenje Teharčanov. Spisal po narodni pripovedki P. Kočevar. V Zagrebu 1859. 8. 129. Nat, K. Albrecht. — Kritika. Spisal M. Kračmanov (Glasn. str. 50—57 cf. Jezicnik XXV str. 87). L. 1860 Novice: Kak se je izpunila senja. Žena vučica. Oče sina vragu dal. Modra deklina. Iz čega se gdo narodi, vu onora mora vumreti. — G 1 a s n i k III. 5: Narodne legende. Deveti mož. Sv. Gregor. I—VI. Iz Varaždina v dopisih o narodneni slovstvu, gledišču, o gimnaziji. Štajerske pripovedke. 0 narodnih humoreskah. Sanje (Ulomek, zložil str. 129—131. Zv. 6: 129— 134). Tako je bilo (Pes. En sani le me umel je — Učitelj Martinjak str. 102). Narodne pripovedke (Zv. 4 str. 50—139). L. 1861 Glasnik: Narodne zagonetke (str. 7—137). Protuletje (Iz hrv. rokopisa). Vojska z volkom in psotn (Po narodni zložil M. Kračmanov str. 111 —119). Ajant. Žaloigra, ki jo je spisal Sofokles, poslovenil M. Kr. (str. 83—116 I. polovica). — L. 18 66 : Narodne pesmi iz Medjimurja in iz Varaždina (34—305). Miš — deklica (213—215). — Sofoklov Ajant. Zaloigra, ki jo je iz grščine poslovenil Kračmanov Matija Valjavec. V Celovcu 1863. 16. str. 87. Nat. J. Leon. Izdal Anton Janežič. Cvetje iz domačih in tujih logov. Šestka II. Vvod. 0 Sofoklovem živenji (1—9). Vvod k Ajantu (10—13). Žaloigra (14 — 87). — Glasnik: Sestri Zora in Solnca. Prvi del. Zložil M. Kr. (str. 97— 105). Narodna pripovedka iz Cerenčovec na Ogerskem (155). Prek Save (Pes. zložil Kr. M.). — Arkiv za povjestnicu jugoslavensku. Knjiga VII. 1863. Odgovori na njekoja pitanja. L. 1864 Glasnik: Narodne pesme iz Goričan • v Medmurji. Zapisal dijak Ballv, priobčil M. Valjavec (str. 97). — L. 186 5 Književnik: 0 rodjenicah ili sudjenicah. — L. 1866: Narodne stvari: priče, navade, stare vere. Nabral in razglasil M. V. (str. 23 — 451. I—XIII). Na- rodne pesme (Iz Ziamladinoa str. 289—404. I—XIV). Priobčuje M. V. — Cvetje iz domačih in tujih logov: Zora in Solnca. Pripovedna pesem v treh delih. Zložil M. Valjavec. V Celovcu 1866. 16. str. 80. Šestka V. Izdal A. Janežič. — L. 186 7 Glasnik: Narodne priče, navade, stare vere (str. 62—351.1—XIV). Narodne pesme (256 — 7). — L. 1868: Narodne stvari (31—193. XV: Zanos, porod, krst, dete. XVI: Smrt, smrtec, mrtvec, sprevod). — Pesmi, pripovedke in prevode K r a č m an o v e so radi pobirali in p o n a t i s k o v a 1 i, tu in tam nekoliko popravljene, v ,,Solske Citanke, v Berila gimnazijska" p. dr. Bleiweis, Miklošič, Navratil, v Cvet slovenske poezije, v razne Slovnice in Cvetnike p. Janežič, zlasti v letih 1861—1869. L. 1870 se je v Zvonu oglasil Kračnianov: Drobne pesmi. Berta. Boj se pesnika (11—198)! — L. 1872 vZoril: Drobne pesme (I—VI). Tudi je v Zori pa v Vestniku 1. 1873—4 v izvirnem jeziku priobčeval ,,Narodne stvari: priče, navade , stare vere", kakor jih je prej do 1. 1868 v Slov. Glasniku. Letopis Matice Slovenske 1874: Izgledi slovenskega jezika na Ogerskem. Predge z letnicami 1802—1830 (str. 102— 155) in Letopis 187 7 (Konec str. 92— 131). Razglaša M. Valjavec. V predgovoru piše na pr.: vZe\6 znamenit za slovensko jozikoslovstvo je jezik Slovencev, kateri stanujejo na Ogerskem, katere Štajerci inienujejo Prekmurce, ker so jim prek Mure reke. rPo jo izprevidel najprvi Miklošič, kateri se v vseh svojih delih zvesto ozira na to razrečje in upotreblja knjige prekmurskih piscev, kolikor so mu dosežne. Uvidel je to tudi Raie, kateri je v dveh tečajih matičnega letopisa o Prekmurcih pisal in nabrojil knjige, katere so doslej od prekmurskih pisavcev beli dan ugledale, kolikor je poizvedel za nje potujoo sam navlašč za to na Ogersko v tiste kraje, kjer Slovenci prebivajo (L. 1874 str. 102) itd. — Letopis 1882 — 83: Droben spi- sek Truberjev. Podaje M. Valjavec (str. 55—63). — Kres v Celovci 1. 1884. IV: Narodne pripovedke 1 — 34 (str. 29—614). Priobčuje Mat. Valjavec. Narodne pesni 1—35 (str. 178—492). Nabral — iz predvorske fare: ,,Leta 1850., ko sem bil še učenec ljubljanske gymnasije, jel sem nabirati narodne pesmi. Nekaj sem jih nabral v rojstnej vasi na Beli, pičle pol ure od Predvora . . Predvor je fara na Gorenjskem miljo nad Kranjem, kjer se začenja kokrška dolina. Govorf se: kam greš? pred Dvor; kje si bil ? pred Dvorara, ali od kod greš ? iz Predvora t. j. izpred Dvora. Kako se slovenščina tam govori, opisal sem nekoliko v programu varaždinske gymnasije 1. 1858., kjer je dodanih tudi osem narodnih pesnij, ki se tukaj na konci zopet ponatisnejo itd. (str. 179)". — Kres 1885. V: Narodne pripovedke 35—72 (str. 27— 615). Uve narodni pesni (str. 244—6). Iz kotoribskega protokola — zapisnik se začenja z 1. 1724 — Kotoriba mestice v Medjimorji ob reki Muri (Razglaša str. 426— 639). Glagolski ulomek (Ev. s. Mat. 19, 3—11) v srbsko - slovenskem jeziku, našel 1. 1856 v grajščini na Turnu na perotnicah starega urbarija iz pergainenta (str. 480—1). — K r e s 1886. VI: Narodne pripovedke 73—83 (str. 144—319). Prinesček, kako in od kod se narodne pripovesti razširjajo (151—4). Veznik ada, anda (ergo, igitur, itaque str. 342—351). — Archiv f. slav. Philologie hvalno omenja Valjavčevih narodnih pesrai in pripovedek in zlasti spisov o naglasu novoslovenskega jezika v Radu že 1. 1881. V. in poznej večkrat o raznih prilikah. L. 1885. VIII ima sestavek: ,,Mittheilungen aus dem kroatischen kaj-Dialecte (399—409)". Posebej je tiskan tudi ,,Prinos k naglasu v novoslovenskom jeziku" iz Rada 1885 8. str. 49 (cf. Zvon V. str. 236 — 244). — Jugoslavensk* akademija znanosti i umjetnosti daje v Zagrebu od 1. 1867 na svetlo svoj ,,Rad" ter v njem vsakovrstne učene razprave. L. 1876 je pisal v 35. knjigi: ,,Novoslovenski komparativ prema staroslovenskomu glede na formaciju"; 1. 1878 pa je akademik Matija Araljavec pričel razpravljati nauk o slovenskem naglasu, in je v naslednjih (43— 102) knjigah v veliki osmerki premarljiva mravlja napisal vsaj 1417 tiskanih strani, torej nad 708 listov pod naslovom: ,,Prinos k naglasu v novoslovenskom jezikn". Marljivost, ki se razodeva v tem delu, se ne da popisati. Cuditi se mora vsak, kdor pomisli, koliko bukev in bukvic in spiskov je pretaknil, koliko črk načrkal, da se vedno pojasnjuje to jezikovo stroko! Poleg tega je v Starinah jugoslavenske akademije priobčil staroslovenski sporaenik, kateri je — preštampan iz XX. i XXI. knjige — tudi posebej tiskan pod naslovom: ,,Trnovsko Tetraevandjelije". Priobcio M. Valjavec. U Zagrebu 1889. 8. 153. Tisak dioničke tiskare. Spomenik je v bolgarsko - slovenskom jeziku pisan cirilski brez sumnje iz XIII. veka, in Valjavec ga na drobno opisuje po vseh razlikah in nedoslednostih ter prinierja z drugimi staroslovenskimi itd. N a r o d n e P r i p o v j e s t i u V a r a žd i n u i o k o 1 i c i. Sakupio Matija Kračmanov Valjavec. Drugo izdanje. U Zagrebu 1890. 8. str. 328. Izdala knjižara dioničke tiskarne (cf. Narodne Pripovjedke 1. 1858). R j e č n i k h r v a t s k o g a i 1 i s r pskoga jezika. Na svijet izdaje jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti. Obraduje D. Daničk'. — To velikansko delo jelo je izhajati v Zagrebu 1. 1880 v zvezkih, in tudi temu znanstvenemu slovarju marljiv sodelavec je vzlasti po smrti Daničičevi Mat ij a Val j a vec. Tako slovi in bode slovel naš rojak v slovenskera in hrvaškem knjižestvu, kar bodo o svojem času svetu povedali že tudi bratje Hrvatje.