fevnioic SL vko, AMERIŠKA i z AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN SLOVENIAN MORNINQ DAILY NEWSPAPER NO. 160 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JULY 12, 1939 LETO XLII. — VOL. XL11. Dobrodošli, mili rojaki S parnikom Normandie je dospelo v Zed. države na obisk več naših odličnih rojak6v, ki so si Pnšli ogledat svetovno razstavo, m zraven študirat ameriške zavode m naprave. Nekateri bodo ostali tukaj manj časa, nekateri lit2° 2,asti oni, ki imajo tu- kaJ svoje sorodnike. zdravVSm0imeli včeraj čast po- sfn1n " našem urad« g. J<> « aOvena, ki je beneficiat v št. sni f1 Zatični- Prišel je v pr mstvu Jagra in rijazni g. Oven nam je Povedal, da so dospeli z isto ladjo je sledeči naši rojaki: č. g. Vik-0 Demšar, Spiritual v škofji Sknf' e'T Van Hllbad- lekarnar iz dust H ;°ke' g- Vinko Pirc- in- nart JaieC7 Z Lipnice ^ Pod-teli \r i dravko Omerza, uči-ga pr5Uh0nemjlici v Ljubljani, ter drugi t x *®h iz včerai f • uateHh imena smo že Pnobčili. 7:30 bosta nje o na taHT1V° PredaVa" irn ;'t Stan domovini. Mnogo imata naročil 2a ameriške Kdor'' ,P°ZdraV0V drugo. nSL 1 °Sebno dvoriti z gos-Podoma, naj pride torej v četrtek večer v Newburg. prisrčno dobrodošlico kličemo milim n.a.šim rojakom in jim že-'limo, da bi dobili kar najlepši vtis o tej naši novi domovini, ki jih bo »prejela gostoljubno in jim bo nudila gotovo mnogo razvedrila, pa tudi duševnega užitka.-Vaši ameriški rojaki vas sprejemajo z odprtimi rokami. --o- Cankar med Amerikanci V Clevelandu izhaja nova revija "Crossroad,' 'ki je namenjena, da prednaša Clevelandčanom najlepšo umetnost in misel širši publiki. Za to revijo je prestavil rojak Anthony J. Klan-čar Ivan Cankarjevo delo "Njena slika" na angleščino. Mr. Richard Peters, literarni kritik od Cleveland Pressa, piše o tem Jančarjevem prevodu sledeče: Najboljši spis v tej izdaji ni od j ' evelandčana, ampak je prevod j Cankla"dČana in sioer Ivana' tticwa,r*a' velikega slovenskega! iJ*®atehfl u: • , i v tei ' Je Premalo poznan■■ thony' J t\ prevajatelj je An-j ponovil d«]'war' ki je sPretnoi vest "Ni«« 0 in ganljivo po-1 •^timenSna^a\ ki je Pogreška pri v, bl ena samai vso vsebino." Stavi Pokvarilaj lecMin je vešč prevaja-j eci in cesfatamo mu na prizna- ai: ' ga Je d0bil od priznanega ameriškega kritika. Enako nam1 tak P°n0S' da je Amerikanec dal j o veliko priznanje Ivanu Cankarju. i Na Hitlerju je ležeče Dvomljivo je, katera stran bi zmagala Danes se ne more še prerokovati glede izida evropske zmede, ker nihče ne more še presoditi, katera stran je močnejša, kajti nobena ne more pokazati, da drugo v čem nadkriljuje. New York, N. Y. — časnikarski poročevalec, Walter Lipp-mann, ki se je pravkar vrnil iz Evrope, kjer je pazno zasledoval razmere v raznih deželah, se je vrnil domov in sedaj opisuje svoje vtise iz Evrope. On pravi, da je situacija v Evropi tako nejasna, da se ne more danes z gotovostjo reči, če bo prišlo do vojne, in če bi prišlo do vojne, katera stran bi zmagala, ali Nemčija z Italijo, ali zavezniki Anglija, Francija in Poljska. Vendar je prišla stvar tako daleč, da si osi-šče, to je Nemčija in Italija, ne bo upalo napraviti kakega napadalnega koraka, ker bi to prav gotovo izzvalo vojno. Vendar, če pride do vojne, pravi Lippman, ni gotovo, če bo Hitler poražen. Vendar pa Hitler čuti, da bo izzval gotovo vojno, če stori en sam napačen korak sedaj. Ker pa ni gotov izida, okleva. Radi tega se lahko kožo. ----o--- Duhovnik biča ruski razstavni paviljon New , York. — Rev. Francis LeBuffe, ki je imel nagovor na dijaško organizacijo v hotelu Commodore, je ostro kritiziral ruski razstavni paviljon na svetovni razstavi. Father LeBuffe je rekel, da je ruski paviljon "živa laž" in postavljen tam samo zato, da se vodi propaganda proti vsemu, kar je svetega in dragega ne samo katoličanom, ampak tudi Amerikancem. Kakršne stvari se uganja tam, da je slabše kot v poganskih časih. --—o- reče, da mir ali vojna v Evropi zavisi samo na eni osebi, to je Hitler. Nikdo danes ne more presoditi, kdo je v Evropi močnejši, Hitler in Mussolini, ali Anglija, Francija in Poljska. Niti Hitler sam tega ne ve, zato si pa tudi ne upa naprej. Lansko leto, ko je Hitler okupiral čehoslovaško, je vedel, da to lahko stori brez boja, ker je poznal slabost Anglije i m Francije. Danes je položaj drugačen, ker ima Hitler proti sebi tudi Poljsko, kar ni majhnega pomena. Ako bi bila poražena Poljska, bi padla Ogrska, Jugoslavija, Grška in potem bi prišlo do boja med Rusijo in Nemčijo, nakar bi Nemčija napadla Francijo in Anglijo. Zato pa zdaj Anglija in Francija ne bosta mehki, kot sta bila v Monakovem lansko leto, ko sta žrtvovali čehoslovaško. Ker zdaj gre za njiju lastno Tetica štorklja Pri družini Mr. in Mrs. Geo. D. Hoernig se je oglasila tetica štorklja in pustila tam zalo deklico, ki je tehtala kar 10 fun- Novi traki Ppst\-ežbeni direktor je sporočil mestni zbornici, da mesto takoj potrebuje za četrt milijona dolarjev novih trukov, če se ho-čei redno pobirati odpadke po mestu, to je vsak teden. Demokratska večina v mestni zbornici je vložila resolucijo, da mesto pobira odpadke redno vsak teden. Direktor Evans je prosil zbornico, naj odloži glasovanje o tem za en teden. Ako mestna zbornica preskrbi denar za nove tru-ke in za dodatne delavce, se bo vršilo pobiranje odpadkov redno vsak teden, je rekel direktor. # Fine rtbe! Kar natihem so jo bili ubrali Ce je konj trezen V Clevelandu je bil aretiran neki starindr, ki je bil obtožen, da je bil totalno pijan pri vozarenju. Stari-narju ni šla v glavo, da bi kaj zakrivil in je dokazoval sndniku\ da je bil konj popolnoma trezen in da dobro pozna pot domov, on pa da se je mirno zadržal na sedežu. Sodnik je upošteval ko-njevo treznost in ni obsodil voznika. Konj je tisti dan gotovo zaslužil dve meri ovsa. ' Dolezal menjava svojo izpoved o umoru Cleveland, O. — Frank Dolezal, ki je priznal, da je umoril Mrs. Polillo in je povedal, da je truplo razkosal z nožem, dele pa skril, govori različno. Prej je rekel, da je vrgel glavo v jezero koncu 49. ceste. Potem je rekel, da jo je zakopal na 37. cesti blizu Kingsbury Run. Kopali so tam, pa niso našli nič. Zdaj pa trdi, da je glavo zakopal pri jezeru tam, kjer bo 26. cesta držala na jezerski bulevard. Ko so ga peljali na mesto, je rekel, da je na kraju, kjer je zakopal glavo zdaj voda, ki je prej ni bilo. Tam da je delal prj WPA in je onega jutra, ko je storil umor, prišel že ob šestih zjutraj sem in glavo zakopal. Potem je parna lopata nametala na vrh še zemljo tako, da mora biti zdaj glava kakih 20 čevljev v zemlji, ali pa je zdaj tam voda. Vidi se, da Dolezal ne bo izdal vseh svojih '•krivnosti. Bivši Dolezalov tovariš je povedal šerifu, da je imel Dolezal navado, da je šel vsak dan na Public Square, kjer je. dobil orezdomske moške in jih pripe-jal v svoje stanovanje. Mrs. Polillo in Edward Andrassy, ki je zaznamovan kot žrtev številka ena v Clevelandu, sta bila Italijanski zunanji minister Ciano je odsvel na Špansko, da sklene prijateljske vezi z Francom. - Nadaljne laske zahteve v Sredozemlju Rim, Italija. — Laški zunanji minister Ciano je odšel z velikim spremstvom na Špansko. V evropskih krogih se govori, da ima ta obisk doprinesti tesne vojaške vezi med Italijo in Španijo. Ker ne spremlja Ciana noben ekonomski izvedenec, ampak samo vojaški in diplomatski odličnja-ki, se sodi, da je ta obisk strogo vojaškega pomena. Laško časopisje, ki razpravlja o tem obisku bo podpisala tesna vojaška pogodba med Italijo in Španijo. Medtem je pa laško časopisje zopet zagnalo vik po zahtevanih posestvih v Sredozemlju. Lahi zopet kriče, da mora biti otok Malta njihova last, da morajo dobiti Tuniz, Jibuti, Suez. Da pa ne bi izgledalo preveč enostransko, pristavljajo, da mora postati Gibraltar zopet španska last. Le če se to zgodi, pravijo Italija- Ciana na Španskem, trdi, da se ni, bo vladal mir v Sredozemlju -o-- Katoliške usmiljene sestre bodo pregnane iz vseh dunajskih bolnišnic Dunaj, Nemčija. — Vse stre- Temu izgonu se na vso moč žajke v dunajskih bolnišnicah, ki j upirajo zdravniki, ki zahtevajo, spadajo h katoliškim redovom,! „„ , , •,. , , , ■„„.. , w . oa se te katoliške usmiljenke obse odpuščajo in nadomeščajo z' , v. . ...... "nazijskimi sestrami;" ki pripa-]dm' ker Je njlh izkuse»°st predajo nemškemu Rdečemu križu. ] potrebna. Na "nazijske sestre" Zagrizenost nazijcev gre celo ta-; se zdravniki ne morejo zanesti, ko daleč, da so včeraj v dunaj-1 ker nimajo prakse. Zato so pa skem predmestju Linzu priredili nazijci naglo odprli šolo za bol- veliko proslavo, da se radujejo nad izgonom katoliških usmi-jenk iz bolnišnic. ničarke, da bodo tako lahko v kratkem izgnali vse katoliške usmil jenke. -o— naši ribiči v Kanado po ribe. Prišli so z bogatim plenom domov redna obiskovalca pri Dolezalu torej niso šli samo pokušat do- i Dolezal da Je bil strašno nagle pivo. bro kanadsko pjVo. Poku šili' 'cze c*a ,e v takern stanju gro-tov. Mama in dete se nahajata'smo ribe, ki delajo čast ribičem i zil ,svojim obiskovalcem z no-v Memorial .bolnišnici, kjer se f*^0 ™ Jerdo Jazbec, An-|žem; prav dobro počutita mlada mamica hčerka spoštovane John Cabrenjeve družine iz Ker je f^rtol, John Pflipifi ,n g. Minelic. I šerif 0'Donnell je dobil iz Kalifornije pismo od Mrs. Adams, v j naj poizve o njenem sinu, ki se „ ,:, ~ • „„0tQi! rr, , O. je javil 24. novembra 1937 iz Ivan Ave Euclid O. je postal, Kdor * bo hotel peljati z bu- j Cleveland«, potem je pa sled o prijatelj John Gabrenja ze dru-|SOm na božjo pot v Carey, O J njem izginila. Pokazali so nje- NI ELEKTRIČNEGA STOLA Sioux Falls, S. D. — V South Dakoti so vpeljali smrtno kazen na električnem stolu. Toda državna zbornica je pozabila nakazati denar za nabavo električnega stola. Ker drugega denarja ni, bodo morali na smrt obsojeni čakati do leta 1941, ko se bo zopet zbrala državna postavoda-ja. En morilec, Earl Young, je že na listini, ki je prav vesel, da bo še lahko par let živel. --o—-- Prizadeti politikarji Z novo odredbo, da ne sme imeti noben vardni vodja ali pre-cinktni načelnik delo, ki ga postavlja pod civilno komisijo, so zelo udarjeni politikarji. Ti so zdaj plačevali za politično delo z službami, za katere plačujejo davkoplačevalci. Zdaj bodo morali ali delo pustiti, ali pa se odpovedati političnemu urad u. Prizadetih bo trinajst republikanskih vardnih vodij, katerih nekateri imajo kaj dobre službe. Italija čisti Tirol Rim, 11. julija. — Iz južnega Tirola se morajo v 48 urah izseliti vsi tujci. Tako je prišlo povelje iz Rima. To se zlasti tiče okraja Bolzalno, kjer so dobili vsi tam živeči Francozi, Švicarji, Angleži in Nizozemci ukaz, da zapuste kraj v teku 48 ur. Laška vlada ne pove, zakaj je izdala ta ukaz. Sodi se, da je to v zvezi z izselitvijo vseh nemških državljanov iz južne Tirolske. Tisti Nemci, ki se bodo hoteli izseliti v Nemčijo, bodo to lahko storili. Oni pa, ki tega ne bodo hoteli, bodo poslani v južno Italijo. -o- Važna seja Društvo Waterloo Camp št. 281 WOW ima važno sejo v četrtek večer ob osmih. Ukrepalo se bo o pikniku vseh cleveland-skih društev Woodmen of the World, ki se vrši v nedeljo 23. julija v Geauga Lake parku. Prijeten piknik JUGOSLAVIJA OSTANE šE NEVTRALNA Belgrad, Jugoslavija. — Mnogo važnosti se pripisuje sestanku jugoslovanskega zunanjega ministra Maalroviča in bolgarskega ministerskega predsednika Kioseivanoffa, ki se te dni sestaneta na Bledu. Sodi se, da se bo vršil glavni razgovor o tem, kako naj se zadržita Jugoslavija in Bolgarija napram Nemčiji in kakšno stališče naj zavzame Bolgarija v balkanskem bloku. Iz Nemčije so razposlali radio govor, v katerem se je poudarjalo, da se Jugoslavija in Bolgarija nagibljeta k Nemčiji. Toda to je samo nemška propaganda. Jugoslavija namerava ostati absolutno nevtralna in se bo raje skušala spoprijazniti z Bolgarijo, s katero je nekaj spora radi ozemlja, ki ga je dobila Jugoslavija od Bolgarije po svetovni vojni. ---o- Na Španskem zopet grozi vstaja Gibraltar, 11. "julija. — Sem prihajajo poročila, da se pojavljajo vstaje lojalistov v večjih mestih, kot v Barceloni, Madridu in drugod. Baje je v zvezi z vstajo razstrelba smodnišnice v Penaranda de Bracamonte, kjer je bilo ubitih več kot 100 oseb. Angleška poročila pravijo, da vodi vstajo republikanska "Smrtna brigada," ki se je zavezala, da se bori do zadnjega zdihlja-ja proti generalu Francu. Neko poročilo pravi, da so vstaši razobesili v predmestju Barcelone zastavo španske republike, to je bivše vlade. Druga poročila pa pravijo, da to gibanje vstašev nima daleko-sežnega pomena in da so se morda pojavili le tu pa tam manjši izgredi, največ v protest, ker general Franco brezobzirno sodi odgovorne faktorje iz bivše loja-listične stranke, ki so bili krivi, toliko tisočev nedolžnih smrti, i-o- McNutC pride v mesto Paul V. McNutt, bivši komisar' na Filipinih in najbrže predsedniški kandidat demokratske v i-'J^wirv * 'i vj , w., 1IJWU Izginila. i unw^ttii ou I1JC-j " gič ponosni stari oce. čestitamo ( naj se priglasi v 14 dneh pri Jo-|govo sliko Dolezalovemu tovari- kateri vardni vodja bo hotel de- ! stranke 1940, bo glavni govornik Društvo sv. Križ ,št. 214 KSKJ j na 30. julija, ko se bo uradno iz-Koliko precinktnih načelnikov bo. priredi v nedeljo 16. julija pik- močilo prometu kulturne vrtove prizadetih, se še ne ve. Ker je " ........ danes delo težko dobiti, se bodo raje odpovedali politiki in obdržali službe. Vprašanje je zdaj, vsem skupaj! Na obisku Mr. Rudy Jerina, njegova soproga, dva sinčka in Mrs. Ana Kratofil iz Claridge, Pa. ter Miss Dorothy Meneghin iz De-troita, so te dni obiskali družino Frank Leskovic na Hubbard Rd. Prav dopadlo se jim je v teh krajih. T v I?60' 8101 Mansfield : i» ta je rekel, da se mu zdi, da 1 lati sam0 za čast? Ave. Vozil bo Walterjev bus, kot1 je videl tega človeka v Dolezalo-druga leta. i y. družbi> šeHf je zdaj tudi Vročina prihaja Kakor nas "tolaži" vremenski nas V Staro domovin i d°£nal> da je biia Dolezalova se- prerok, nas bo zopet kuhalo. Včeraj sta odpotovali n« !stra' Mrs- Ana Ne«rin, skriv-j Vročni zračni valovi prihajajo i U»JJoK ________ ____ ____.______ .____. J, . J ^rtv^o/Jo CJZ1TY1 v staro domovino Mrs. Jennie Ožbolt in Mrs. Frances Poje. Vozili se bosta s parnikom Normandie. želimo jima sne bomo vedno odvisni od drugih ljudi in da bomo politično hlapčevali vedno samo drugim. Kjerkoli bo torej kandidat naš rojak, dajmo mu glas, če že ne storimo nič drugega zanj. Če pa le moremo, tudi agi-tirajmo zanj in dobimo mu kar največ mogoče glasov. Kijer kandidira več naših rojakov za en in isti ural, volite za tistega, ki se vam zdi najboljši in najzmožnejši za tisti urad. Kjer kandidira naš rojak proti kakemu druge narodnosti, volite za svojega rojaka. Prav gotovo ni nič manj zmožen. "Nič ni storil za nas," je včasih klic. Morda res ni, morda ni mogel. Dvomljivo pa je, da bi kdo drugi kaj več napravil. Seve, pri svojih vidimo največ napak:, ker smo si domači. Drugim se pa odkrivamo. Imejmo vedno v mislih, da kri ni voda in vest nas ne bo grizla, da nismo bili dovolj naši. Saj nezadnje se pa le postavimo, če imamo svoje rojake v važnih uradih, za katere se tepejo drugorodci, po jih mi porazimo. Narodna zavest naj bo vedno v naših srcih, vse drugo pa izločimo iz svojih src. Cleveland (Collinwood), O. —Vsi farani Matere Božje v Collinwoodu so prijazno vabljeni, da pridejo NOCOJ večer v cerkveno dvorano, kjer bo Mr. A. Grdina kazal najnovejše slike. Prijazno je vabljena tudi mladina, posebno ona, ki je pri pevskem zboru Ilirija Hi in Jr. Pokazalo se bo namreč tudi tiste slike, katere so bile posnete ob priliki letošnjega koncerta. Dekleta, pridite, da boste videle, kako ste se postavile. Vstopnina bo jako malenkostna: odrasli 25c, dekleta 10c, mlajši pa 5c. Ves denar pa bo šel za nabavo novih luči v naši cerkvi. Ako hočemo, da bo nova razsvetljava vsaj t;d božič, tedaj se moramo zdaj potruditi, drugače bomo ostali pri stari ter slabi luči. Vstopnice dobite pri Frank Laurichu in John Terčku na Holmes Ave., ali zvečer pri vratih. Na razpolago bodo tudi tri lepe nagrade omenjeni večer. Ne ustrašite se vročega večera, kajti tudi za to bo preskrbljeno, da se boste lahko ohladili ter tudi lahko žejo pogasili. Vsi oni, ki bodo v dvorani in si bodo žejo gasili, bodo dobili nekaj zastonj. Pa ne smem povedati kaj. Pridite in prepričali se boste, da boste ta večer res nekaj dobili zastonj. Tudi vsi mlajši bodo obdarovani pri vstopu v dvorano. Vsak bo dobil palčico, kaj bo pa na palčici, bodo pa videli v sredo. Pričetek slikovne predstave bo ob osmih. še enkrat ste prijazno vabljeni, da gotovo pridete ter z malenkostno vsoto pomagate, da bo naša ce'rkfe'V dobila potrebne luči. V vseh rečeh se radi ponašamo, da naša fara najbolj napreduje, luči imamo pa, žal, najslabše. Zato pokažimo sedaj, da smo res iobrl farani. Veseli boste vsi, da ste pomagali tudi vi k temu napredku. Na veselo svidenje danes zvečer v cerkveni dvorani v prijetni družbi! Mrs. Kogovsek. -o-:— magate obdržati pri življenju najvažnejšo ustanovo, ki se ba-vi z učenjem naše mladine materinega—slovenskega jezika, kateri pozneje, ko rastejo, se udejstvujejo pri raznih društvih in domovih. Slovenska šola vzgaja mlade oderske igralce in pevce, ki že zabavajo v raznih igrah naše občinstvo in nadomeščajo starejše utrujene amaterje. Ravno tako tudi je s pevskimi društvi, kjer je vedno več mladine, ki zavzemajo prostore starejših. Letos je 15 let, odkar se je ustanovila šola pri dramskem društvu Ivan Cankar in ki je po enem letu prešla pod vodstvo S. N. Doma. Slovenska dola je vir, od koder zajemajo elevelandska dramska in pevska društva svoje nove moči. Poleg tega pa vzgaja tudi gledalce, brez katerih bi bile dvorane prazne. V šoli dobijo osnovno podlago slovenskega jezika, da so sposobni slediti našim igram in drugim priredbam. Od kulturnih društev in njih aktivnosti je odvisno naše bodočno narodno življenje. Ko ta izginejo, bomo izginili Slovenci tudi kot narod. Z narodom pa bodo izginila tudi naša obstoječa društva* domovi irt vse drugo. Tedaj bomo res utonili v morju amerikanizma. Zato je naša velika dolžnost, da ne pomagamo storiti sebi in drugim narodnega samomora, ampak da še naprej gojimo vse d ose d an je'naše pridobitve, društva, organizacije, ustanove in liste, ki nas izobražujejo, zabavajo in bratijo. Da to ohranimo, moramo posvetiti več paznosti Slovenski šoli S. N. Doma, ji dati moralno in finančno pomoč, da bo v stanu voditi še v naprej svoje vzvišene cilje, zato, udeležite se piknika Slovenske šole v nedeljo 23. julija, na Močilnikarjevi farmi. Za Prosvetni klub S. N. D.: Eraz^fn Gorshe, tajnik. -—o- Japonska praznuje te dni dve leti vojne na Kitajskem. Pri tem praznovanju Japonce lahko tolaži zavest, da so ubili 5,000,000 . Kitajcev in da je 6,000,000 kitajskih otrok brez staršev. In ostali svet to vse mirno gleda, če celo ne pomaga z orožjem. * * * France Barbič pravi v Prosveti, da se bo boj še nadaljeval. Naj šfe le, toda prav bojimo se, da zmanjkuje municije naši generaciji. * * * Nek rojak v metropoli jo je pogruntal, da morajo stopiti društva v akcijo, da zmanjšajo pogrebne stroške. Budalost! Oni, ki naroča pogreb lahko sam določi ceno istemu, .^ekateri ne vidijo v pogrebnikih drugega kot izkoriščevalce. In vendar vam pravijo: za to ceno je taka krsta, za to ceno pa taka, odločite sami! To je vendar pošteno, ali ne! Piknik Slovenske šole S. N* Doma Hrvatska veselica Vsak piknik, pa naj ga priredi katerokoli društvo, je važen za dotično skupino, bodisi da se pričakuje od njega finančnega uspeha, morda pa tudi samo razvedrila v naravi. Piknik Slovenske šole S. N. Doma pa je nad vse važen. Od uspeha piknika je odvisna šola, ki je svojevrstna izobraževalna ustanova in katere pomen je večji napram vsem ostalim društvom in ustanovam, kot kateregakoli drugega društva ali skupine. Slovenska šola potrebuje nekaj dohodkov za svoj obstoj, da more skromno od-škodovati učiteljsko moč in nabaviti potrebne šolske stvari, knjige itd. Šola nima nobenih rednih in direktnih dohodkov. Odvisna je od par oziroma k večjem od treh priredb letno in od zavednih podpornih društev, ki darujejo v ta namen. Če se poletni izlet obnese finančno, je dobro, če ne, je kriza. Letos se bo vršil šolski piknik na poznani Močilnikarjevi farmi v nedeljo 23. julija. Za ta dan že sedaj prosimo cenjeno elevelandsko slovensko občinstvo, da posveti stoodstotno kooperacijo tej ustanovi in se udeleže piknika. Piknikov je seveda dovolj vsako nedeljo, društvenih in privatnih. Ampak ko pride dan piknika Slovenske šole S. N. Doma, tedaj rojaki na plan, posetite šolski piknik. S svojo prisotnostjo po- Cleveland, O.—Društvo Hrvatski kolo, Sinovi in hčere sv. Jurija št. 31 in Hrvatsko žensko društvo št. 14 bodo imeli skupno plesno veselico v soboto večer v poljski Sokol dvorani na 7146 Broadway. Začetek veselice bo ob sedmih zvečer. Vabljeni so vsi Hrvati, Slovenci in Srbi. Postregli vam bomo po hrvatskem načinu z vročo jag-njetino in drugim prigrizkom. To boste lahko pa zalili s finim pivom. Vstopnina bo samo 15c. Za plesaželjne bo igral tambu-raški zbor Hrvatski sinovi. Pozdrav in na svidenje, Andrew Tumbri, tain'.k. —■--o-- so buharski ali perzijski trgovci osebno spremljali svoje karavane in so sami sklepali kupčije v Moskvi. Seveda—pa se niso vsi zmeraj povrnili v svojo domovino. Marsikateri trgovec je brez sledu izginil, ko je sklenil kupčijo. Njegovi svojci so pač mislili, da se je njemu in spremstvu na poti domov kaj pripetilo. Brez dvoma so postali žrtve roparjev, ki so jih pomorili. "Alah je dal, Alah je vzel!" Tako so se prav po orientalsko potolažili, in sin in dedič je, kot bi se ne bilo nič zgodilo, trgoval dalje s starim Hludo-vim. V Moskvi pa so si prišepeta-vali, da gostje mesta, ki so brez sledu izginili, sploh nikoli niso bili odšli iz Moskve. Pravili so, da so jih tisto noč, preden bi bili trgovci morali odpotovati, v spanju pobili in njih, s kamenjem obtežena trupla, skozi skrivno odprtino pometali v odvodni kanal, ki je vodil iz palače Hludovih naravnost v reko Moskvo. Ali so bile te govorice resnične ali ne, ni bilo nikoli do-gnano. Sploh pa, kdo bi S bil upal očitati kaj Hludovu Čigar vpliv je z naglim obogaten jem od dneva do dneva bolj naraščal! NjegOvo trgovanje se je razvilo bolj in bolj, in ko je umrl, ni njegov sin samo ohranil milijonske dediščine, marveč jo je znal tudi povečati, tako da so vnuki prevzeli naravnost kraljevsko bogastvo. Žilavo se je pa v ljudstvu ohranilo ustno izročilo o nastanku bogastva, in ko so začeli bratje zidati veličastno kopališče, so si ljudje prišepe-tavali, da se je to zgodilo v zadoščenje za dedove zločine. Trgovanje z orientom pa se je medtem že zdavnaj razvijalo po evropskih načinih. Karavane je nadomestila lokomotiva, za nujna naročila je stopil na površje brzojav. Trgovci orienta so se vozili v udobnih spalnih vagonih v Moskvo in so se po izvršenih kupčijah zdravi in točno po železniškem redu vračali v svojo domovino. Tudi od bratov Hludovih Se je zdaj ta zdaj oni odpeljal k svojim muslimanskim trgovskim prijateljem, in nikomur ni prišlo niti na mar, da bi se bil domislil na kako grozečo nevarnost krvnega maščevanja. Saj niso bile govorice o dedovih zločinih niti malo dokazane, in odtlej je tudi že minila doba dveh človeških rodov. Maščevanje Kdor je bil v preteklem stoletju kdaj v Moskvi, si je brez dvoma, mimo drugih znamenitosti, ogledal tudi slavno Hlu-dovo kopališče, ki je bilo glede na razsežnost in krasno opremo tedaj pač edinstveno na svetu. Bratje Hludovi se niso zmenili za stroške, da so le zgradili nekaj veličastnega in sijajnega. Saj so si to iz-lahka privoščili, zakaj Hludo-vl so bili najbogatejši Moskov čani. Temelj njih neizmernemu bogastvu je bil postavil njih ded-iz dohodkov, ki mu jih y donašalo njegovo razsežno trgovanje s Perzijo in Turkes-tanom. Kupčija je bujno cvetela, saj ni bilo na tem trgu skoraj nobenih tekmecev. Seveda je bila zveza s temi deželami v času, ko ni bilo še železnic, jako težavna, nerodna in nevarna. Če je bil tovor izredno dragocen, tedaj se je zgodilo, da Nekoč je sedel najstarejši od Hludovih bratov, Aleksej, daleč notri v Aziji, v mestu Buhari, pri svojem starem trgovskem prijatelju, Kadiru, in je kadil cigareto za cigareto medtem ko je sivolasi Buhar-čan vlekel iz svoje dolge pipe na vodo. Kupčijske zadeve sta bila že zjutraj sklenila v zadovoljstvo obeh. Zdaj so padale le redke zesede, zakaj daljši pogovori se ne ujemajo z orientskim pojmovanjem oli ke in spoštovanja. Kadir je razmišljal pač o tistih davnih hudih časih, ko so on kot mladenič, in vsa njegova družina zaman čakali, kdaj se vrne njih oče in družinski poglavar iz Moskve; nikoli ga niso dočakali. Mahoma je dvignil svojo, doslej sklonjeno glavo, in je dejal: "Slišal sem, da si dal ti in tvoji bratje v Moskvi sezidati prekrasno kopališče. Ves svet govori o njem in je polh hvale o vas. Storili ste Bogu Všečno delo. Alah ima snago rad, zato so vse naše molitve združene z umivanjem. Pravijo, da ste dali kopališče sezidati v čast svojemu dedu. Ali je to res?" Hludov ni opazil, da je bilo to vprašanje hkrati zvijačno, in ni videl, kako ga je starec prežeče gledal. Samo to je mislil, kako vprav mohame- danci častijo svoje prednike, in je odvrnil: "Ti sam najbolje veš, da mora vsak pošten človek častiti spomin prednikov!" Zdelo se mu je, da je modro odgovoril, in zadovoljno je izpil čašico turške kave, ne da bi bil opazil/kakšen vtis so njegove besede napravile na Kadirja. Pogreznil se je v globoko razmišljanje. Torej ga njegove slutnje le niso varale! In tu pred njim sedi najstarejši vnuk morilca njegovega očeta; dobro ve za zločin in se vendar upa uživati gostoljubnost umorjenčevega sina! Njegove besede vendar niso bile nič drugega kot potrdilo strahotne sumnje! Deda maščevanje ni moglo več doseči, tem bolj pa naj zadene vnuka! Pa ne tu v Buhari, zakaj gostoljubje je bilo sveto in ga je varovalo. "Moja duša je vselej vesela, kadar te vidi. Dodeli mi srečo, da sprejmeš od mene darilo, ki je tebe vredno!" Vstal je in izginil skozi vrata. Ko je čez nekaj časa stopil v sobo, sta šla za njim dva povsem dorasla, prekrasna tigra. Tudi Hludov je vstal. Dasi ni bil človek, ki bi ga moglo hitro kaj vznemiriti, se mu je za hip vendarle ustavilo Srce. Pa le za hip—in že je bil sebi. "No, kako ti ugajata?" je vprašal Kadir. "Čudovito! Krasno! Pa sta tudi ukročena?" "Saj vidiš! Tale je Ančar, tale pa Šejtan. Oba so še kot mladička ulovili na lovu ob Amu Dariju. Starko so ustrelili. Zdaj sta povsem ukročena in vzgojena. Mi, Buharča-ni, veino, kako se taki stvari streže!" "Torej praviš, da zares nista nič nevarna?" "Ali bi ju sicer pustil, da takole svobodno hodita po hiši? In ju ponoči trpel v spalnici?" Le nekaj je starec zamolčal: da postanejo tudi ukročeni tigri v dobi pojanja muhasti in nevarni in da tedaj vsi, umetno zamorjeni nagoni roparske živali, nenadoma vzplamtijo. "Torej vzemi moja dva ljubljenca! Naj tebe prav tako razveseljujeta kot sta mene! In kadar ju boš pogledal, se spomni svojega sivobradatega gostitelja v daljni, s soncem prešinjeni Buhari!" Tako je Hludov postal last nik dveh mogočnih, buharskih tigrov-samcev. Po srečno prestali vožnji sta se Ančar in Šejtan čudovito naglo vživela v nove razmere. Zares sta bila izvrstno ukročena in domača. Hludov ju je po dolgem preudarjanju izpustil iz prevozne kletke in ju vzel v hišo. Kmalu se ju niso prav nič bali niti uslužbenci niti gostje, dasi ta dva nova člana hiše nista bila kdoveka ko prilična. Preteklo je več mesecev in ničesar hudega se ni pripetilo. Pa je Hludovu uspelo nekoč, de je sklenil imenitno, jako dobičkanosno kupčijo, in to stvar je bilo treba zaliti. Stara Moskva ni bila v zadregi glede na zabavišča in prostore, kjer se je mogel človek brž iznebiti denarja. Že se je danilo, ko se je Hludov peljal s tistega veseljačenja domov. Ves je bil utrujen in glava mu je bila težka, kar ni bilo Čudho glede na množino zaužite pijače. Šel je po širokem stopnišču navzgor v svojo delavnico in je vstopil. Pri tem je vrata odprl in zapr bolj hrupno kot sicer—in—ali zaradi polmraka, ki je bil sobi—ali zaradi neprespane noči?—je še butnil v stol, ki je lopnil na tla z velikanskim truščem, kar je bilo zaradi tišine v hiši slišati še bolj glasno kot podnevi. Tedajci je Hludov zasliša divje puhanje in renčanje. Pogledal je v ospredje, kjer je prihajalo puhanje, in je zapazil Ančarja, ki ga ni veselo pozdravil kot navadno, marveč je čepel na trebuhu in bil pripravljen za skok. Razločno je videl lesket obeh oči, ki so bile z vso besnostjo uprte vanj. Tu je bilo njegovo življenje na tehnici, če se ne bo brž postavil v bran! V hipu je bil trezen; ne utrujenosti, ne pijanosti ni čutil več. Naglo je potegnil iz žepa svoj težki samokres, ki ga je imel zmeraj pri sebi, in je zverino ustrelil med oči, vprav takrat, ko ga je že naskočila. Da bi ga zverina ne potegnila za seboj, se je vrgel za svojo pisalno mizo. Od tu je še enkrat, dvakrat ustrelil v tigra, ki je tulil, da je šlo skozi mozeg, in ki ga je bil že prvi strel podrl na tla. Tedaj je v velikih skokih F ndrevil Šejtan iz sosednje spalnice. Tudi njega ni bilo moči več spoznati; kar besnel je in bil pripravljen, da svojega gospodarja raztrga. Le kaj je šinilo v te dve, doslej tako dobrohotni ukročeni živali ? Hludov ni utegnil razmišljati o tem, zakaj vpravkar se je tudi šejtan pripravil za naskok. Brž je dvignil samokres, videč, kako je strahotni nasprotnik v velikem loku frčal proti njemu. Miza se je prevrnila, in zdajci sta se človek in zver valjala v divjem klobčiču po preprogi. Koliko časa je trajalo to besno valjanje, Hludov ni mogel pozneje nikoli povedati. Ko je služinčad, ki sta jo prebudila rjovenje in streljanje, pritekla v sobo, je našla Illudova nezavestnega in vsega krvavečega pod mogočnim trupom tigra, ki ga je bila krogla smrtno zadela. Hludov se je dolgo boril s smrt,io j slednjič je zmagalo njegovo krepko, zdravo telo. Pra^ tisto strašno noč pa j« daljni Buhari na tisoče kilometrov daleč od prizorišča boja s tigroma, umrl stari Kadir. Umrl je spokojeno in vdano. Ko so ga drugo jutro dobili mrtvega na ležišču, mu je zadovoljen Smehljaj obkrožal ustnice. "Slučaj," bo rekel marsikdo. "Kizmet"—pravi mohame-danec ob tej priliki in se ponižno vda v nerazrešljivo volj0 Stvarnika. (A. Frencel.) -o-,— Moških je na svetu manj kot žengk Niti danes, ko je človek prodrl v skoraj vse neraziskane kraje na zemlji, ni mogoče ugotoviti, koliko ljudi živi na svetu. Končne številke, ki naj bi podajale število ljudi na vsej zemlji, so sicer vedno bolj točne, vendar pa še ne čisto pravilne. Prav tako pa se zdaj tudi ne da ugotoviti, ali je na svetu več moških ali žensk. Po dosedanjih ugotovitvah pa vendar lahko trdimo, da je žensk več, čeprav ne vemo, koliko več. Zadnje podatke o celotnem številu ljudi na zemlji imamo iz leta 1935. Po teh podatkih je vseh ljudi okoli 2,049,000,000. Že te okrogle številke govOre, da je ta ocena le približna. Žensk je neka.i nad polovico. Pravijo, da sta pri vsakih sto ljudeh dve ženski več. Ugotovljeno pa ic tudi, da po nekaterih državah žensk ni niti polovico, dočifr jih je po drugih krajih preceJ več kot moških. -o- DIRKA 50 DNI Mineral Wiells, Texas. —■ ^ soboto se odpravi od tu protl New 'Vorku na razstavo karava' na voz in jezdecev, ki bodo pot*3' vali na 2,000 milj dolgi poti svetovno razstavo. Vsako bodo spali na prostem, kot v pi0' nirskih dneh. Zmagovalec 1,0 dobil $1,000 nagrade. AMERIŠKA DOMOVINA. JULY 12, 1939 "T1*! ^niiiiii»iiiiiiiiiiiiniii)iiiiiiiiiiiiii»iit»»iiiiiniiii»ri»iiiiiiiii»ti»»»»>»i»«»tJ WINNET0U Po nemikem Izvirnika K. M»y« Zahvaljeval sem se mu za ve- likodušni dar, pa ni mi pustil go voriti. Pravil je: Tvoja last so in vzeli smo jih le' ker snio mislili, da si naš sovražnik. Sedaj pa vemo, da si nas prijatelj. Naš brat si in zato ti vračamo, kar je tvoje. Ni se nam treba zahvaljevati. Kaj boš storil s tem orodjem?" "Ko odidem odtod, ga bom vzel s seboj in ga vrnil ljudem, ki so mi ga dali." "Kje so tisti ljudje?" "V St. Louisu." "Poznam po imenu tisto mesto in tudi vem, kje leži. Win-netou, moj sin, je že bil v St. Louisu in mi je o njem pripovedoval. Pa dejal si, da boš šel odtod. Kaj si mislil s tem reči? Ali nas mishs zapustiti_9» "Da." "Kedaj?" ne še kmalu." "To nas žalosti." "Zakaj?" "Bojevnik našega rodu si postal, celo oblast in čast poglavarja Apačev sem ti dal. Mislili smo, da boš za vedno pri nas ostal kakor Kleki petra, ki nas vse do^smrti ni zapustil." "Moje razmere so drugačne, nego so bile njegove." "Jih poznaš "Da." "Odkod?" pripovedoval mi je o njih." i ore j ti je zelo mnogo zaupal, čeprav te je šele prvikrat videl!" laroS"ttlijepae'kerSVabi- _"Ni bilo samo tisto, še na zadnjo uro je govoril s teboj. Nisem razumel, kaj ti je povedal> ker sta govorila v maternem jeziku. Pa saj si nam pravil, 0 čem sta govorila —. Njegova poslednja zelja je bila, da bi prevzel njegovo dedščino a—Po volji Kleki petre si torej postal AVinneto-uov brat. Pa ga hočeš zapustiti! Kako se to ujema?" "Ujema se. Tudi bratje niso vedno skupaj. Ločijo se, v svet se podajo in si ustvarijo življenje vsak po svoji nagnjenjih." "Pa se vendar spet vidijo?" "Da." "Ali bomo tudi tebe še kedaj videli?" "Da! Vrnil se bom. Srce me bo gnalo k vam." "Z velikim zadovoljstvom ču-j'2 moja duša te besede. In kadarkoli boš prišel, bo zavladala velika radost med nami! Zelo težko mi je, da se bomo morali ločiti. Pravil si o bratih, ki se v svet podajo, da si ustvarijo življenje po svojih nagnjeni si Sfcbe s tem mis" 11; Ali ne moreš svojih želj urediti tudi pri nas? Ali ne mo-r<* biti tudi pri nas srečen?" e£a ne vem. Premalo ča- ti tudi pri nas dobro godilo. iJOŽE GRDINA: PO ŠIROKEM SVETU sa sem odgovorS PFi Vas' ne m°rem Poznam - to vPrašanje' ne in V«s Sevdobro vaših razmer m s sadežem tistega drevesa in ne more dolgo ostati. Odleteti hranod'rUgam' Si P°iŠČe SV°j° "Bodi prepričan, da bi ti vse dah, kar potrebuješ!" "Vem. Pa ko sem prej govo-nl o hrani, nisem mislil na tele-sno hrano, na telesne potrebšči ampak na duševno hrano, na t0-( kar duša potrebuje." "°a, razumem te! Vem, da, govorite belokožci o hrani, ki jo Potrebuje duša. Cul sem takol govoriti tudi Kleki petro. Nje-jnu je tiste hrane pri nas manjkalo, zato je bil včasi žalosten, čeprav tega ni kazal. Mlajši si, nego je bil Kleki pe-tar. še vse bolj te bo gnalo od nas in še laže nas boš zapustil. Le pojdi, ne moremo ti braniti. Toda prosim te, vrni se! Morebiti si do tistikrat svoje mišljenje spremenil in uvidel, da bi se Po še nekaj bi rad vedel. Kaj si boš počel, ko prideš spet nazaj v mesta belih?" "Tega še ne vem." "Ali pojdeš nazaj k tistim, ki so po naši zemlji merili cesto za ognjenega konja?" "Ne." Toda v deželi belih, kamor pojdeš, ne boš živel od lova, kakor pri nas. Denar boš potreboval in Winnetou mi je pravil, da si siromak. Dobil bi denar, da vas nismo napadli. Oškodovali smo te. Zato me je moj sin Winnetou prosil, naj ti škodo povrnemo. Hočeš zlato —?" Ostro, prežeče me je pogledal. Izkušal me je. Kaj bi naj bil odgovoril —? Da — ? Nisem smel. Naravnost odkloniti zlata pa siromak tudi nisem mogel. Dejal sem: "Zlato —■? Zlata mi niste vzeli, zato ga tudi ne morem zahtevati od vas." Diplomatično 'sem mu odgovoril, ne z da ne z ne. Vedel sem, da poznajo Indijanci ležišča zlata in srebra, pa vedel sem tudi, da nikdar teh ležišč belim ne izdajo. Inču čuna, poglavar Apačev, je takih ležišč gotovo mnogo poznal. Zato me je vprašal, ali hočem zlato. Kateri beli človek bi ne bil odgovoril z da in hlastno segel po ponujenih zakladih—! Reči moram, da nikdar nisem hlepel po zakladih, ki jih rja sne in jih molji uničijo. Pa zlato bi mi bilo dobrodošlo sredstvo v dosego višjih namenov, potreboval bi ga bil, jaz siromak. Toda kaj je tak indijanski poglavar vedel o duševnih dobrinah, ki se dajo z zlatom kupiti —! Za njega je bilo zlato pač le zlato. "Ne," je odgovoril, "zlata ti nismo vzeli. Toda krivi smo, da ne boš dobil, kar ti gre. škodovali smo ti in škodo ti hočemo povrniti. Povem ti, na kupe leži zlata v gorah! Rdeči ljudje poznajo taka mesta, na katerih leži zlato. Treba jim je le roko iztegniti, pa imajo zlata, kolikor ga hočejo. Ali želiš, da ti ga prinesem?" Sto drugih na mojem mestu bi bilo reklo "Da," — dobili pa bi ne bili nič. Tako sem bral v njegovih prežečih očeh, tako je dcnelo iz njegovih pretirano vabljivih besed. Hladno1 sem rekel: "Hvala! Bogastvo, pridobljeno brez truda in znoja, mene ne zadovolji. Le to, kar sem si s trudom in delom pridobil, le to ima za mene vrednost. Siromak sem, pa ne misli, da bom poginil, ko sem vrnem med bele!" Napetost v njegovem obrazu je odnehala, pre žeči ostri izraz v njegovih očeh se je spremenil v dobroto in prisrčnost, podal mi je roko in povedal z res dobro-dejno prijaznostjo: "Tvoje besede so mi dokazale, da se v tebi nismo zmotili. Zlati prah, po katerem hlepijo beli zlatokopi, je prah smrti. Kdor ga najde, je izgubljem Ne išči ga, ne skušaj ga dobiti! Zlato umori dušo in telo! Prokletstvo je na njem! Izkušal sem te. Zlata bi ti ne bil dal, denar pa dobiš, tisti de nar, ki je plača za tvoje delo." "To ni mogoče!" "Tako hočem in zato je mogo če! Jezdili bomo na kraj, kjer ste merili. Dokončal boš merje nje in dobil boš plačo, ki so ti jo obljubili." Zaprlo mi je besedo. Strme sem ga gledal. Se je šalil —? Ne, tako se in dijanski poglavar ne šali. Me je spet izkušal —? Tudi to ni bilo verjetno. "Moj mladi beli brat molči! je pravil. "Ali mu naša ponudba ne ugaja?" (Dalje prihodnjič.) Po teh neprijetnostih nadaljujeva pot v smeri proti Beta-niji ter prideva na cesto, ki pelje iz Betfage proti Jeruzalemu; tu zavijeva nazaj proti Jeruzalemu. Cesta, po kateri stopava, je imenitna; po njej je šel na cvetno nedeljo najbolj pomenljiv slavnostni sprevod, ko je Jezus, sedeč na žrebetu jarmove oslice prišel iz Betfage ter v slavnostnem sprevodu jezdil proti Jeruzalemu. V nepopisnem navdušenju mu je hitelo nasproti ljudstvo, Ga pozdravljalo ter od veselja razigrano pogrinjalo pred Njim svoja oblačila, drugi pa so sekali veje ter Mu tako zaljšali pot, po kateri je jezdil. S palmovimi vejami v rokah so Ga spremljali ter na ves glas klicali: "Hozana sinu Davidovemu!" Pač globoko pomenljiv prizor, kakršnega svet še ni videl, kot ga je videla ta cesta. Kako velika je bila razlika med tem sprevodom in pa sprevodom tedanjih vladarjev in zmagovitih vojskovodij, ki so jahali na iskrih konjih, ali se vozili na slavnostnih vozovih; državniki, senatorji bogataši in razni dvorni lizuni so se hinavsko klanjali, pozdravljali, a v srcu pa je morda bila zelena zavist, sovraštvo, ko morda niso marali za zmagovalca. Toda Pri Kralju kraljev, ki je jahal po tej cesti, ni bilo iz daleč nič tega. Nič bahanja, nobenega bleska, nič lizunstva. Na ponižnem oslu je sedel Kralj miru, brez najmanjšega znaka kakega orožja, o solzah in klet-vini ni govora. Vse je bilo tako prisrčno veselo in navdušeni klici so prihajali iz srca. Pa kdo so bili ti, ki so Gospoda tako slavili? Preprosto, še ne pokvarjeno ljudstvo, po večini revni pa nadložni in otroci. Ti so tvorili ta slavnostni sprevod, do-čim so judovski prvaki, pismar-ji in farizeji stali ob strani ter mrmrali: "Vidite, da nič ne opravimo,! Glejte, ves svet je odšel za njim." Pač porazno priznanje za judovsko nadutost in domišljavo nevednost. Preprosto ljudstvo Ga je sprejelo z veseljem; veljaki so pa kuhali jezo in mrmrali. Stopam po cesti in razmišljam o tem dogodku. Ni li današnji čas zelo podoben dogodku cvetne nedelje? Preprosto, še ne izprijeno ljudstvo časti Jezusa^ večnega Kralja ter si upajo to pokazati tudi javno, otroci Mu pojejo hvalo, nadložni in bolni se s zaupanjem obračajo do Njega, dočim Ga razni mogočnjaki, naduto domišljam prosvitljenci na celi črti odklanjajo ter ne samo, da da se mu prikupijo in pa ker mrmrajo kot tedanji judovski morajo se hlinijo, zato pozdravljajo. Bahaje v triumfu je šel vladar-vojskovodja z svojimi zmagovitimi kohorta-mi, ki so si z orožjem podjarmili kos tuje države ali pa morda vso. Bahaje so kazali zaplenjeno orožje premaganega sovražnika, za vozom zmagovalca pa so uklenjeni v verige stopali ujeti sovražniki ter škr-tajoč z zobmi preklinjali zavojevalca, ki jih je uropal domovine in svobode, posekal njih očete in sinove, žene in hčere pa predal nečastni usodi. Nje same pa namenil kot sužnje ali pa za krvave igre v areni, da se bo razuzdano ljudstvo paslo ob krvavih borbah z divjimi zvermi. Tak je bil sprevod svetnih mogotcev, ki ga je premljalo lizunstvo, hinavstvo, sovraštvo, kletev in kri. prvaki, pač pa v dosti krajih izganjajo, češ: mi ga ne maramo, pa ga tudi preprosto ljudstvo ne sme častiti, pa mečejo Boga iz šol, društev in domov. Kjer so pa napredno prosvitlje-ni že v vladnem sedlu, tam se pa z bombami ruši cerkve ter preganja vse kar veruje v Boga. Že sva prekoračila lep del te poti, ko me dr. Aleksič opozori na okolico ter pravi: "Le poglejte, zdaj ne vidite Jeruzalema, dasi greva proti njemu." Gledam in res nikjer ga ne vidim. Pa zakaj me je na to opozoril, si mislim in že sem ga hotel vprašati, pa se premislim: gotovo ima s tem poseben namen, saj on je pri vseh razkazovanjih tako točen in jasen. Bo gotovo v zvezi s tem še kaj drugega. Ko g^eva dalje po cesti, se pred nama odpre pogled na Jeruzalem. "Vidite," povzame zdaj dr. Aleksič, "to je pa oni ki-aj, odkoder je Jezus na cvetno nedeljo zagledal Jeruzalem." "Tukaj? Kako lep razgled!" sem vzkliknil ter gledal mesto na gori Jeruzalem, ki je stal pred menoj v vsej svoji lepoti; pod njim pa dolina Jozafat. Zdaj mi je bilo jasno, zakaj me je dr. Aleksič prej opozoril na okolico. Tukaj torej se je vršil oni dogodek, katerega opisuje v evangeliju sv. Luka: "In ko se je približal in je zagledal mesto, se je razjokal nad njim, rekoč: 'Da bi bilo spoznalo tudi ti in sicer ta svoj dan, kar ti je v mir! Sedaj pa je skrito pred tvojimi očmi.'" Tukaj so Gospoda polile solze! Vse Ga je vriskajoč pozdravljajo, On pa je jokal. Pred seboj je videl strašne prizore razdejanja Jeruzalema. To kar je bilo drugim skrito, je bilo Njemu jasno: videl je Tita in njegovo rimsko vojsko, ki bo Jeruzalem obdala z nasipi, da bodo njegovi prebivalci lakote umirali; videl, kako bodo padli pod ostrino meča, ter ostale prebivalce gonili v sužnjost, Jeruzalem in tempelj pa v prah po-mandrali. Vse to Ga je strlo in je jokal. Pred seboj je gledal dolino Jozafat^ kjer se bo vršila poslednja *sodba ter bodo pred Njegovim sodnim stolom jokali vsi narodi. Vse to je On kot Bog videl in je jokal. Kraj; odkoder je Jezus zagledal Jeruzalem, se imenuje "Dominus flevit" (Gospod jokal). Na desni strani slabe poti, ki gre strmo dol po pobočju Oljske gore, je razpadajoče zi-dovje stare cerkve, ki je nekdaj stala tukaj v spomin na ta dogodek, toda so jo potem vzeli Turki ter jo spremenili v mošejo, ki je potem zapuščena razpadla in zdaj je le še nekaj zidovja, ki spominja na to nekdanje., svetile,. Da se pa ta kraj povsem ne pozabi, so frančiškani nasproti .tega zidovja preko poti na levo pozidali lično kapelo, ki spominja na ta dogodek. V to od cipres obdano kapelo, ki je bila odprta, sva stopila tudi midva. Skromno toda lično svetišče je meni prav ugajalo; zlasti je vzbujala mojo pozornost velika krasna slika, ki predočuje dogodek, ki se je HI'S EXPIORE OHIO vršil tukaj. Jezus sedi na žre- radi tega prišlo do nespora betu oslice, okrog Njega je ZUma> radi katerega je nastal zbrano razigrano ljudstvo, ki zastoj Ga navdušeno pozdravlja, za Ordinariat seveda kljub Njim gredo Njegovi učenci; eventualni najboljši volji no vse je tako veselo, le Jezus je more prezreti dejstva, da je neizmerno žalosten. Pred se- ogromna večina idrijskega boj gleda Jeruzalem, ki stoji prebivalstva slovenske narod pred Njim v vsej svoji veličini, nosti, od katere starejši rod desnica Mu počiva na plavem Lploh ne razume italijanskega plašču, ki je pogrnjen preko jezika, zato ne more na ljubo oslovega hrbta, levico pa ima peščici italijanske kolonije, ki dvignjeno kvišku pred žalostno se kajpak kaj malo briga za obličje kot ^da hoče svojim cerkev, postavljati na to važno očem zakriti nekaj groznega. mesto tujca in z njim novota-Poleg te slike sta še dve ne- rije, ki bi jih ta verjetno ho-koliko manjši. Ena predočuje tel uvajati, če noče škoditi Jezusov slovesni vhod v Jeru- ugledu in interesom cerkve zalem, kjer so Ga sprejeli ka- Ko je grgarski dekan Fili-kor kralja, druga slika pred- pič odklonil ponujeno mu me-očuje Jezusa, ko sedi na po- sto dekana v Idriji, je župni bočju Oljske gore ter zre na patronat (rudnik) predložil Jeruzalem. Okrog Njega so nekega drugega, ki ga je pa zbrani Njegovi učenci, ki vpra- goriški nadškof odklonil na šujoče in nekako boječe zro v veliko zadovoljstvo župljanov. Njega; na jeziku jim je vpra- Da smatra tudi škofijski ordi-šanje: "Pov6j nam, kakšno bo nariat to mesto res za zelo znamenje Tvojega prihoda in kočljivo in važno, je razvidno konec sveta?" Dostojanstveno iz njegovega dolgega okleva-resen je Jezusov obraz, ko jim nja v izberi primerne osebe, in odkriva bodočnost ter napove- iz namere, da postopa v tem duje razdejanje Jeruzalema in primeru kolikor moči objek-konec sve^ta. V jasnih besedah tivno. jim je povedal na tej gori, kak- Začasni župni upravitelj do-šni bodo dogodki, ki se bodo mačin kaplan Gnezda je odre-vršili pred koncem sveta: "Na- dil molitve namenjene za sreč-rod bo vstal zoper narod in no izbiro novega dekana, ki so kraljestvo zoper kraljestvo," se jih Idrijčani udeleževali v in napovedal je velike nadloge: Uelikem številu, kar je znak, potrese, kugo, lakoto in velika da si žele za dušnega pastirja znamenja z neba. Ljubeče po- dobrega in svojega človeka, ki uči Svoje učence: "Vi se pa jim bo znal in hotel v težavah varujte! Pred vsem tem izteg- pomagati, takega, kot je bil nejo svoje roke po vas in vas pokojni msgr. Arko. bodo preganjali in v stiske iz- Poleg navedenih težkoč lo-dajali zbornicam in vas metali kalnega značaja pa na splošno v ječe in bičali po shodnicah in ta slučaj dokazuje tudi žalost-postavljali pred kralje in na-h« dejstvo, ki nas mora zaskr-mestnike zavoljo mojega ime-peti, da se že občuti pomanj-na in vas morili sebi v pričeva- kanje starejših iskušenih du-nje." Povedal je, da se jih bo hovnikov, primernih za odgo-takrat mnogo pohujšalo "brat vornejša mesta voditeljev žup-bo izdajal brata v smrt in oče »i.i. na katerih v današnjih sina; in otroci se bodo dvignili časih še posebno leži ogromno zoper starše. In kpr bo hudo-1 in odgovornosti polno breme bija bohotno poganjala, omr-zne ljubezen pri mnogih." Napove kakšna razuzdanost bo tedaj na svetu: "Kakor je bilo v Noetovih dnevih, tako bo pred prihpdom Sinu človeko vega. Kakor so pred potopom jedli in pili, ženili se in množili do tistega dne, ko je šel Noe v ladjo in se niso zmenili, dokler ni prišla povodenj in vseh vzela, tako bo tudi prihod Sinu človekovega." Odkril jim je kako se bo prikazalo znamenje Sinu človekovega, sv. križ, in kako bodo jokali vsi narodi in kakšna bo Njegova končna obsodba. MALI OGLASI Izkušena dekle se išče za hišna opravila. Prilika za ono, ki želi dober dom. Stanovanje ima na delu. Vprašajte po šestih zvečer na 17202 Grove-wood Ave. (162) Lepa bodočnost! Tukaj je lepa prilika, da si podjeten človek ustvari lepo življenje. Naprodaj je hotel z 10 sobami, v katerem je gostilna in restavracija. Na kupca se prepiše licenca za hotel in tudi licenca za vse opojne pijače. Nahaja se ob glavni cesti New York-Chicago v velikem lesno^indul-strijskem kraju, kjer se ustavljajo busi. Proda se poceni radi Idrija še vedno brez dekana. I družinskih razmer, ker gre last- Ze leto dni je izpraznjeno me- lnk iz m3sta" PoJetje sto dekana in mestnega župni- vpeljano in se nahaja na deželni ka, in pokojnemu msgr. Arku, »rti št. 6, v Sheffield, Pa. Piši-kot zgleda, še niso našli vred- 'te za podrobnosti, ah pridite sa-nega in primernega nasledili-1mi pogledat, ka. Glede tega je bilo že pol- K"Pec dobi vso opremo za no ugibanja in govoric in Idri- gostilno, restavracijo in hotelske čani so zelo radovedni, kakšne-1 ^e. (Dalje prihodnjič) IZPRIMORJA COURTWY btanoa.iu> oa co, (m ohio) MASSACHUSETTS IN OHIO On April 7th, 1788 a tiny fleet of river boats manned by Revolutionary War veterans was swept past the mouth of the Muskingum River by the flood tide of the Ohio. Luckily, soldiers stationed at Port Harmar, located at the junction of the Muskingum and the Ohio, caught sight of the little flotilla through the wind-shredded fog. Hurriedly they rowefi out into the river, made fast to the runaway flat boats and towed them ashore. This was the beginning of the first permanent white settlement within Ohio and marked the founding of Marietta. For four long months the men who floated down the Ohio to Marietta had toiled across the mountain passes and labored in unbroken forests to build their boats. They were Veterans of the Revolution, who, after eight years of fighting, were starting life over again. Headed by General Rufus Putnam, the Ohio Company was organized in the Bunch of Grapes Tavern in Bos-ten cn March 1st, 1786, Two hundred and fifty $1000 shares were subscribed for the purchase of land. Rev. Manassah Cutler, Yale graduate, lawyer, teacher, army chaplain and student of medicine and natural science, wai delegated to go from Ipswich, Massachusetts, where he was preaching, to present the Company's petition to Congress. His success was greater than anyone had dared to hope. Not only did the Company secure a land grant but payment was to be made in depreciated Colonial currency with a value of approximately 12c to the dollar. Mere important, however, was the Ordinance of the Northwest . Territory, drawn up by Congress 1 to govern the new Colony. Under terms cf the Ordinance, free speech, freedom cf religion, a free press, trial by, jury and other human rights were guaranteed. Equally significant was the fact that the Ordinance specified Vincent Marold 12 Main Street Sheffield, Pa. (July 12, 21, 28. August 4.) that as the territory reached a cer tain population It was to be broken Into states with rights equal to those of the original thirteen. Marietta, therefore, was started under auspicious conditions and its founders reproduced in the wilderness a town much like those they had left in Massachusetts. Broad streets, well shaded, a huge commons and a Massachusetts type of architecture made Marietta a Massachusetts community in Ohio. Today, Marietta retains many of these characteristics. On its Campus Martius now stands a magnificent monument, creation of Gutzon Borglum, commemorating the settlement of the community. In its Campus Martius Museum Is the original home of General Putnam, furnished as it was when it was a part of tl>& stockade around the wilderness community. In Marietta, too, is the old Ohio Company land office, oldest building within the state. This first capital of the Northwest Territory is a city of which Ohio may well be proud and which deserves a visit. i duhovnega pastirja jim bodo merodajne oblasti izbra le. Res izgleda čudno in nenavadno, da tako velika in kočljiva fara s skoraj 10,000 dušami životari brez duhovne-1 Stanovanje ga voditelja ter jo upravljata obstoječe iz šest sob, kopališča, dva mlada neizkušena kapla- klet za sadje in druge udobnosti, na, ki sta pred komaj par leti se odda. Vprašajte na 15929 Sa-zapustila semenišče, ko pa se | ranac Rd. (161) ordinarijat za mnogo manjše podelželske žtipnjie kaj kmalu pobriga, da dobijo primerne, izkušene duhovnike. Ce vzamemo to v poštev, moramo ugotoviti, da je zadeva čisto posebnega lokalnega značaja. Funkcija patronata, ki igra pri izbiri župnika važ- Avto naprodaj Proda se 1937 Pontiac, 2 door sedan. Cena je samo $450. Vprašajte nft 435 E. 160th St. (160) Many pioneers came to Ohio from. New Jersey, settlfed? .. See' next week's "Let's Explore Ohio." Do you know where they Zanesljiv oženjen moški, v starošti 25 do 35 let, z avtom, se išče za važno no vlogo, je v Idriji že od po- j^požičljo. $30 ha teden in provi-četka njene župnije v rokah uprave idrijskega rudnika, ki je vednb po svoji želji in izbiri predlagala za to mesto zanjo primerne osebe. Tudi sedaj se zdi, bi uprava rudnika rada videla, da bi bil umeščen človek njihovega kova ali pa vsaj njim naklonjen, pa je žijo. Pišite za razgovor. G. R. DeCUcCio, Room 281, 18501 Euclid Ave., Cleveland, O. (161) Avto naprodaj Proda se 1937 Pontiac, 2 door sedan. 0na je samo $450, tudi dve sobi se odajo. Vprašajte na 435 160th St. (160) Dixie Clipper na svoji prvi vožnji iz Amerike v Evropo. Nosil je 22 potnikov, MI VZAMEMO NORTH AMERICAN MORTGAGE IN CUSTODIAN KNJIŽICE vije k njemu. Prihod uradnika ju prekine. —Ravnokar je prišel sel, ki je prinesel brzojavko — javi on. Daničev vzame brzojavko ter jo odpre. Ko je čital, je prebledel. Takoj namigne uradniku, naj odide. —Kaj se je zgodilo? — vpraša Lidija preplašeno. —Ni se pripetila nesreča, draga Lidija, — odvrne Daničev, — toda vendar je nekaj, kar bo tebe, kakor tudi mene, močno raz-žalostilo. —Povej, kaj se je zgodilo? —Povedal ti bom, — odvrne Daničev, — toda obljubiti mi moraš, da ne boš nikomur črh-nila niti besede. Ta novica ne sme prodreti v javnost. —Ali sem se v tem pogledu ke-daj pregrešila? — vpraša Lidija. —Nisi, — vem, da znaš molčati. — Poslušaj torej, kaj pravi brzojavka: — Oblasti preganjajo Baku-njina. — Mihajla Bakunjina vedno preganjajo, — vzdihne Lidija. — življenje naboljšega očetove- ga prijatelja je slično življenju vedno preganjane živali. —To je res, njega vedno preganjajo, — odvrne guverner, — toda sedaj so mu lovci na sledu. A stvar je neprijetna v toliko, da se odigrava ta lov v naši bližini. —Evo, čitaj sama, draga žena! Z drhtečo roko vzame Lidija brzojavko v roko ter prečita polglasno : Vaša ekscelenca! Naznanjamo Vam, da so nahaja veliki zarotnik Mihajlo Ba-kunjin sedaj v Sibiriji in to v guberniji Krasnojarsk. Na njegovo glavo je ponovno razpisana nagrada deset tisoč rubljev. Preiskava je dognala, da potuje Mihajlo Bakunjin pod krinko krošnjarja. Ni dvoma, da je šel na pot samo zato, da pridobi novih privržencev in to posebno sibirske kmete in kaznjence. Prosimo Vašo ekscelenco, da napravite vsestransko preiska- vo za njim, da ga zgrabite, a ako drugače ni mogoče, da ga ubije-te! Ako se Vam posreči, da ga dobite živega v roko, ga morate zelo previdno spraviti v Pet.ro-grad. Mislim, da ni potrebno opozoriti Vašo ekscelenco na vse mere, ki jih je treba podvzeti. Toda na vsak način hočem neškod- ljivega tega nevarnega sovražnik Njegovega Veličanstva carja. Pristov, guverner okraja Volga. ' Lidija položi brzojavko na mizo. —Ubogi, ubogi Bakunjin! — zamrmra ona. — Prijatelj pokojnega očeta! (Dalje prihodnjič) UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena in stane samo: Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O. $2.00 JULIJSKA PRIHRANITE 25/b na novem 1939 POHIŠTVU, PREPROGAH, POSTELJAH, MODROCIH, VZMETEH, RADIJIH, PRALNIKIH, SVETILKAH. Lahki plačilni pogoji za vse 50 SETOV ZA SPALNICO NA RAZPRODAJI Odprto zvečer, razen ob sredah THE FURNITURE MART, INC. .wooDu 15428 Waterloo Rd. KE-1405 inceste Nasproti Slov. Del. Doma lit"'' wmmm ------- Kadar imate svatbo, krstijo, piknik, ali najsi bo kakrkšnekoli veselice ali prireditve, se vam toplo priporočam z mojimi vsakovrstnimi mehkimi pijačami. Jamčim vam, da boste dobili najboljše in najčistejše, kar se sploh more dobiti. . v Imam tudi več vrste pive kot ^ ALE in HALF-AND-HALF POKLIČITE PO TELEFONU HEnderson 4629 in pripeljali bomo najsi bo na dom, v dvorano ali na piknik na farme, kamorkoli želite. DOUBLE EAGLE BOTTLING CO. John Potokar, lastnik 6511-19 St. Clair Ave. HEnderson 4629 nasproti Slov. Del. Doma Pokličite me na KEnmorc 1405 ali mi pošljite dopisnico, pa pridem po vas. Poslušajte na WCLE naš slovenski proRTam v soboto zjutraj ob 9:05. Ko je prišel do dimnika, je za-čal s sekiro odstranjevati opeke. Kmalu je razširil odprtino. Delal je hitro, ker je vedel, da je treba rešiti človeško življenje. Konečno je bil tako daleč, da se je skozi nastalo odprtino lahko prerinil odrasel človek. —Mihajlo Bakunjin! — vzklikne on. Najpreje mu nihče ne odgovori. Tedaj reče rdečelasec: —Poslušaj, Mihajlo Bakunjin, jaz sem tvoj prijatelj! —Spodaj stoji orožnik, ki te hoče izgnati z dimom in ognjem. Povej mi, ali si še živ? —živ sem, — odvrne glas iz dimnika. —Hitro, vzpni se gori! V dimniku se je sedaj slišalo, kako se nekdo vzpenja. Gost dim se je dvigal. Nesrečnež je moral biti že napol zadušen. Toda sedaj se pdjavi pred rde-čelaseem polagoma neka roka, ki jo 011 zgrabi. Nato se pojavi druga. Sedaj je rdečelasec lahko izvlekel Bakunjina. Toda biti je moral zelo previden. Mihajlo Bakunjin je bil že s polovico telesa zunaj. Sedaj je vsaj lahko dihal, željno je vdihaval svež zrak. Pomoč je prišla ravno o pravem času, — če bi se onesvestil, bi bil izgubljen. Sedaj je sedel na strehi ob svojem rdeČelasem prijatelju. —Poj diva! Vodil te bom! -reče on. Bakunjin je bil tako slab, da ni mogel hoditi. Vstal je, toda takoj se je zopet zgrudil. —Tako ne gre, — zamrmra rdečelasec, — zgrudili se boste ter si zlomili vrat. On vzame svoj pas in priveze Bakunjina tako, da se mu ni moglo nič zgoditi. Nato ga začne voditi. Ta pot je bila zelo težka, ker so na mnogih mestih padale opeke s strehe. Ko sta prišla do male odprtine, ki je vodila v hišo, zakriči nekdo z močnim glasom: —Stojta, sicer streljam! Orožnik je opazil Bakunjinov beg ter priletel iz hišei Toda rdečelasec ga prezirljivo pogleda. —Radi. njega nama ni treba biti v skrbeh! — reče on. Ta nam nič ne. more. Hotel je potegniti Bakunjina dalje. Tedaj poči strel, a krogla zle-ti nad njunima glavama. —Za vraga, ta res strelja! — reče rdečelasec. —Samo pet korakov je še do odprtine, — kaj naj storiva? -—Ako ostaneta mirno na svojem mestu, ne bom več streljal, — zakliče orožnik. Ob orožniku sta stala krčmar in Doruška vsa obupana. Upala sta že, da se je velikemu zarotniku posrečilo pobegniti, a sedaj sta videla, da je Bakunjinov položaj še mnogo nevarnejši nego je bil preje. Orožnik je držal v vsaki roki revolver, a v vsakem se je nahajalo po šest krogel. Ni bilo upanja, da bi Bakunjin Ušel. Rdečelasec je to takoj spoznal. — Pripraviti se morava na najhujše, — reče on. — Eden izmed naju mora pasti, a drugi se bo rešil. Mihajlo Bakunjin, hitite naprej — jaz vas bom zakrival s svojimi telesom. —To mi ne bo koristilo, — reče Bakunjin. — fti četudi bi sprejel vašo žrtev, vendar bi me našel orožnik pozneje v hiši ter me zgrabil. —Našla bovayže način, da ga napravila neškodljivega, — odvrne rdečelasec! —Idite naprej! Rdečelasec se postavi pred Bakunjina, tako da je krogla morala zadeti njega. Obotavljajoč se napravi Bakunjin korak. Rdečelasec stopi k robu strehe. — Nočete stati! — vzklikne orožnik. — San^i ste krivi, ako se boste zvalili mrtvi s strehe. Bakunjin se prerine skozi okno, — sedaj se je nahajal s polovico telesa na podstrešju, še je lahko videl, kako je rdečelasec stisnil svoje pesti ter se pripravljal, da bi skočil na orožnika. V tem trenutku poči strel. Rdečelasec se opoteče, — videl je kako se je zgrudil in padel spretno na orožnika. Pod bremenom in udarcem se je ta zgrudil in obležal nezavesten na tleh. To je izkoristil Mihajlo Bakunjin ter stopil iz krčmar i eve hiše. Na cesti ga je čakala Doruška. —Jaz vas bom vodila, Mihajlo Bakunjin, — reče ona. — Ali greste v Krasnojarsk? —Da! —Poznam skrivna pota, ki vodijo skozi gozd, — odvrne mladenka. Bakunjin prime njeno roko. Krčmar je stal med tem obupan pred možema, ki sta ležala nezavestna na zemlji. Orožnik se je onesvestil. Dve rebri je imel zlomljeni in stokajoč se je odvlekel v hišo in ostal tam, dokler ni krčmar poklical pomoči. Toda drugi ni v6č vstal. Ivan Pozabilsem se je žrtvoval za Bakunjina. Orožnikova krogla ga je zadela v srce. Zadnja njegova beseda, ki jo je izgovoril predno je za vedno za;tisnil svoje oči, je bila: —Umiram za Mihajla Bakunjina — za svobodo! Tako je končal Ivan Pozabilsem, rdečelasi kaznjenec. Po dvajsetletnem delu v rudniku je umrl za človeka, ki so ga oboževali vsi nesrečneži Rusije, ker so pričakovali, da jim bo prinesel svobodo. Za carsko krono Hiša guvernerja v Krasnojar-sku je stala sredi velikega vrta. V srednjem* delu so imeli cvet-Ijice, zadaj sočivje. V tem vrtu so se igrali otroci. Dva dečka in deklica.. Otroci so bili v starosti štiri do osem let. Nenadoma zaslišijo glas za seboj : —Otroci, kaj delate? Ali ne veste, da ne smete trgati sadja, dokler že ni zrelo? —Ah, mamica, mi bi tako radi ono lepo jabolko, — vzklikne starejši deček in poleti k svoji materi. —Dragi moji otroci, ta lepa jabolka čakajo itak na vas. To naj vam bo primer za vse življenje. Ne smete zahtevati tega, kar še ni zrelo. —Ali v življenju vse dozori, mamica? —Vse, otrok moj, treba je samo znati Čakati. To so bili otroci krasnojaršne-ga guvernerja, a dama je bila njegova soproga. V tem trenutku pride na vrt njen mož. On objame svojo ženo. —Glej, kako je vse to lepo, — reče ona, — mar nismo srečni ? —Smo, — odvrne Daničev. — Ali si se kedaj kesala, Lidija, da si šla z menoj v Sibirijo? — Kako moreš kaj takega AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 12, 1989 J1>*" " " ' 11 ■■"■•■ »g-"' ■ II H '------- ■ ---------,, „,,ir Steve Trebeč, Jr. PRAVI Dosti vam lahko povem o pohištvu in koliko prihranite. TODA! nikdar ne boste vedeli, če mi ne daste prilike, da vam pokažem. Pridite k The Furniture Mart 15428 Waterloo Rd. vprašati, dragi moj, jaz res nisem imela nikdar vzroka, da bi se kesala. Daničev poljubi Lidijo, a nato jo odvede v senco, kjer so se vsi sedli. Tam jih je čakala pogrnjena miza — kava je bila servirana. Lidija natoči kavo. Pred senco so se igrali otroci. —Nikdar ne bi verjel, — reče Daničev, — da lahko človek v Sibiriji tako prijetno živi. To seveda ne bi bilo mogoče, če se ne bi midva našla, Lidija! Priznam ti, da sem srečen in zadovoljen, da sem te odpeljal iz Petrograda v to samoto. Kadar se spomnim vsega tega, kar sva preživela v zadnjih sedemnajstih letih, vidim, da se nahaja za. nama mnogo lepih spominov. •Najino življensko delo je res zelo lepo. —Ti si stopil več nego najpo-gumnejši junak na bojnem polju, — reče Lidija. — Ti si obla-žil trpljenje in nesrečo mnogih kaznjencev, — vsi te ljubijo, cenijo in obožavajo. —A ti si mi pri tem zvesto pomagala, draga moja žena! On ji poda roko, a ona se pri- Ko sta se poročila prominentia Neivyoroana Margaret Delano in A. J. Drexel Paul, j a bil na ženitovanju tudi predsednik Roosevelt, lei je nevestin bratranec.