s Splošne vesti. — Prihodnja številka izide 6. novem- bra in prosimo za nujne rokopise (vabila na društvena zborovanja) najkasneje do nedelje — da jih imamo ta dan že v roki. — Ljudska visoka šola v Ljubljani. Prav pojmovana naloga »Ljudske visoke šole« je ta, da se mladini v pošolski dobi in pa odraslim obojega spola na znanstven, a vendar razumljiv način govori in proži prilika za porazgovor o v i s o kih vprašanjih, ki se tičejo ž i v 1 j e n j a in ki pogostoma stopajo pred vsakogar izmed nas, in sicer ne toliko v kolikor izvršuješ ta ali oni poklic. ampak osobito v kolikor si č 1 o v e k . oziroma sočlovek, državljan, S1 o v e n e c, svetovljan. Ljudska visoka šola ne podajaj torej strokovnega znanja, to je znanstvenih resnic s tega ali onega področja samih in tudi ne p o k 1 i c n e g a , to je takega znanja, ki bi se dalo v dotičnikovem poklicu praktično porabiti; kaj takega ima gojiti strokovna ali ljudska in meščanska šola ali v ta namen prirejeni »tečaji« (kurzO. Ljudska visoka šola marveč podajaj svojim poslušalcem. kakor premišljeno svetuje znameniti filozof in sociolog M. Scheler (»Universitat und Volkshochschule«), znanstvo v takih živih sint e z a h , da bo v stanu c e I e g a človeka izobraževati in oblikovati, njegovo dušo oplojevati in bogatiti. Zato pa bi s pravim duhom prošinjena Ijudska visoka šola bila pred vsem drugim poklicano izobraževališče za vse plasti našega naroda, zlasti za d e 1 a v c a , ki je ob modernem načinu industrijskega dela postal stroj, moral postati stroj, ker je to delo čestokrat takšno, da ga ne izvršuje človek, temveč — samo njegova roka ali noga. In z ozirom na delavca se izobraževalni problem glasi: na kak način bi kdo, ki je v svojem poklicu le kolesce, izven poklica lahko bil obenem človek? Da bi se na tak, drugod že upeljan način započelo tudi izobraževanje našega ljudstva, priredi »Akademski socialno-pedagoški krožek« za širje občinstvo c i klus predavanj,ki bodo med seboj vezana po idejni niti: s o c i a 1 n i i n etični preporod! Predavanja se bodo vršila na univerzi ob nedeljah ob 10. uri dopoldne ter se začno dne 4. novembra, in sicer bodo pod vidikom »socialni in etični preporod!« ter v nastopnem redu predavali: O potrebi nove orientacije (univ. prof. dr. K. Ozvald), — O zgledih iz živalstva (univ. prof. dr. I. Hadži). — O življenskih temeljih rodbine (dr. A. Brecelj). — 0 zakoniti zaščiti rodbine in dece (univ. prof. dr. J. Polec). — O osnovnem šolstvu (gdč. A. Štebijeva). — O strokovnih šolah (univ. prof. ing. Jar. Foerster). — O srednji šoli (višji šol. nadz. I. Wester). — O grozečem nasta- janju duševnega proletarjata (univ. prof. dr. M. Vidmar). — O nalogah občine (publicist Fr. Erjavec). — O pijančevanju vdanem narodu (doc. dr. I. Robida). — O kinu (Fr. Čibej). — 0 umetnostni politiki (sodni svet. A. Lajovic). — O časopisju (dr. I. Birsa). — O cerkvi (univ. prof. dr. R. Kušej). — O verstvu in naboženstvu (Fr. Terseglav). — O lepi knjigi in javnih knjižnicah (pisatelj Fr. Finžgar). — O gledalisču <dr. St. Majcen). — O telovadnih in športnih organizacijah višji šol. nadz. E. Gangl). — O narodnostn! ideji (prof. dr. V. Rožič). — Prijavite čimprej svojo naročbo na Učiteljski koledar za leto 1924., ki ga izda UJU, kakor je bilo to objavljeno v pozivu Pov. UJU, Ljubljana v zadnji številki. — Učiteljska tiskarna rabi R i b i č i čevo »Kraljestvo čebel«, ki je izšlo leta 1912. V zameno prejme dotičrik novo izdajo, ko izide. — Ga. Marija Wessnerjeva. Ob priliki njene upokojitve se spominjajo vsi listi njenih zaslug na polju prosvete. Posebno v toplih besedah se je spominja »Jutro«, iz katerega navajamo potek njenega službenega delovanja: Gospa Wessnarjeva je bila med prvimi boriteljicami 7/1 višjo žensko izobrazbo v Sloveniji. Leta 1875. je prišla kot prov. učiteljica v Kostanjevico, leta 1880. kot stalna učiteljica v Krško. Leta 1888. je dobila mesto na mestni slovenski dekliški šoli v Ljubljani ter si je leta 1894. pridobila kvalifikacijo meščanske učiteljice. Zaslovela je v pedagoških krogih kot ena najboljših slovenskih učiteljic. Takrat se je začelo v Ljubljani misliti na primeren šolski zavod za višjo žensko izobrazbo. Sestavil se je pripravljalni odbor, v katerega je bila izvoljena tudi gospa Wessnerjeva. Njenemu vnetemu in iniciativnemu delu je mnogo pripisovati, da se je leta 1896. šola otvorila. Gospa Wessnerjeva je postala ena prvih njenih učnih sil. Ženski licej v Ljubljani se je kmalu razmahnil v prvi zavod za vzgojo slovenske ženske mladine na slovenskem jugu. To je bila v prvi vrsti tudi zasluga gospe Wessnerjeve, katere ime ostane za vedno spojeno z blagoslovljenim delom našega naprednega in v najlepšem pomenu besede modernega ženskega vzgajališča. — Zaslužni gospej koleginji želimo še obilo dni tudi na novem položaju. — Vsem okrajnim učiteljskim društvom v Sloveniji. Podpisani prosim vsa okrajna učiteljska društva, da zavzamejo stališče glede moje iniciative o »Socialni ustanovi učiteljstva Slovenije« in da se izrečejo za ali proti. — Zadeva je zame y toliko važna, da se vem dela nadalje lotiti ter idejo izvesti. — Obenem prosim, da se tozadevni drustveni sklepi pošljejo na naslov: Fr. Skulj, Tržaška cesta 2 9. — Meteorološka in geodinamska postaja na Talčjem vrhu se ob ustanovitvi zahvaljuje vsemu belokranjskemu učiteljstvu, katero deluje na tem polju, za dobrobit znanosti, za sotrudništvo. — Uvrstitev uradništva v pragmatiko. Principijelno je sklenjeno na seji ministrskega sveta, da morejo v prvi kategoriji ostati oni uradniki, ki nimajo fakultetne izobrazbe, a se že nahajajo na položaju, ki zahteva fakultetno izobrazbo. — Pisatelj Josip Kostanjevec, bivši vadniški učitelj v Ljubljani praznuje letos svoj 601etni jubilej in 401etnico literarnega delovanja. Čestitamo! — Oddelku za prosveto v Ljubljani. Več interesentov se zanima za to, kdaj boste razpisani mesti na ljubljanskih vadnicah.