Mirko Kunčič:
Slepo dete.
Dete  ubogo pri oknu sloni,
dete ubogo ima slepe oči.
Zunaj je sonce, je soetel dan.
d srcu njegovem noč, črna kot vran.
Deie ubogo pri oknu sloni, tiplje ... nikamor ne najde poti. Ptički in rože in sonce in maj — ose je zanj mrtvo xa vekomaj. •
Vse dni pri oknu tako presloni, tiho mladost mimo njega beži. Le ena lučka še tli zanj nekje: mamino dobro, Ijubeče srce.
in