matajur UN ANNO DI IMPEGNO FECONDO novi OBISK V REZIJI IN SREČANJE Z ŽUPANOM H IL GIRO DEL FRIULI TORNA SUL MATAJUR tednik Slovencev videmske pokrajine v dreSkem kamunu za veliko NUOČ... ČEDAD / CIVIDAIE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 32 (1313) Čedad, četrtek, 28. avgusta 2008 naš časopii tudi na- _ spletni strani S www.novimatajur.it Nova zakonska pobuda na Deželi v Tarstu Za branit naše dialekte, al pa...? Nie ki. Naša desnica, naj je na Deželi ali pa na vsedržavni ravni v Rimu, naj gre za stare “mačke” ali mlade politike, ne more uon s svoje kože, ni v stanju, ne zmore se vzdigniti na nivo drugih držav an postati evropska. Gleda tel sviet šele skuoze očale hladne vojne an železne zaveze an je nimar an še naprej proti Slovencem, ku za časa fašizma an še po njem. Pruoti slovenski daržavi, ki je sada naša partnerka v Nato, Evropski Uniji an še kje drugje, se ne oglaša, vsaj odkrito ne. Je pa zlo aktivna ko gre za slovensko manjšino an le naprej an še najraj se zaganja pruoti nam, ki smo nar-buj šibka vieja slovenske skupnosti v Furlaniji Julijski Krajini. Donas ku 40 al pa 20 liet od tega, ko nie tiela še čut, de smo v Videnški pokrajini Slovenci, de naši dialekti od nadiškega, do terskega an rezijanskega so slovienski. Takuo po poslancu Fer-racciu Sara v Rimu tudi deželni svetovalec v Trstu Roberto Novelli je podparu ini- ciativo za napisat poseben deželni zakon, ki naj brani naše krajevne govore, zak so v nevarnosti - pravi v sintoni-ji z znanimi političnimi nacionalističnimi skupinami v Benečiji - zaradi slovenskega jezika an slovienske manjšine. Brez strahu bit smiešni se upajo tarditi, de zaradi tistih, ki guormo an pišemo, mole-mo an pojemo po sloviensko, učimo otroke v šuoli v obieh jezikih, se naš izik an naša kultura zgubjajo. Tisti, ki so bili nimar pruoti vsakemu varstu naše kulture an nieso zganil še mazinca za naš izik, naj bi jih pa branili... Buog se usmili. Resnica je draga. Tisti zakoni, kijih že imamo, darža-vni an deželni, imajo specifična določila za slovenske dialekte Videnške pokrajine. Pra na bazi sedanjega deželnega zakona je en miesac od tega Dežela namenila 100 tisoč evrov za valorizacijo naših dialektov v Videnški pokrajini. Keri so pa namieni novega zakona? La parola resiana protagonista a Vilenica Sabato 6 settembre un incontro a Štanjel La produzione letteraria in resiano sarà tra i protagonisti delila 23. edizione del festival internazionale Vilenica, appuntamento ormai tradizionale per la cultura del Centro ed Est Europa. Il festival si terrà dal 3 al 7 settembre, e prevede il conferimento del premio Vilenica quest’anno assegnato allo scrittore polacco Andrzej Stasiuk. Come detto, la produzione letteraria della Benecia torna a far parte del programma di Vilenica, dopo la lettura e presentazione dell’antologia “Besiede tele zemlje” avvenuta tre anni fa. Questa volta è di scena la letteratura in resiano. AH’interno di una mattinata letteraria a Štanjel, sabato 6 settembre alle 12 interverranno i professori Matej Šekli e Roberto Dapit, che introdurranno le letture di Silvana Paletti e Renato Quaglia. L’incontro sarà concluso da un’esibizione del Gruppo folcloristico Val Resia. “Il senso delTiniziativa - affermano gli organizzatori - è consentire una visione della situazione in cui versa il dialetto resiano e la sua produzione letteraria al giorno d’oggi, e problematizzare tutte quelle attività che in qualche modo influenzano la presenza, lo sviluppo e la conoscenza di questa ricca eredità culturale”. Renato Quaglia sarà an- che tra i poeti chiamati a leggere, nella serata di sabato, nella grotta di Vilenica, nei pressi di Sežana, durante la presentazione e consegna del premio, mentre a conclusione della cerimonia il Gruppo focloristico Val Resia si esibirà davanti alla grotta. Nel corso della serata verrà proposto ad un pubblico di livello internazionale il film documentario “Ta rožina dolina” realizzato da RTV Slo-venij a. Il programma di Vilenica prevede anche una serie di iniziative collegate al festival, e tra queste una tavola rotonda che avrà luogo giovedì 2 ottobre a Lubiana, nella sede dell’Associazione degli scrittori sloveni, sul tema “Il dialetto sloveno e la produzione letteraria a Resia oggi”. Moderato da Matej Šekli, l’incontro prevede anche la partecipazione di Roberto Dapit, Milko Matičetov, Luigia Negro, Silvana Paletti e Han Steenwijk. Tle an moment precesije v Drec, zdol pa parprava gubane ta par Trinku an žegen pušjiu rož za Rožinco v Matajurju Rožinca, parprava gubane, zgodovina an poezije v dreškem kamunu Tradicionalni senjan so praznoval tudi v Matajurju Med predstavitvijo Že druga knjiga v adnim lietu pesmske zbirke Mutasti U U se šuijajo spomini" y Dreki predstavili pesniško zbirko Gabrielle Tomasetig V dreškem kamunu seje že druga knjiga rodila v adnim lietu. Po “Rožinca je naša”, ki so jo predstaviti pru 'no lieto od tegà, sadà je na varsti liepa pesniška zbirka “Mutasti se šuijajo spomini” Gabrielle Tomasetig - Popotnikove, ki jo je izdalo, pru ku ta parvo, kulturno društvo Ivan Trinko iz Čedada v sodelovanju z društvom Kobilja glava iz Dreke. Dvorana dreškega kamuna seje v četartak, 14. vošta napunla, an vsi na koncu so bli zaries zadovoljni, saj je biu liep kulturni dogodek. več v prihodnji številki El - ’ II 5* Čeglih ni bluo liepe ure, an lietos so v Dreki par Devici Mariji veselo praznoval Rožinco. Ku po navad, puno ju-di se je zbralo gor par ejerkvi za mašo an precesjo. Dreške žene so potlé na-pravle pred cierkujo navadni “merka-tin” za potriebe dreških cierkvi an kapel. Praznovanje v dreškem kamunu se je pa začelo še priet, pruzapru v saboto 9. vošta ta par Trinku, kjer je Gabriella Pitažova navadla deset žen an adnega moža, maloman vsi so tle z naših dolin, runat gubance po dreški navadi. Pred Rožinco, 14. vošta, popudan, te mladi so mogli an lietos se učit nabijat na zvonuove od naših starih ton-kaču, s pomočjo skupine taz Kravarja. Zvičer pa društvo Kobilja glava an Kulturno društvo Ivan Trinko so predstavli zbornik piesmi “Mutasti se šuijajo spomini” Gabrielle Tomasetig - Pod-potnikove taz Dolenje Dreke. Rožinco so praznoval an v Matajurju, kjer je biu tudi senjam Svetega Louranca. Program sejma je biu an lietos zaries bogat, na njem so tudi parvič predstavli dokumentarni film “Noč, kije izbrisala ta prekleti konfin”. Avtorja sta časnikarja Miloš Batištuta in Ezio Gosgnach, ki je tudi vodu an povezo-vau matajursko predstavitev. beri na strani 7 Četrtek, 28. avgusta 2008 L’Azienda territoriale per l’edilizia residenziale (Ater) di Udine ha indetto un bando - divulgato anche in sloveno - per l’assegnazione di alloggi in locazione di edilizia residenziale pubblica sovvenzionata che si renderanno disponibili nei Comuni di Drenchia, Grimacco, Prepot-to, Pulfero, S. Leonardo, S. Pietro al Natisone, Savogna, Stregna e Torreano. Gli alloggi saranno assegnati in locazione a tempo indeterminato, il canone ed il rapporto locativo saranno regolati secondo la disciplina speciale per l’edilizia soven-zionata della Regione Friuli Venezia Giulia nonché, per quanto applicabili, dalle norme generali che regolano la locazione di immobili ad uso abitativo. Il termine per la presentazione delle domande di partecipazione scade lunedì 27 ottobre. La graduatoria finale rimarrà valida per due anni e sarà utilizzata per l’assegnazione degli alloggi attualmente disponibili e di tutti quelli che dovessero rendersi disponibili in futuro. Per ogni informazione è a disposizione l’Ufficio assegnazioni e segreteria del-l’Ater, presso la sede di Udine in via Sacile 15, con il seguente orario: lunedì 9.30-12 e 15-17, mercoledì e venerdì 9.30-12. Presso questi stessi uffici e nei municipi dei Comuni interessati è possibile ritirare copia del bando e della modulistica necessaria per concorrere. Saranno assegnati in locazione a tempo indeterminato Ater, bando per alloggi in nove Comuni delle Valli “A Ferragosto i rumori della cava!” Riceviamo e pubblichiamo: Anche a Ferragosto si è lavorato in una cava, sul versante di Clastra, dalle 6 del mattino, disturbando così la quiete di una giornata di festa. Giusto precisare ciò, dato che a detta di qualcuno non ci sono rumori percepibili! B.F. agosto 2008 m, ■ ■ ■ r- Contributi prima casa revocati, nuova chance I cittadini che hanno presentato domanda per ottenere i contributi regionali per l’acquisto della prima casa contestualmente alla richiesta di mutuo e si sono visti archiviare o revocare la pratica per alcuni vizi sostanziali, hanno tempo sino al 15 settembre per presentare la richiesta di contributo straordinario. La novità è stata introdotta con l’assestamento di bilancio 2008 e le modalità per accedere ai fondi (pari all’importo richiesto o a quello concesso e comunque sino ad una quota massima di 12 mila euro) sono illustrate nell'home page della Regione (www.re-gione.fvg.it), mentre da lunedì 25 agosto è disponibile anche la modulistica necessaria. In particolare, per quanto riguarda le domande archiviate, la sanatoria è stata prevista per i seguenti casi: ritardo della presentazione del trasferimento di residenza, Isee non aggiornati a mutamenti dello stato di famiglia per l'arrivo di un bimbo, estensione o riduzione della titolarità della domanda. Pismo iz Rima Stojan Spetič A Še naši stari so pravili, da ni nič boljšega, v časih borznih kriz, kot investirati v zidove? Stara modrost, ki ni tuja niti premierju Silviu Berlusconiju. Medtem ko smo mi, navadni smrtniki, namakali svoje ude v jadransko modrino, je Črni vitez zaključil pogajanja in si kupil vilo na gardskem jezeru. Vila je seveda ob jezeru, saj ima pristan in pristajališče za helikopterje, 30 sob in veliko teraso za goste. In, seveda, obsežen park s stoletnimi drevesi. Vila je bila svoj čas last družine Campari, znane po rdečkastem aperitivu. Za Berlusconija bo to kar petnajsta po vrsti. Začelo seje pred nekaj desetletji, ko je s pomočjo odvetnika Cesara Previ-tija odkupil vilo ubite markize Anne Casati Stampa v okraju San Martino pri Arco-reju, nedaleč od Milana. Tu si je pred kratkim dal zgraditi grobnico, ki je kopija groba faraona Tutankamna. Načrte je izdelal arhitekt Sandro Bondi, kije sedaj minister. Tu premier živi s starejšo hčerko in sinom, medtem ko je ženi Veronici in trem mlajšim otrokom namenil vilo v kraju Macherio, ducat kilometrov stran. Kaj pa počitnice na morju? Najel si je gradič na obali pri mondenem središču Portofino, v Liguriji. Rad bi ga kupil, a mu ga lastniki ne dajo. Najemnima zapade prihodnje leto, zato si je medtem uredil protokolarno vilo na Sardiniji. Tu ima vse, od gojišča cvetlic do umetnega vulkana. Pod skalo je dal izkopati skriven pristan, s helikopterji pa prihajajo tja tudi državniki, kot Tony Blair ali Vladimir Putin. Na Sardiniji ima še nekaj manjših vil: za prvo ženo, sina, hčerko in vnuke. Cel niz vil si je Berlusconi omislil onkraj oceana, v Karibih. Dve na Ber-mudih in nekaj na Antigui. A tja gre res poredkoma, kar seveda zelo prija služničadi, ki vile varuje in oskrbuje, predvsem pa v njih uživa. Zanimivo je, da so vse ob vodi, niti ena ni v hribih. Dokaz, da gora ne mara in tudi smuča ne. Pravijo, da se kljub temu, da jih ima sedaj kar petnajst, še vedno pritožuje, da nima kam na počitnice. Saj ima dve ženi, pet otrok, nekaj vnukov, prijatelje in znance, ki se selijo zdaj sem, zdaj tja. Morda mu res ne preostaja drugega, kot da počitnice preživi v rimskih palačah Chigi in Grazioli. Ali pa v skrivnem stanovanju na Campo de’ Fiori, kjer - tako pravijo - obiskuje mlado televizijsko napovedovalko. Vse to, in vladati vmes, mora biti res naporno. PS: Medtem, ko sem to pisal, je Berlusconi kupil že šestnajsto vilo in sicer na grškem otoku Symi, v Dodekanezu, med Rodosom in turško obalo. V Sloveniji plinski terminali burijo duhove Plinski terminali (rigas-sificatori) že nekaj časa burijo duhove. Okoli njihove lokacije in uporabnosti sta se v bistvu izoblikovala dva tabora. Celo več: med Slovenijo in Italijo (FJK) ni kakšnih bistvenih usklajenih predlogov, kar še bolj komplicira zadevo. Marko Starman, vodja slovenske medresorske delovne skupine za plinske terminale, na vpršanje ali je mogoče, da bo Italija kljub nasprotovanjem tujim investitorjem dovolila gradnjo plinskih terminalov, enega v Zavij ah in drugega sredi Tržaškega zaliva, odgovarja, da je stališče Slovenije odklonilno, negativno. Napovedal je, da bodo razpravo glede tega vprašanja na ministrstvu za okolje podaljšali do 20. septembra. To gradivo je med prvimi, ki so v celoti objavljena tudi na spletnih straneh ministrstva in nanje lahko tudi javnost piše pripombe. Za obnovo postopka se je slovensko ministrstvo za okolje odločilo tudi zato, ker je Italija priznala, da bi okoljski vplivi zaradi terminalov segali čez mejo. Zato je predstavnike Slovenije neprijetno presenetilo soglasje, ki ga je italijansko okoljsko ministrstvo v začetku maja dalo za terminal v Zavljah. Na to seje odzval minister Janez Podobnik, kije pisal evropskemu komisarju za okolje, italijanski ministrici za okolje in predsedniku Furlanije - Julijske krajine Renzu Tondu. Ministrica Stefania Prestigiacomo mu je odgovorila, da Italija še ni sprejela dokončnega stališča do žaveljskega terminala in da je tudi tisti sredi morja še v fazi preverjanja. Naj večji problem terminalov je neustrezno povečanje prometa ladij z nevarnimi tovori v preobremenjenem Tržaškem zalivu in zastarela tehnologija. Ta bi vplivala na konstantno ohlajevanje morske vode, na nevarno mešanje mor- skih sedimentov, v katerih je preveč nakopičenega živega srebra. Problematična je tudi uporaba klora za čiščenje cevi in nastanek aluminijevih spojin, nevarnost izteka in vžiga plina, vpliv na večplastno slabšanje ekoloških razmer v morju, negativni vpliv na turizem in na videz krajine. Sprememba, ki jo za terminal sredi morja, predvidevajo v Italiji, je ta, da so njegov položaj premaknili za tri navtične milje jugozahodno (bliže Piranu) in 600 metrov od slovenskega teritorialnega morja. Ta terminal naj bi omogočil pretovor osmih milijard kubičnih metrov zemeljskega plina na leto, pripeljalo pa naj bi ga kakih 80 tankerjev. Starman, ki je poudaril, da daje Slovenija svoje zahteve na podlagi mednarodnih konvencij, meni, da bi na pretovarjanje zemeljskega plina lahko gledali tudi s pozitivne strani. Pod pogojem, da bi uporabljali primerno, sodobno tehnologijo in da bi zmanjšali količino nafte v tržaškem pristanišču (pretovorijo je približno 40 milijonov ton na leto), bi bil pretovor zemeljskega plina morda celo ekološko sprejemljiv. Novinar in javni delavec Franco Juri pa je prepričan, da ob tej obali ni ustreznih pogojev za te terminale in da je morje v Tržaškem zalivu globoko le 22 metrov, zato bi bil tako zasnovan terminal vidno še bolj izpostavljen. Vprašal se je, ali terminal ne vodi v mili-tarizacijo zaliva. Za žaveljskega, ki je blizu terminala za nafto, pa da precej povečuje tveganje za verižne nesreče. Zveza ekoloških gibanj Slovenije je na tiskovni konferenci predstavila svoj javni poziv. Z njim od slovenske vlade zahteva, da še v tem mandatu naroči revizijo italijanskih študij o umeščanju terminalov, problemu onesnaženja z živim srebrom in aluminijevimi spojinami ter o ohlajanju morja, (r.p.) Cinque medaglie olimpiche per la Slovenia 5 medaglie olimpiche Bel successo per la rappresentanza slovena alle Olimpiadi di Pechino dove 61 atleti si sono misurati con i migliori del mondo. E’ tornata infatti a casa con 5 medaglie olimpiche: una d’oro, vinta da Primož Kozmus nel lancio del martello, due d’argento vinte rispettivamente da Sara Isakovic nei 200 metri stile Ubero di nuoto che ha migliorato anche il record sloveno e dal velista Vasiliji Žbogar e due di bronzo conquistate dalla judoka Lucija Polavder e da Rajmond Debevec nel tiro. Su 205 paesi partecipanti alle Olimpiadi 2008, la Slo- venia si è classificata al 41. posto. Tre volte Juri La Slovenia è nel pieno della campagna elettorale, il prossimo 21 settembre infatti si voterà per il rinnovo della Camera di Stato. Le liste dei candidati per i 90 seggi in parlamento sono ormai quasi pronte e verranno ufficializzate nelle prossime ore. A differenza di quanto accaduto nelle due scorse legislature, questa volta sono tre i candidati per il seggio specifico della minoranza ita- liana per il quale votano solo gli appartenenti alla minoranza, iscritti in un elenco elettorale apposito. Per la terza volta si ripresenta Roberto Battelli che nel 2000 e 2004 era stato l’unico candidato. Sono inoltre candidati Aurelio Juri, deputato uscente del Partito socialdemocratico ed ex sindaco di Capodistria e Sergio Pelan. In competizione per un seggio in parlamento sono anche altri due Juri: il fratello di Aurelio, Franco ex sottosegretario agli esteri, giornalista, vignettista e scrittore che candida a Isola con il partito Zares (nato dalla scissione della LDS) ed il figlio Luka, candidato a Capodistria per il Partito socialdemocratico. Film in mostra Alla 65. Mostra del Cinema di Venezia saranno presentati due film sloveni: Paesaggio n. 2 (Pokrajina št. 2) per la regia di Vinko Mòder-ndorfer ed il film breve di Igor Šterk “Every Breath You Take”. Il primo garegge-rà nella sezione Europa Ci- nemas Label e per il Leone del futuro, il secondo nella sezione “Corto cortissimo”. Studi estivi a Bovec Sono 47 i partecipanti al Corso estivo Bovec 2008, destinato a studenti universitari e provengono da Italia, Austria, Croazia, Macedonia e Slovenia. Tema del corso quest’anno “Pane e vino - L’agricoltura nell’area di Alpe Adria”. Obiettivo del corso è favorire le relazioni tra giovani studenti universitari di questo territorio e offrire la possibilità di stu- diare la lingua del proprio vicino. Controllo raddoppiato Venerdì 22 agosto gli agenti di polizia di Gorizia e Trieste, assieme ai colleghi sloveni di Nova Gorica e Koper, hanno effettuato controlli più severi in tutta la porzione di confine di competenza, prestando particolare attenzione all’eccesso di velocità. Sono stati 185 gli automobilisti fermati, il più veloce in un centro abitato guidava alla velocità di 75 km all’ora, al di fuori dei centri abitati invece procedeva alla velocità di 153 km/h, ha dichiarato la polizia di Nova Gorica. Kultura Liep večer v Srednjem Grande guerra, la realtà dimenticata degli sfollati L’incontro con Elpidio Ellero a San Volfango Gor na varhu skupina BK evolution pred sriedenjsko suolo an Beneško gledališče Lietos je bilo polietje zlo živuo an v kamunu Sriednje. Po Svetem Ivanu, ki so ga praznoval v gorenjem koncu kamuna an vse nardil po starih navadah, ki so jih spet oživiel, so se sada pomaknil še v dolenji konac. Takuo v petak 22. vošta zvičer, na odpartem presto-ru ta pred šuolo, so naprav-li liep vičer. To parvo so piel an godli, an še kakuo lepuo, BK evolution. V skupini so bili Davide Clodig, Igor Cerno, Anna Bernich, Alessandro Bertossin, Davide To-masetig an Luca Clinaz, ki so “ugriel” publiko an ji šen-kal pušji liepih piesmi Kek-ka, Davida an drugih beneških avtorjev. Potle je bla pa igra Beneškega gledališča “Majhane družinske nasre-če“, v kateri igrata Anna lussa an Adriano Gariup an so jo gledauci pru lepuo sparjel. Naše gledališče nimar razveseli ljudi an jim je vseč, če-glih telekrat je bila “pravca” pruzapru zlo žalostna. An posebno vseč je tistim, ki ga parvič gledajo. Sevieda za tuole so potriebni an dobri igrauci, Anna an Adriano pa sta že skor “profesionalca”. Tuole je ries an če pogledamo, kikrat nastopata. Pomislita! v petak so igral v Sriednjem, v saboto 23. vošta v Mostu na Soči an v ne-diejo pa v Lipi. Miesca luja so z igro Majhane družinske nasreče šli v Breginj an na Livek, maja so bili pa v Ro-bidišču, na Kambreškem an na Goriškem. Pridni, kanè? Zatuo jih tudi vabijo pov-sierode. Elpidio Ellero (al centro) con accanto Liliana Crainich e il vicesindaco Ugo Tomasetig, sotto Gabriele Donato, studioso originario di Drenchia e protagonista della terza serata di incontri volta per ragioni strategiche o per la sicurezza della popolazione, altre volte per punizione. Le valli del Natisone ne furono solo testimoni: attraverso di esse passarono migliaia di cittadini austriaci di etnia slovena sfollati dalla valle dell’Isonzo. Per Azzida, ad esempio, passarono 1.400 persone provenienti da Žaga, Srpenica e Trnovo. Ma ad essere colpita, anche nelle valli, fu una categoria particolare, quella dei sacerdoti: 21 della diocesi di Udine, e di questi 5 erano valligiani, che secondo il governo italiano “non potevano non essere austriacanti perché avevano rapporti con i preti d’oltreconfine” ha spiegato Ellero. Uno di questi fu don Pietro Cernotta, cappellano a Liessa, la cui morte rimane avvolta da un alone di mistero. (m.o.) La seconda delle tre serate - tutte seguitissime - che l’associazione Kobilja glava di Drenchia ha dedicato agli avvenimenti legati alla Prima guerra mondiale, è servita a focalizzare l’attenzione su aspetti non sempre trattati non solo nei libri di storia, ma neanche in quelli specializzati sul tema. Elpidio Ellero, studioso di Qualso, ha dedicato il suo ultimo libro non ai soldati, ma alla gente che ha vissuto la guerra nella propria terra. Sono stati quasi 10 mila i sfollati friulani, molti dei quali sono stati internati. Gli sfollamenti avvenivano tal- Ob častitljivem 95. rojstnem dnevu pisatelju Borisu Pahorju iskreno čestitamo. Njegovo vse bolj priznano prizadevanje za uveljavitev vrednot demokracije, slovenstva in humanega zgodovinskega spomina nepogrešljivo bogati vso našo narodno skupnost. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ SLOVENSKO KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA I_______________________________________________ I Alla grande Cristiano Gavina, Alla grande. Milano: Marcos y Marcos 2003 Il romanzo autobiografico di Cristiano Cavina forse non è un’opera di cui si parlerà tra 20 anni, perché non ha una grande storia sullo sfondo e non è nemmeno fortemente innovativo dal punto di vista stilistico. Ma nonostante questo è un romanzo che a leggerlo appassiona, che può far piangere e far sorridere, che dà da pensare. Il primo romanzo di Cavina, del 2003, ha raggiunto moltissimi lettori anche grazie all’accoglienza favorevole della critica e all’entusiasmo dei librai. Nel 2006, per Alla grande, Cavina ha vinto il Premio Tondelli per giovani autori italiani di opere edite di narrativa. Questo sicuramente non ci sorprende, perché Cavina riesce a raccontare una storia semplice con una scrittura rapida, ricca di metafore legate al mondo infantile, che hanno la capacità di presentare al lettore la visione fantastica del mondo di un ragazzino. Il discorso appare coerente proprio perché fino alla fine non esce dal sogno magico del protagonista. È una scrittura che spesso diverte, pur avendo nel fondo una forte componente morale. Lo stile è coinvolgente; ci fa rivivere i nostri sogni di bambini e ci fa vedere il mondo attraverso gli occhi di un ragazzino febee di avere una bicicletta, a lungo desiderata, e febee di sognare ancora in un ambiente troppo duro. Bla si guarda continuamente attorno e tira le sue brihanti considerazioni. Davanti a un quadro deba Madonna che sale in cielo osserva ad esempio: “Era dal 1600 che si preparava a decollare, con le braccia spalancate e lo sguardo perso, quasi ma-hnconico. Dopo quattrocento anni ancora non si era mossa di un centimetro, come se qualcosa la trattenesse a terra, qualcosa che non c’entrava per niente con la forza di gravità.” (p. 20). Il mondo di Bastiano Casaccia, l’undicenne protagonista, è chiuso tra le case popolari di viale Neri di Casola Valsenio, in provincia di Ravenna e la parrocchia in cui fa il chierichetto; tra la scuola che frequenta e la caserma dove viene condotto per i danni che combina. Vive con la mamma, la nonna (che insieme aha gatta gioca a fare il soprammobile) e il nonno, che ogni sera durante la cena è rimproverato di essere l’unico contadino a non aver fatto i soldi. Frequenta poi tanti altri personaggi dehe case popolari, dal tossicodipendente Mago Mammola a Saura, una handicappata. La bicicletta Bmx, la Turboberta dalle ruote gialle con crb Bastiano, detto Bla, pedala per le strade polverose, è un Ronzinante, che il nostro Don Chisciotte cavalca con la dignità di un “nobbe cavahere”. I suoi amici - tutti insieme una sorta di Sancho Panza chiamati con i soprannomi di Fattura, Bomba, Donna - diventano compagni di imprese favolose. Come suggerisce Anna Folti, c’è anche una Cristiano Cavina Dulcinea di nome Milena cui indirizzare pensieri e con cui sperare di dividere il futuro. Bla ha un grande progetto: con un bidone vuole costruire un sommergibile per recuperare un immaginario sacco di monete dal fondo del lago. Così immagina di poter aiutare sua madre, stanca perché deve stirare tutti i giorni in giro per Casola per guadagnare qualche soldo, invece combina solo disastri. Questi alla fine non lo rendono ricco, ma lo portano in una casa di correzione. Dietro al protagonista Bastiano Casaccia c’è in parte, secondo quanto afferma l’autore, Cavina stesso: un ragazzino senza padre che ha sete d’amore e avventure. Nel ricordo però, questa figura assume dimensioni magiche ed è più audace di Cavina da piccolo. È un ragazzo che con la pistola di si-bcone spara in faccia a un ragazzo perché ride di lui e dei suoi amici. Assomigha a Don Chisciotte perché sta sempre daha parte dei debob e non ca- pisce che non può aiutare tutti. Come il personaggio di Cervantes anche lui fallisce sempre nelle sue imprese. Nonostante il suo coraggio Bla è, però, soprattutto un ragazzino che vuole le carezze materne e la sua Dulcinea di nome Milena. Gb capita anche di lanciare i sassi contro le finestre dehe case nuove perché gb viene “il nervoso”; ciò accade nei momenti in cui subisce un impatto violento con il mondo reale che lo fa uscire da quello fantastico in cui ama nuotare. Nel mondo magico di Bastiano “il nervoso” è come un enorme mutino a vento che egh dovrà affrontare seriamente. Potrà fronteggiarlo con il suo sguardo innocente e con la sua capacità inventiva? Avtobiografski roman Cristiana Cavine mogoče ni eden tistih, o katerih se bo govorilo čez 20 let, saj v ozadju nima ve-bke zgodbe, niti ni izrazito inovativen s statističnega vidika. Vendar nas Cavina s svojim hitrim nizanjem dogodkov, s številnimi metaforami, s citiranjem otrokom poznane stvarnosti, od risank Scooby Doo in Topolino do televizijskega dokumentarca Quark, zlahka popelje v magični svet otroštva. Prepričljiv stil pisanja, kije leta 2006 prevzel podeljevalce Tondeltijeve nagrade, obogati na videz še tako preprosto zgodbo revnega dečka iz okoli- ce Ravenne. Prepričljiv ravno zato, ker vse do konca pripovedi ne preseže pragu fanta-stičnosti, v kateri živi glavni junak, ker nas z njim poistoveti do te mere, da z junakom Bastia-nom ponovno doživljamo otroštvo s svojimi pozitivnimi in negativnimi stranmi, da se z njim smejemo in jočemo ter upamo in sanjamo o boljšem ju-tti, ki se v kruti realnosti pogosto zdi nedosegljiv. Skozi oči glavne osebe Ba-stiana Casaccie, 11-letnega dečka iz Casole Valsenio, spoznamo junakov svet, razpet med revno četrtjo, v kateri živi, župnijsko skupnostjo, kjer opravlja delo ministranta, šolo in policijsko postajo, Iger preživi kar veliko časa zaradi velike škode, Id jo povzroča. Bastiano, imenovan tudi Bla, živi z materjo, ki se iz dneva v dan težko prebija in s svojim likalnikom hiti od hiše do hiše v Casoti, da preživi družino, babico, Id s svojo mačko v naročju že leta živi kot hišni inventar in soseski glasno sporoča, da se bo zdaj zdaj vrgla skozi okno, ter dedkom, Id dneve preživlja s kartanjem, saj ne more več poslušati ženinega tarnanja in očitkov, daje edini, Id s svojim kmetovanjem ni nič zaslužil. Bla je obkrožen z zasvojenci, s prizadeto prijateljico Sauro, nasilneži in ostalimi revnimi posamezniki, ki jih oskrbuje socialna služba. S svojim kolesom Bmx, imenovanim Turboberta, spominja na Don Kihota, ki s svojim Rosinantom premaguje številne kilometre po prašnih poteh, pomaga nemočnim in skuša prinesti malo sreče v materino življenje, ki otopela zre v nov dan. Ob sebi, kot je napisala Anna Folti, ima tudi svojo Dulsinejo z imenom Milena, s katero žeti deliti prihodnost, a se za zdaj zadovolji že z njenim ljubečim bežnim pogledom izza šolske klopi. S prijatelji Fatturo, Bombo in Donno si žeti le eno: iz globokega blatnega jezera potegniti vrečo denaija, ki bi vsem omogočila dostojno življenje. A do namišljene vreče je mogoče priti le s podmornico, ta pa, izdelana iz pločevinastih smetnjakov, silikona in ogromnih traktorskih gum, predstavlja velik podvig tudi za tako dobro organizirano druščino. Številne ovire, številni mlini na veter, ki jih naš junak mora premagati zaradi skrivnostne “nervoze”, Id tli v njem, Bastiana v že tako krut vsakdan brez očeta pripeljejo do soočenja s poboljševal-nico. Bo Bla s svojo iznajdljivostjo našel rešitev tudi tokrat? Mu bo spet priskočila na pomoč mati, ki utrujena od dela ne zmore več slediti sinovim podvigom? Kam bo Bla potisnil tisto svojo “nervoso”, tisti grozen občutek nemoči, ko iz svojega namišljenega in varnega sveta stopi v realni kruti svet? Petra Valentinčič Aktualno E m Remo, te pervi v Drec z dvojezično izkaznico ZELENI , / LISTI fe jf Ace Mermolja Kaj nas čaka po počitnicah? Za večino so počitnice minile. Letošnje leto je sicer zaznamovala kriza z upadom turistov, s krajšimi potovanji, z manjšimi nakupi, s skromnejšimi večerjami itd. To velja seveda le za nekatere. Izpod borovca sem gledal svetlikajoče se morje in po njem so drsele velike jadrnice z ogromnimi krili-jadri. Kot blisk so mimo zaropotali veliki gliserji, da se je morje vzvalovilo do malega zalivčka. Bližnji čolnički in gumenjaki so poskakovali kot plesalci. Nato se je svečano prikazala še dvonadstropna ladja z mornarji v belih oblekah in z vsem, kar je potrebno pompu gospodarja. Z ženo sva komentirala, da ima kriza dva obraza. Srednji in nižje srednji sloj se preplašeno ozirata po računih in krčita stroške povsod, kjer je to možno. Počitnice so “obveza”, vendar se niža število dni letovanj, manj je zvezdic na hotelskih vratih, nekatere plaže so se odločile, da dajejo popuste v popoldanskih dnevih. Sin se bo zadovoljil z dvema kroglicama sladoleda in jih ne bo več lizal tri z goro smetane. Nato je drugi breg. Tu se v pristaniščih razkazujejo bele jahte. Ob restavracijah parkirajo kabrioleti in veliki SUV. Vsak delček oblačila ima prestižen podpis itd. Manjšina prebivalstva se je v Italiji in svetu v časih slabše konjunkture v resnici prekomerno obogatila. Povečale so se razdalje med bogatimi in revnimi, tanjša se srednji sloj, ki je bil (in ostaja) steber razvitega sveta. Takoimenovana globalizacija oziroma pozni kapitalizem je zašel v anomalije, ki ne pomagajo sistemu kot celoti, ampak kopičijo imetja v maloštevilnih rokah. Zgodbo poznamo. Vprašanje, "kaj bo z nami?” pa se nanaša na našo slovensko manjšino. Ne mislim tu na vse Slovence v Italiji, ki jim gre kot ostalim prebivalcem. Mislim na vse tiste ustanove, organizacije, na tisk, na društva itd. ki so po svoji lastni naravi šibka. Naša stebra sta jezik in kultura, zanju pa nista dovolj papir in svinčnik. Za ohranitev in bogatitev jezika in kulture so potrebne šole pa časopisi, radio, televizija, gledališče, glasbene šole, društva, kulturni domovi, športna društva, stanovske organizacije, skratka, mnoge stvari, ki stanejo. Iz raznih strani se nam napovedujejo krčenja, za katera še prav ne vedo, kolikšna bodo. Politične sile, ki so danes Remo Pitažou - Cicigoi iz Oc-negaberda, k živi v Kanadi - Lavai v Quebecu je pervi Drejčan z dvojezično izkaznico. Kuo'j tiste, de vi ste paršu te parvi do dvojezične izkaznice v Drek? “Zak sim biu bul nagu ko druz.” Ja, se vie de, pa de adin pride ta z Kanade.... “Če boš čakou, de deneš tic-ju suou go na rep, ga na mai ujameš. Ker sim prebrau, de že dva beneška kamuna so oddal dvojezične izkaznice, sim pomislu: mi smo te narbul majhin kamun Benečije, pa za hitrost bomo narmanj te treci. An smo.” Al ste mou težave za dobit to-lo novo izkaznico? “Obedne. Zakej sim jo biu muorou miet?” Pravejo, de tu kajšnim ka-munu se vegauarjajo, de nie-majo makine, na vedo... “Se vid, de de u Drec se znajo venest buojš. Za glih jo pov-jedat, ker ta na kamune sim E’ stata archiviata la querela per diffamazione presentata nei confronti del presidente della Lega della Sla-via friulana Sergio Mattelig dal consigliere comunale di Drenchia Riccardo Ruttar. A provocare la reazione di Ruttar era stato un volantino della Lega in cui i consiglieri comunali della Slavia friulana che, tramite autocertificazione, si sono dichiarati eletti di lingua slovena ed hanno par- Tra i primi atti del Consiglio regionale avrebbe dovuto esserci la nomina del nuovo Difensore civico (e Tutore dei minori), perché scaduto con la legislatura passata e perché targato politicamente, la cui nomina era frutto del meccanismo del cd. spoyl system. Invece questo Consiglio ha abrogato la Legge regionale n. 20/1981 che aveva istituito il Difensore civico regionale. Cancellata. Ventisei anni di lavoro di illustri magistrati, della sottoscritta e di collaboratori particolarmente validi e motivati. Nulla è valso a scongiurare questa sciagurata decisione: né l'intervento del Mediatore europeo, prof. Diaman-duros, né l'intervento del Coordinatore della Conferenza dei Difensori regionali e delle Province autonome dott. Donato Giordano, esponente di spicco del partito di Forza Italia. Il Difensore civico viene chiesto come requisito per l'entrata dei nuovi paesi nell'Unione Europea ed è stata presentata ala Camera, con la firma di deputati di entrambi gli schieramenti politici, una proposta di legge per istituire, finalmente anche in Italia, un sistema di difesa civica nazionale. Invece, questa Regione, che tra le prime l'aveva istituito, oggi l'ha abolito, con un emendamento votato di notte, in una legge di bilancio. Istituto di alta civiltà liberale e democratica, presente da più tempo nei paesi di lunga tradi- prašou Roberta za tolo novo izkaznico, on mi j e začeu pravt : j a pogledam, bom pravou... Takuo, de ist sim mu jau: poprašam pa Silvano. One je jala Robertu: al mu jo napraviš, al ne? An mi jo je naglih napravu. Za srecjo sim mou tri fotografije za mano.” tecipato all’assemblea degli eletti prevista dalla legge di tutela per l’elezione di un proprio membro nel Comitato paritetico, venivano accusati di aver “tradito la buona fede dei propri elettori” e di aver perpetrato “un inganno” nei loro confronti. Per il Gip, fa sapere Mattelig, queste affermazioni rientrano “nel contesto di critica politica non offensivo di peculiarità personali”. Mattelig dunque non ha commesso reato, ma ciò zione democratica (la Svezia nel 1809 per prima e poi altri del nord Europa già nei primi anni del '900) il Difensore civico, risolvendo in via non giurisdizionale contenziosi che altrimenti non avrebbero che la via giudiziaria, lenta e costosa, fa risparmiare denaro non solo ai cittadini, perché per essi è del tutto gratuito, ma anche alle Pubbliche Amministrazioni. Non solo pérora, quando è doveroso e possibile, la causa dei cittadini, ma offre alla pubblica amministrazione suggerimenti per un suo migliore funzionamento. Non solo interviene in favore delle persone, ma le consiglia e spiega loro le ragioni dell’amministrazione. Invece, il Difensore civico è stato trattato solo come un costo. Assieme alla legge sull'immigrazione e all'abolizione del reddito minimo di cittadinanza, come bene ha detto il PD, tutore e difensore sono stati aboliti perchè erano al servizio dei più poveri e deboli tra gli appartenenti alla comunità regionale. Il Difensore civico è caduto sotto la mannaia dei tagli mentre ci si guardava bene dell tagliare veramente i costi della politica, anzi questi sono stati aumentati essendo stato previsto che la Regione pagherà le spese legah di consiglieri regionali (sic!), amministratori di Comuni e Province, consorzi e società partecipate in caso di procedimenti legah legati alle loro fun- AI ste sam peršu? “Ne, za mano je persia tud moja žena, Elizabeta.” An nji niste napravu nove izkaznice? “Ni tle od nas, je gos Polonje.” Hvala. “Ni za kej.” non significa che abbia ragione o che non sia stato offensivo, se non altro dell’in-tehigenza delle persone. Perchè anche lui sa di non dire il vero quando sostiene che i consiglieri comunali “dopo aver chiesto ed ottenuto £ voto”, si sono dichiarati sloveni, poiché si tratta di persone che gli elettori conoscono bene e che non nascondono £ proprio orientamento culturale e politico. E coerentemente si impegnano per la tutela e la promozione del dialetto locale che è sloveno, checché ne dica Mattehg. zioni. Altro che tagli! I tagli sono solo a carico dei cittadini. E’ stato giudicato troppo costoso un servizio che andava a favore delle persone comuni a£e prese con le infinite lungaggini, gli inspie-gabili shenzi e le inutili peripezie con gli uffici regionali e statati. Con tanto di sbandiera-mento deho stipendio del Difensore, lordo dehe tasse e della previdenza. Uno stipendio decoroso per un'attività a tempo pieno che richiede competenze particolari, sia giuridiche sia relazionali, indennità che corrisponde a£'80% deh'indennità base di un consigliere regionale senza rimborsi di nessun tipo. L'opera vandalica perpetrata da questa maggioranza regionale è stata così vasta da mettere praticamente K.O. l'opposizione che, soprattutto sul difensore civico, non ha saputo fame una seria e documentata difesa. Tutti i consiglieri avevano ricevuto puntualmente le dettagliate relazioni che avrebbero loro consentito di ribattere a£e enormi sciocchezze che sono state dette sul nostro lavoro. Tutto era trasparente e farilmente re-perib£e: £ numero dei cittadini che negli anni avevano inter-pehato l'ufficio, le materie trattate, i più interessanti casi descritti puntigliosamente, i riassunti di tutte le pratiche svolte, nu£a è stato considerato. False ed ipocrite dichiarazioni di stima per la mia persona, che mi sono state riferite, non interessano. E' stato squallido fame un problema personale perchè ad essere cancellato è stato l'istitu- to del difensore civico, e non la persona che giustamente poteva essere sostituita in quanto la legge stessa prevedeva l'elezione del nuovo difensore. Perché è stata messa in discussione l'Istituzione? Perché è stato spazzato via £ lavoro di venti-sei anni, bo£ato come "INUTILE" : i miei predecessori, i nostri collaboratori, tutto inutile? Cosa avrebbero voluto questi signori che facesse £ difensore civico? Si è fatto finta di non sapere che £ Difensore regionale ha competenze ben diverse, ed asseti più vaste, rispetto ai difensori comunali, confondendo £ difensore addirittura con £ capo de£'opposizione in Consiglio. I difensori comunali possono intervenire solo nei confronti dell’amministrazione cui appartengono, non certo nei confronti de£a regione, degù enti regio-nati né nei confronti degli enti statati. No, l’attività non era affatto inutile, tutt’altro. Forse £ lavoro del difensore regionale, anzi, è stato scomodo e fastidioso in un'epoca in cui, essendo stati aboliti tutti i controlli amministrativi, £ difensore civico, pur senza potere di annutiamento, poteva, ed anzi ha messo £ dito netie piaghe del sistema. Venendo da£a politica, pur se da un'esperienza assai breve, so che la politica è un gioco duro, anche per l'assenza detie donne. Ma da duro oggi è diventato un gioco sporco: £ mio curriculum professionale in questo momento non esiste e mi sono state rivolte parole volgari. Ho fiducia però di essere stimata tra i cotieghi avvocati e di essere stata, come difensore civico, un valido aiuto a molti cittadini, sia per le mie competenze legati, sia per la mia predisposizione al contatto umano. Quanto alla mia personale esperienza ringrazio per quanto mi è stato dato, veramente tanto, dalle centinaia di persone incontrate e dai miei collaboratori, anche gli au- Domenica 7 settembre 2008 a Povoletto si terrà la cerimonia in ricordo di una decisiva azione militare partigiana contro l’invasore nazista ed i suoi collaborazionisti. Alle 9 ci sarà l’incontro dei partecipanti, alle 9.30 ci saranno i saluti del sindaco di Povoletto Alfio Cecutti e del presidente dell’ANPI provinciale Federico Vincenti. Alle 10 Mauro Cedar-mas dei “Giovani dell’AN-PI” terrà l’orazione ufficiale. Presterà servizio la “Nuova Banda di Orzano” diretta dal maestro Nevio Lestuzzi. Otto settembre 1943, una data fatidica per l’Italia. La data dell’annuncio dell’armistizio con gli Alleati e della fine dell’alleanza militare con la Germania, ma anche la data della dissoluzione dell’esercito italiano e della na rimski in deželni vladi, tradicionalno niso bile naklonjene Slovencem. Recimo, da so danes do nas spremenile odnos, vendar ne toliko, da bi nam ob skromnem obroku primaknile še rezino pogače. To hranijo za svoje. Verjetno bomo tudi v Novem Matajurju pisali o kaki manjši ali večji krizi. Modro bi bilo, ko bi Slovenci v obdobju suhih krav bili bolj skupaj, si pomagali in videli, kdo je bolj in kdo manj potreben, v dveh smislih: potreben kot pomemben za naš jezik in našo kulturo in potreben v smislu, da mu primanjkujejo sredstva. Težko je nekomu reči, da je njegovo delo manj pomembno in vsi kot mali vrabčki odpiramo lačna usta. V stiski pa obstojajo nekatere prioritete, nekateri načrti in cilji, ki so življenjsko važni. Nato so zelo lepe in očarljive dejavnosti, ki pa si jih privoščimo, ko imamo več sredstev. Podobno je z družinami, podobno je s počitnicami. Vsaka odpoved je seveda neprijetna. Družina je družina, težje pa je z manjšino, ki je majhna in hkrati razvejana, a istočasno sodi med tiste, ki jih časi tepejo. Ta naša družina se prevečkrat težko zmeni, kako bi si pomagala, da nas ne bi čakala preostra zima z izpraznjenimi shrambami. V tej skupnosti še vedno vsakdo preveč brani svoj vrtiček in še kako napako bi našli. Smo taki, a vendar bi bolje prebrodili stiske, ko bi iskali skupen jezik in ne ločene drobtinice kruha, ki nam jih v vedno manjši meri odmerja država. tisti che con pazienza mi hanno accompagnato ed atteso netie quattro sedi periferiche deti'uf-fido presso le prindpati dttà della regione ad incontrare tanta, tantissima gente. Ma per l'Istituzione, per i miei cotiaborato-ri e soprattutto per questa Regione che si è comportata così miseramente la fine del difensore civico regionale è veramente un male asseti grave. Lo sappia £ Consiglio e tutta la comunità regionale. Avv. Caterina Dolcher cattura di centinaia di migliaia di militari, a causa della mancanza di precise disposizioni da parte dei Comandi militari. La data dei primi episodi di Resistenza contro i tedeschi (a Roma, a Cefalonia, a Cor-fù, in Corsica, nell’isola di Lero), ma anche la data della frettolosa fuga del Re e dei membri del governo Badoglio a Brindisi (senza un piano di emergenza e senza disposizioni ai militari), che però servì ad assicurare la continuità dello Stato italiano nelle regioni liberate del Sud. C’è chi, come Galli Della Loggia, a proposito dell’8 settembre, ha parlato di “Morte della Patria”, e chi, come il presidente Ciampi, ha replicato che quel giorno è morta una certa idea di Patria, quella fascista, e ne è nata un’altra, quella democratica. Querelle Ruttar-Mattelig, archiviata la denuncia “Difensore civico, l’attività non era affatto inutile” Con questa lettera aperta Caterina Dolcher, Difensore civico nella passata legislatura, si rivolge al nuovo Consiglio regionale. Aktualno Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil Edi Bucovaz, najstarejši član in eden od ustanoviteljev najstarejšega še delujočega slovenskega ansambla, ansambla Beneški fantje (na sredi na fotografiji). Edi se je rodil 18. aprila 1926 v kraju Kosci, v občini Sv. Lenart (San Leonardo) v pokrajini Viden. Tu je obiskoval osnovno šolo, nato pa je šel v Čedad v trgovsko šolo. Ko je bil star 17 let, je prostovoljno vstopil v slovensko partizansko vojsko. Nekega zimskega dne, januarja Poslavlja se pevec z žametnim glasom 1945, so ga zajeli Nemci in ga odvedli v Goriške zapore, kjer je bil zaprt približno en mesec, nato pa so ga skupaj z drugimi poslali v Dachau, kjer je videl na tisoče mrtvih vsak dan. A Edi je bil močan in vojna se je bližala koncu, zato je tudi preživel taborišče, od ko- der so ga 29. aprila 1945 osvobodili Američani. Edi seje čutil Slovenca, zato se je vračal s Slovenci in tako prvič prišel v Slovenijo, kije po vojni postala njegova domovina. Ker je pogrešal Benečijo in ker o Beneški Sloveniji marsikdo ničesar ni vedel, je na takratnem Radiu Ljubljana od leta 1951 vodil oddajo Za Beneške Slovence. Prav za namen te oddaje je leta 1952 nastal ansambel Beneški fantje, s katerim je v več kot petinpetdesetih letih nastopil na več kot 11.000 koncertih, veselicah in drugih nastopih. S svojim žametnim glasom je postal prava legenda slovenske narodnozabavne glasbe. Nastopal je vse dokler je zmogel. Njegov zadnji javni nastop je bil letošnjega 13. julija v Ormožu. V srcih nam bo za vedno ostal lep spomin nanj, spominjali pa se ga bomo tudi ob poslušanju starih in novih pesmi ansambla Beneški fantje. Edi je želel, da ansambel kljub njegovi smrti ne preneha delovati in njegovo željo bomo mlajši člani izpolnili, seveda s pomočjo naših zvestih poslušalcev in poslušalk, saj bomo še naprej ustvarjali in gojili beneško glasbo. Beneški fantje Galebov šolski dnevnik spet tu Ob povratku v šolske klopi bodo vsi naši učenci in pa dijaki nižjih srednjih šol na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji dobili v dar Galebov šolski dnevnik 2008-2009, ki ga izdaja Zadruga Novi Matajur kot redno dopolnilo priznane mladinske revije Galeb. ILUSi RHBipiKMI mmsmimm Izidor Predan - Dorič Paolo Petricig nost, ki se ponavlja vsako lieto. Za nas je nieka var-sta objube, de bomo hodil po poti, ki so nam jo pokazal: zvesti svojim koreninam, odprti do drugih an sposobni ciljati, gledati ve-soko za rast an napredek naše skupnosti od Stare gore do Višarij. Miesac avgust je za slo-viensko skupnost v Videnški pokrajini cajt, ko se s hvaležnostjo zmislemo, na dva velika moža, ki sta vsak na svojo maniero an s svojim dielom puno nardi-la za našo kulturo, naš jezik an sevieda tudi za naše ljudi. Parvi je naš Dorič, Izidor Predan, oča našega Novega Matajurja, ki je umaru na slovienskem prazniku v vasi Matajur 11. vosta lieta 1996, dvanajst liet od tega. Deset liet buj pozno, 10. vošta 2006, je na tiho odšeu pa Paolo Petricig, intelektualec, kije pustiu za sabo bogato kulturno an politično zapuščino. Napisu je na desetine člankov, analiz an razmišljanj o naši sedanji realnosti, o zgodovini naše daželice pod Matajuijam, o naši kulturni an jezikovni politiki, zbral je številne zgodovinske dokumente an puno etnografskega materiala. Biu je pobudnik an animator številnih srečanj, razstav an drugih manifestacij. Predvsem pa je biu človek, kije videu deleč, se ni bau najbuj ambicioznih sanj an kar je paršu pravi moment, sije vzeu na svoje ramana veliko odgovornost, saj je biu odločilen za rojstvo najprej dvojezičnega vartaca an potlè še dvojezične šuole v Spietru. Brez njega je ne bi imiel. Spomin na tele dvie osebnosti, Id ne bi mogle bit buj drugač adna od druge, ni samuo nieka formai- Poletna šola v Bovcu letos o poljedelstvu Domenica ricca di appuntamenti presso il rifugio Solaqe La Pro Loco Nediške Doline - Valli del Natisone offre, domenica 31 agosto, a quanti in occasione della "Marcia della pace" del 17 agosto non hanno potuto usufruirne, una visita guidata sui "sentieri della Grande Guerra". Il ritrovo sarà nei pressi del Rifugio Solarje, comune di Drenchia, alle 10. I gestori del Rifugio Solarje organizzano, sempre domenica 31 agosto, una manifestazione dal titolo "Storia e tradizioni transfrontaliere". Sarà possibile trovare prodotti tipici dell'agricoltura e dell'artigianato delle Valh del Natisone e dellTsonzo, in programma anche un laboratorio di ceramica ed altre iniziative ancora. Alle 15 il gruppo etnologico Globočak di Kambreško presenterà una mini commedia dal titolo “Brgešini in buštini moje in tvoje mladosti” (Calzetti e bustini della mia e tua gioventù), dedicata in me-moriam a Maria Jurčkova - Coszach. V teh dneh se odvija v Bovcu poletna šola, katere se udeležuje 47 mladih iz Avstrije, Italije, Slovenije, Hrvaške in Makedonije. Na njej se srečujejo študenti, organizatorji in predstavniki vseučilišč iz Vidma, Trsta, Ljubljane, Maribora in Celovca. Poletna šola Bovec, ki se bo zaključila v soboto, 30. avgusta, je bila ustanovljena leta 1994 in je s tematskega vidika letos posvečena obravnavi “Kruha in vina - poljedelstva v prostoru Alpe-Jadran.” Ob povezovanju študentov iz srednjeevropskega prostora, predstavlja enega od ciljev pobude učenje jezika sosedov. Spored poletne šole, ob številnih ekskurzijah in obiskih raznih muzejev, predvideva namreč učenje slovenščine, hrvaščine, italijanščine, furlanščine in nemščine. Izid Galebovega dnevnika, ki ga tako kot istoimensko revijo tiska Graphart v Dolini, so tudi letos s finančnim prispevkom omogočile Zadružna kraška banka, Zadružna banka Doberdob in Sovodnje ter Finančna delniška družba KB1909. “Letošnji Galebov šolski dnevnik je tematsko posvečen likovni ustvarjalnosti oz. umetnosti. Izoblikovan je v obliki pravega priročnika, ki bo naše šolarje skozi vse šolsko leto s teorijo in s praktičnimi primeri spremljal k spoznavanju in osvajanju različnih tehnik umetniškega ustvarjanja”, poudarja ured- nik Igor Gabrovec. Avtorica umetniško naravnanega Galebovega šolskega dnevnika je prof. mag. Jasna Merku, umetnica in likovna pedagoginja, ki je že vrsto let stalna sodelavka tudi same revije Galeb. Kot že običaj, bo Galebov šolski dnevnik odigraval tudi funkcijo sicer zloglasne “dijaške knjižice”, saj bo zaobjemal obrazce za opravičila, sporočila šola-starši, šolske urnike in podobno. Veliko pa je, seveda, prostora za zapisovanje šolskih obveznosti, kar je pravzaprav prva vloga in smisel vsakega šolskega dnevnika. Galebov šolski dnenvik bo že prve dni pouka spremljala tudi nova številka revije Ga- bogatimi vsebinami in kopico leb, ki se svojim navdušenim novosti. Za dober uvod v no-bralcem predstavlja z nadvse vo šolsko leto. Hvaležen spomin na Dorica an Petričiča Verniki iz Furlanije-Julij-ske krajine, Koroške in Slovenije so se v soboto, 23. avgusta zbrali na 26. srečanju treh dežel, ki je tokrat potekalo na Brezjah (Slovenija). V tem romarskem središču se je ob tej priložnosti zbralo nekaj tisoč vernikov. Namen prireditve - za katero je bil dal leta 1981 na sv. Vi-šarjah pobudo nekdanji videmski nadškof Alfredo Battisti - je preseganje meja med Italijo, Slovenijo in Avstrijo. Letošnje srečanje, ki ga je skupaj s škofijama Koper in Novo Mesto organizirala Srečanje romarjev treh sosednjih dežel na Brezjah ljubljanska nadškofija, je bi- vij ale meje in naj bi izhajale ke nagovoril v slovenščini, lo simbolno povezano z letom iz politične in družbene ure- italijanščini in nemščini. Bazilika sv. Vida na Brezjah svetega Pavla. Somaševanje je vodil ljubljanski nadškof Alojz Uran, ki je v pridigi izpostavil, daje bilo v vseh teh letih romanja odstranjenih že mnogo pregrad v medsebojnih odnosih, vendar obstajalo naj bi še veliko notranjih ovir, “ki so posledica naših grehov, človeških omejenosti ter pomanjkanja zrele vere.” Pregrade, ki obstajajo, naj bi predsta- ditve ter iz narodnostne, jezikovne in kulturne različnosti ter iz zgodovinskih zamer. “Želim, da bi bilo to prijateljsko srečanje na romanju treh dežel poglobljena priložnost za utrditev novega upanja in bolj odločno ter zvesto pričevanje vere v Jezusa Kristusa in s tem tiste ljubezni, ki gradi edinost med različnimi ljudmi in narodi,” je poudaril Uran, kije verni- Svoj pozdrav sta zbranim prinesla tudi celovški škof Alois Schwarz in videmski nadškof Pietro Brollo, ki bo prihodnje leto gostil 27. srečanje treh dežel v FJK. Kot znano, doživlja pobuda za srečanje treh dežel evropski odmev. Ob simbolnem pomenu je prireditev tudi priložnost za pogovor, izmenjavo izkušenj in tkanje prijateljskih vezi. Četrtek, 28. avgusta 2008 I giovani rallysti impegnati nel Ronde Piancavallo Matteo, Simone, Mariagiulia e Franco le nuove forze del rally I giovani rallysti delle Valli con le coppe. A destra sopra l’equipaggio Cristian Ronchi-Mariagiulia Pagon, sotto Matteo Specogna durante la prova V Sport Rally, che passione! E di passione ne ha davvero tanta un gruppo di giovani delle Valli del Natisone che con non pochi sacrifici (il rally è uno sport che ha i suoi costi) partecipano alle varie competizioni che si svolgono in regione e fuori. Meritatamente le loro fatiche vengono qualche volta ricompensate con successo. E' andata così anche al Ronde Piancavallo che ha avuto luogo il 2 e 3 agosto scorsi, vinto dal noto corridore di Manzano De Cecco su Peugeot 206 WRC. Tornando ai nostri, nell'elenco dei partecipanti troviamo il navigatore (con un'esperienza di anni alle spalle) Franco Codromaz di Oborza che ha corso con Morris Gradina su Peugeot 109 classificandosi al primo posto nel Gruppo A Classe A6. Nello stesso gruppo e nella stessa classe troviamo al secondo posto Simone Mia-no di San Pietro su Peugeot 106 S 16. Simone, poco più che ventenne, ha debuttato lo scorso anno, ma si è già messo in evidenza. Questo secondo posto “guadagnato” col navigatore Andrea Di Giusto di San Daniele è, a detta di tutti, strameritato. Nella classe K0 c'è al primo posto Matteo Specogna di Pulfero su Fiat 600 Abarth, navigato da Fulvio Sartori (vive a Milano, ma è di San Pietro). Una vittoria meritata per Matteo che gran parte del suo tempo libero di questo ultimo anno lo ha trascorso per preparare l'auto con la quale ha gareggiato. Nel grappo N, classe N2, trovia- mo al terzo posto Cristian Ronchi che è di Remanzac-co, ma la navigatrice è sempre una nostra, è Mariagiulia Pagon di Savogna. Affacciatasi appena diciottenne nel mondo del ral- ly in coppia con Simone Miano nel luglio 2007, ha al suo attivo la partecipazione a diverse competizioni con un primo posto di classe al Friuli orientale dello scorso anno, un primo posto di classe al Rally delle polizie dello scorso novembre, ed ora questo terzo posto. Il Ronde del Piancavallo ha visto il debutto di un altro nostro ragazzo come navigatore, Denny Quarina di Ponte San Quirino su Peugeot 106 rally. Denny ha dovuto ritirarsi quando era primo di classe FA5. La fortuna non è stata sua alleata, ma siamo solo agli inizi! In gara anche i “veterani” Pietro Corredig -Piciul e Sonia Borghese di San Pietro. Loro di certo non hanno bisogno di presentazioni: corrono da sempre, in coppia (lo sono anche nella vita), o con altri conduttori o navigatori, o da soli nelle corse in salita. Sono gli idoli del gruppo di giovani di cui stiamo scrivendo, oltre che amici e consiglieri. E per concludere i ringraziamenti. Matteo e Fulvio alla Vetroresina Enginia di Povoletto e a Utensilea Hi-ghtek Tools; Simone ringrazia (“con tutto il cuore”, dice) la Pizzeria Le valli, l'Officina meccanica Pinatto, il Caffè ai Patriarchi e... l'insuperabile Fan club di San Pietro con in testa Mario De Vora, Fulvio Degrassi, Giovanni Miano; Mariagiulia invece... tutti quelli che le permettono di realizzare il suo sogno di correre, a cominciare da Simone, Max Cudiz, Nevio Masarotto, Cristian Ronchi... Ci sarebbero tantissimi altri nomi da scrivere (Dario, per esempio!), ma chi leggerà capirà! Ragazzi, in bocca al lupo per le vostre prossime prove! E un grazie da tutti gli appassionati dei rally delle Valli perché con la vostra discesa in campo attutite un po’ la nostalgia per i campioni di qualche anno fa: Adriano - Sap e Marco Venturini, Evelino Mattelig, Franco e Patrizia Cernoia, Igor Cont, Dario Gosgnach, Luca Manig, Mariano Zuf-ferli, Luisa Chiabudini, Alessandra Messere, Federico Fon, Gianni Margutti... IRSIP naložba za tvojo prihodnost izberi 22 delovnih praks v podjetjih In ustanovah v rurlanljl-julljskl krajini s štipendijo ess Komu so namenjene: brezposelnim oziroma osebam brez dela (med te štejemo neaktivne, študente, gospodinje), ki so dopolnili 18 let starosti, imajo stalno bivališče v deželi Furlaniji-Julijski krajini in izpolnjujejo še dodatne pogoje navedene v vsakem projektu posebej Koliko trajajo: 840 ur v primeru polnega delovnega urnika oziroma 420 ur, če je predviden skrajšan delovni urnik, za obdobje 6 mesecev Koliko znaša štipendija: za vsako uro prisotnosti na delovni praksi prejme pripravnik 4,50 € Dodatne informacije: obišči spletno stran www.sdzpi-irsip.it in oglej si podrobnosti o vsaki delovni praksi posebej Prijave za izbor: kandidati morajo izpolniti vpisno polo na sedežih SDZPI, predložiti izjavo o brezposelnosti ter življenjepis v evropskem formatu do 1. septembra (razen kjer ni drugače navedeno) omezione čenčate LavoRO, FORmazione, univeRSità e RiceRca • PRODAJALEC • PRODAJALEC • TURISTIČNI TEHNIK • VZGOJITELJ • POMOČNIK ZALOŽNIKA ZA TRŽENJE IN KOMERCIALO • POMOČNIK NAČRTOVALKE EVROPSKIH IN REGIONALNIH PROJEKTOV • REFERENT ZA KOMUNIKACIJO IN PROMOCIJO • REFERENT ZA KOMUNIKACIJO IN TRŽENJE • BANČNI URADNIK • ZAVAROVALNIŠKI ANALITIK • ASISTENT ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI • URADNIK V ZAVAROVALNIŠKI AGENCIJI • URADNIK V RAČUNOVODSTVU • ORGANIZATOR PRIREDITEV • ORGANIZATOR FILMSKIH PREDSTAV • ANIMATOR P0Š0LSKIH DEJAVNOSTI • POMOŽNA KNJIŽNIČARKA ( • ADMINISTRATOR KMETIJSKEGA PODJETJA Ì • TAJNICA I I • POMOŽNA TAJNICA • PRODAJNA REFERENTKA • RAČUNOVODKINJA www.sdzpi-irsip.it SDZPI Trst, ul. Ginnastica 22 tel. 040 566360, ts@sdzpi-irsip.it SDZPI Gorica, Verdijev korzo 51 tel. 0481 81826, go@sdzpi-irsip.it SDZPI Špeter, ul. Alpe Adria 61 tel. 0432 222349, ud@sdzpi-irsip.it Ministero del Lavoro e delle Politiche Sociali Evropska unija Evropski socialni sklad CZSQ UNI EN ISO 9001:2000 — Rožinca----------------------------------- Cielo polietje je bluo v dreškem kamunu živuo na iniciativo “Kobilje glave” Rožinca ko inkert s precesijo an plesom dol na Razpotju Četrtek, 28. avgusta 2008 Molte sono state le iniziative promosse questa estate, a Drenchia, dall’associazione Kobilja Glava. Il percorso, lungo e articolato, ha toccato vari aspetti della storia e delle tradizioni del comune. Una serie di tre conferenze, che ruotavano intorno al tema della prima guerra mondiale, ha dato il via al tutto. Marco Mantini, Elpi-dio Ellero e Gabriele Donato hanno accompagnato il pubblico, sempre attento e numeroso, in un cammino che ha toccato prima i sentieri di pace, monumenti alla memoria storica che dal Goriziano arrivano al Kolovrat, poi gli internamenti forzati e gli sfollamenti operati dall’esercito italiano, non sempre giustificati da ragioni di guerra e si è concluso infine nelle case degli abitanti della Benečija, a scoprire la reazione della gente di fronte ad un conflitto incomprensibile alle masse. L’Associazione culturale Kobilja Glava ringrazia i relatori che hanno aderito allo spirito dell’associazione intervenendo gratuitamente, così come i gestori del rifugio Soiarie e dell’osteria di San Volfango e tutti coloro che hanno partecipato all’iniziativa. ★ ★ ★ ★ ★ MS' :r . ■' Gor na varhu precesija za Rožinco gor pri Devici Mariji na Krasu, ljudje, ki poslušajo konferenco o 1. svetovni uojski pri Komardinu (Sv. Štuoblank), “šuola” za pec gubance an merkatin, ki je biu ku vsake lieto za Rožinco pred cierkvijo U siboto 9. bosta ta per Trine (Dreka), Gabriela Pi-tažova je navadla deset žen an adnega moža, maloman usi so tle z naših dolin, rou-nat gubance po dreški navad. Zornada je bila liepa an diela je bluo puno: usak je muorou napravt njega te-stuo, zamljet oriehe, zamešat use, kar gre tu gubančanje an zavit svojo gubanco, an ker se je fajno uzdiginla, jo spec tu veliki, stari peci na derva. Grede k so se gubance pekle je bila južna za use an potle se je pa zapielo z glažam vinca tu roc. Za po-viedat pravico kaka gubanca je ratala smiešna, takuo kje zrasla tu pec an šla čeries “forme”. Dobre so ble pa kar se da, an ker je bluo use finito, pozno popudan, vsi so bli trudni an veseli, zak so se vernil damu z obiuno gubanco tu rokah! Tisti, k se niso mogli upisat tolo volto, prašajo za nazaj ponovit tolo esperienco. Za use tuole se muora serčno zahvalit an Zajcovo družino ta od Trin-ka, k’je posodila pec, “fuoki-sta” Savina, za lepuo o-griet pec an je pomagala južno na- pravt za use. Hvala Diana, Marica, Savino an Rožina. Pred Rožinco, 14. bošta, popudan, te mladi so mogli an lietos se učit nabijat od naših starih tonkačou, s pomočjo skupine tonkačou taz Kravarja. Zvičer, društvo Kobilja glava an Kulturno društvo Ivan Trinko, k so po-skerbiel za tisk, - so pred-stavli na kamune zbornik piesmi »Mutasti se šuljajo spomini« ki jih je napisala Gabriela Tomasetig - Pod-potnikova taz Dolenje Dreke. Puno eldi an puno umer-nih oči, ker je naša piesnica brala. Čelih ni bluo liepe ure, an lietos smo veselo praznoval Rožinco per Devici Mariji. Ko po navad, puno eldi se je zbralo gor per cierkvi za mašo, oufer an precesijo. Ko sedimdeset liet nazaj, sveto mašo je pieu Mešani pevski zbor taz Volč, ki ga vodi Erika Bizjak an naši tonkaci so nabijal gor u turmi brez se ustavt. Dreške žene - ker je po-trieba, zvestuo pomagajo an možje - so napravle pred cierkoujo navadni »merkatin« za potriebe dreških cierkvi an kapel: so predajale, kar so napraujale že od zime an snopieje rožinskih pu-šljou, domacje sladčine an navadno gubanco. Potle, do na Razpotj, Proloco Drenchia je napravla za jest an muziko za plesat ko inkert. Usi smo radi, de oživjo nase lepe navade. Daž je pa počakou. (m. an 1.) Senjam Svetega Louranca v Matajurju je biu od nimar senjam tudi bližnjih vasi, an tistih v Sloveniji. Dolg er ni tu zrasla takuo vesoka an težka meja, de jo je bluo težkuo prestopit. Še zadnje lieta, ko se je Slovenija odparla Evropi, so bile tu težave, saj je biu kon-fin v Polavi odpart le do 19. ure zvičer, kadar je šele dan an se pruzapru senjam glih začne. Lietos je končno padla meja an seje an sviet pod Matajurjem an oku njega popunoma odparu. An pru telemu dogodku je posvečen dokumentarni film “Noč, ki je izbrisala ta prekleti konfin”, ki so ga parvič predstavili v Matajurju za Rožinco. Producent filma je zadruga Most iz Čedada, avtorja pa ob tehnični pomoči snemauca Štefana Rutarja, časnikarja Miloš Batištuta an Ezio Gos-gnach, ki je tudi vodu an po-vezovau matajursko predstavitev. Film prikazuje najbuj pomembne momente proslave na Stupri, 21. decembra lani, an na vseh drugih prehodih na naši meji. V njem pa so tudi arhivski posnetki, prikaz zgodovine Benečije, ki gaje ponudil Giorgio Banchig, pogovori z deželnim odbornikom za kul- poviedat, de je biu senjam od 10. do 17. vošta, cielih 6 dni, kar nie malo za takuo majha-no vas, čeglih so se diel kupe vsi od Adi do prò loco Varta-če, od kamuna an gorske skupnosti do fare. Dielal so ku te naumni, samuo za daržat živo vas, za ostat zvesti starim navadam an za ponudit kiek posebnega vsakemu, ki je šu gor. BiH so kioski, biu je ples an šport, turnir nogometa na Turinu, požegnal so po stari navadi pušje rož pred cierkujo. Ponovil so iniciativo, kije bla zbudila tarkaj interesa med ljudmi: sprehod po poti prave, kije tista koder teče precesija za rogacjone Sv. Marka. “Na koncu sem biu žalosten” j e po-viedu Renzo Paganello, ki živi malomanj nimar v Polavi an dobro pozna naš sviet. “Pe-ju sem 41 ljudi an vsi so bli zlo veseli poslušat pravce od kri-vapet an škratu... Hodil smo malomanj 4 ure. An part telih ljudi so bili domači, bli so veseli poslušat an me nieso ge-njal zahvaljuvat za tiste, kar sem jim pravu od njih sveta... Zastopu sem, kuo so bili zani-čani an ponižam teli ljudje an njih kultura, če so mi bli hvaležni samuo, zak sem jim po-kazu njih zemljo v vsi nje lepoti. Ja, sem biu ries žalosten”. Lietos Rožinca brez meje turo Molinarom an takratnim Na čeparni matajurski famošter Božo Zuanella požegnava pušje rož za Rožinco, dolzdol pa predstavitev dokumentarnega filma o padcu meje, na kateri so bili ugledni gostje an se je zbralo puno ljudi rektorjem videnske Univerze Furiom Honsell. S tem pa seje film že obamu v prihodnost an v nove cajte, ki se odperjajo naši zemlji. Pogled sta imiela obamjen naprej tudi tolminski prefekt Zdravko Likar an predstavnik slovenskega ministrstva za kulturo Silvester Gabršček, ki sta pozdravila na večeru, na katerem seje zbralo zaries puno ljudi. Program matajurskega Sv. Louranca an Rožince je biu an lietos zaries bogat. Zadost je Novi Matajur ZADRUGA SOC. COOP. CIVIDALE DEL FRIULI (UD) - VIA RISTORI 28 _ Capitale Sociale Euro 722,97 C.F. e P.L: 01725270308 _ Registra Imprese di Udine n. 01725270308 BILANCIO D’ESERCIZIO AL 31.12.2007 STATO PATRIMONIALE - ATTIVO STATO PATRIMONIALE- PASSIVO CONTO ECONOMICO .12.2007 31.12.2006 DIFFER. 5.713 38 5.675 5.713 38 5.675 5.713 38 5.675 97.744 84.042 13.702 -78.875 -75.400 -3.475 18.869 8.642 10.227 18.869 8.642 10.227 24.582 41.101 41.101 8.680 15.902 34.510 34.510 6.591 6.591 B) IMMOBILIZZAZIONI I) IMMOBILIZZAZIONI IMMATERIALI a) Software 3 TOTALE Diritti brev. ind. e utilizz. op.ing I TOTALE IMMOBILIZ. IMMATERIALI II) IMMOBILIZZAZIONI MATERIALI 3) Attrezzature industria e commerciali a) Attrezzature industriali e commerciali b) Fondo amm.to attrezz,indust e commerc. 3 TOTALE Attrezzature indus e commmerc, II TOTALE IMMOBILIZZAZIONI MATERIALI B TOTALE IMMOBILIZZAZIONI C) ATTIVO CIRCOLANTE I) RIMANENZE 4)prodotti finiti e merci I) TOTALE RIMANENZE II) CREDITI (alt. circ.) VERSO: 1) clienti: a) crediti v/clienti entro es successivo c) F.do svalutazione crediti 1 TOTALE CLIENTI 4 bis) Credii tributari a) esigibili entro esercizio successivo 4-bis TOTALE Crediti tributari 4-ter) imposte anticipate a)esigibili entro esercizio successivo 4-ter TOTALE imposte anticipate 5 TOTALE altri (circ.) a) Esigibili entro esercizio successivo c) F.do svalutazione altri crediti 5 TOTALE altri (circ,): Il TOTALE CREDITI (att. circ) VERSO III) ATTIVITÀ' FINANZIARIE (non immobilizz) 5) altri titoli a) atri titoli 5 tOTALE altri titoli Ili TOT. ATTIVITA’FINANZIARIE(non immobi) 62.044 IV) DISPONIBILITÀ LIQUIDE 1) depositi bancari e postali 3) Denaro e valori in cassa IV TOTALE DISPONIBILITÀ'LIQUIDE C TOTALE ATTIVO CIRCOLANTE D) RATEI E RISCONTI 2) Altri ratei e risconti b) Risconti attivi 2 TOTALE Altri ratei e risconti D TOTALE RATEI E RISCONTI TOTALE STATO PATRIMONIALE-ATTIVO 990.595 725.671 264.924 103.651 64.916 38.735 -7422 -6.903 -519 96.229 58.013 38.216 47.260 16.829 30.431 47.260 16.829 30.431 1.291 1.024 267 1.291 1.024 267 285.996 475.566 -189.570 -78.000 -138.000 60.000 207.996 337.566 -129.570 352.776 413432 -60.656 119.563 57.519 62.044 119.563 57.519 62.044 119.563 57.519 449.417 210.559 238.858 949 267 682 450.366 210.826 239.540 963.806 716.287 247.519 1.003 0 1.003 1.204 704 500 2.207 704 1.503 A) PATRIMONIO NETTO I) Capitale IV) Riserva legale IX) Utile (perdita -) dell’ esercizio A TOTALE PATRIMONIO NETTO B) FONDI PER RISCHI E ONERI 3) Altri acc.ti e fondi 31.12.2007 31.12.2006 DIFFER. 775 723 52 252.847 244.726 8.121 100.752 8.372 92.380 354.374 253.821 100.553 c) F.do svalutazione Prodotti 33.101 24.087 9.014 d) Altri 66.834 48.096 18.738 3 TOTALE Altri acc.ti e fondi 99.935 72.183 27.752 B TOTALE FONDI PER RISCHI E ONERI 99.935 72.183 27.752 C) TRATTAMENTO FINE RAPPORTO LAVORO SUBORDINATO D) DEBITI 7) Debiti verso fornitori a) esigibili entro es. successivo 7 TOTALE Debiti verso fornitori 12) Debiti tributari a) esigibili entro es. successivo 12 TOTALE Debiti tributari 13) Debiti verso Istituti previd e sicurezza soci a) esigibili entro es. succ. 13 TOTALE Debiti verso ist.prev e sic.soci 14) Altri debiti: 161.767 146.653 15.114 179406 179406 27.218 27.218 45.902 45.902 82.757 96.649 82.757 96.649 21.272 21.272 28.069 28.069 5.946 5.946 17.833 17.833 a) esigibili entro es. succ. 45.724 44.632 1.092 14 TOTALE Altri debiti: 45.724 44.632 1.092 D TOTALE DEBITI 298.250 176.730 121.520 E) RATEI E RISCONTI 2) Altri ratei e risconti a) Ratei Passivi b) Risconti Passivi 2 TOTALE Altri ratei e risconti E TOTALE RATEI E RISCONTI 241 76.028 76.269 76.269 TOTALE STATO PATRIMONIALE - PASSIVO 990.595 293 75.991 76.284 76.284 725.671 -52 37 -15 -15 264.924 Dettaglio dei ricavi da attività editoriali vendita di copie 198.822 ricavi da altra — pubblicità 13.471 ricavi da editoria on line — atttvità editoriale 58.800 abbonamenti — pubblicità — Totale: 271.093 31.12.2007 A) VALORE DELLA PRODUZIONE (attività’ ordinaria) 1) Ricavi vendite e prestazioni 5) Altri ricavi e proventi (attività’ ordinaria) a) Contributi in conto Esercizio b) altri ricavi e proventi 5 TOTALE Altri ricavi e proventi (attivila’ ordinaria) A) TOTALE VALORE DELLA PRODUZIONE (attivila’ ordinaria) B) COSTI DELLA PRODUZIONE (attività’ ordinaria) 6) materie pri. sus. cons. merci 7) servizi 8) per godimento di beni di terzi 9) per il personale: a) salari e stipendi b) oneri sociali c) trattamento di fine rapporto 9 TOTALE per il personale: 10) ammortamenti e svalutazioni 31.12.2006 DIFFER 284.783 220.466 64.317 282.749 276.263 6.486 83 0 83 282.832 276.263 6.569 567.615 I 496.729 70.886 26.944 44.989 -18.045 318.767 300.194 18.573 6,874 6.870 4 379.667 322.118 57.549 123.723 98.578 25.145 32.615 26.661 5.954 536.005 447.357 88.648 a) ammort. immobilizz. immat. 2.866 395 2.471 b) ammort. immobilizz. materiali 3.475 2.060 1.415 d1) svalutaz. crediti (attivo circ.) 78.518 78.323 195 TOTALE ammortamenti e svalutazioni 84.859 80.778 4.081 11) variazi.i rimanenze di: materie prime,suss. con. -6.591 -17.700 11.109 13) altri accantonamenti 29.464 24.587 4.877 14) oneri diversi di gestione 4.602 1.599 3.003 B TOTALE COSTI PRODUZIONE (att.ord.) 1 .000.924 888.674 112.250 A-B TOTALE DIFFERENZA TRA VALORI E COSTI 478 DI PRODUZIONE C) PROVENTI E ONERI FINANZIARI 16) Altri proventi finanz. (non da partecipaz.) c) prov. finanz. da titoli (non part) iscritti n. d4) da altri 16 TOTALE Altri prov.finanz. (non da partec.) 17) interessi (pass.) e oneri finanziari da: d) debiti verso banche f) altri debiti 17 TOTALE interessi (pass.) e oneri finanziari da: 17-bis)Utili e perdite su cambi 15+16+-17b TOT. DIFF.PROV. E ONERI FINAZ. D) RETTIF. DI VALORE DI ATT. FINANZIARIE 19) Svalutaz. delle attivila’ finanziarie c ) di titoli iscr.att.circ.partecip 19 TOTALE Svalutazione delle attività’ finanziarie E) PROVENTI E ONERI STRAORDINARI 20) Proventi straordinari (extra attivila’ ord.) c) Sopravvenienze attive 300.951 d) Altri proventi straordinari 260.000 20 TOTALE Proventi straordinari (extra attività’ ord) 560.951 21) Oneri straord. (extra att. ordì.) 4331.309 -391.945 -41.364 2.069 -1.591 2.019 625 1.394 2.497 2.694 -197 19 350 -331 10 1 9 29 351 -322 0 218 -218 2.468 2.561 -93 4.654 0 4.654 4.654 0 4.654 -4.654 0 -4.654 160.175 140.776 260.000 0 420.175 140.776 c) altri oneri straord. (non rientr. n. 14) 1.383 2.431 -1.048 TOTALE Oneri straordinari (extra att. ordinaria) 1.383 2.431 -1.048 20-21 TOTALE DELLE PARTITE STRAORD 559.568 417.744 141.824 A-B+C+D+E TOTALE RIS. PRIMA D. IMPOS. 124.073 28.360 95.713 22) Imposi redd.eserc.correnti,differite,antic a) Imposte correnti 20.700 19.700 1.000 b) Imposte differite (anticipate) 2.621 288 2.333 22 TOTALE Imp. redd.eserc.,correnti differite 23.321 19.988 3.333 23) RISULTATO DELL’ESERCIZIO 100.752 8.372 92.380 S Planinsko družino Benečije do malghe Pramosio an naprej Romano ima rad otroke an je pru pridan baby-sitter Je pru pridan Romano Bucovaz iz Topoluovega. Pridan ku nono an ku strie! Al sta videi, kuo lepuo var-je Simona (na te pravi roki) an Alana? Simone je sin njega navuoda Stefana Starnadicja iz Oblice an Patrizie Flipove iz Bjač, Alan je pa sin od njega hčere Floriane an Carima. Dragi Romano, se troštamo, de toji sinuovi ti šenkajo še puno dru- gih navuodu, saj si pru an pridan baby-sitter. Prestor, kjer se tolit z njim ga imaš an potarpežljivost, pa-cienco, tudi! Serena an Simone pošiljajo tebe an teti Teresini an velik poljubček, Stefano an Patrizia pa vas zahva-lejo za lepe dneve, ki so jih preži-viel v Zviceri gor par vas. Bohloni iz sarca an topli pozdravi za vso družino! V brieg po dober zrak an po druge dobruote Alvaro od Planinske družine Benečije je organizu pru an liep pohod za vse tiste, ki jim je všeč hodit an le grede uživat dobruote, kijih ušafaš v kaki koči, v kaki gostilni, ka-mar se pride samuo par nogah. Takuo v nediejo 27. luja se je kupe z njim diela na pot pru liepa skupina članu an par-jatelju Planinske. Z avtom so se pejal do agri-turizma Malga Pramosio, an kar so se otaščal, pa par nogah do Malga Pramosio (1.940 m). Hodil so adno ureo, brez se previč utrudit. Gor, tisti, ki so želiel, so imiel tudi prestor kamar se iti pliezit! Priet, ku so se var-nil damu zdravi an veseli, so se nakupil puno dobrih reči, ki so jih ušafali v agrituriz-mu: skuta, ser an še puno dobruot. Pru lepuo so se imiel, an kajšan med njim bi se priet al potlé spet zvestuo varnu! Trekking a cavallo, successo per l’iniziativa del Circolo ippico Campo base tra le frondose e secolari piante del parco adiacente la villa del conte Martinengo a Soleschiano di Manzano, sotto la guida attenta e competente del suo presidente Giuliano Maule, ha preso avvio il tradizionale trekking a cavallo del Circolo ippico Friuli orientale. Le quattro giornate sono iniziate nella mattinata di venerdì 1° agosto e subito il parco-giardino si è animato di tende, capannoni, cucine mobili e soprattutto di cavalli scalpitanti e impazienti di partire al galoppo per la prima delle escursioni verso Tri vignano Udinese fino alla chiesetta di S. Marco, con l’immancabile pausa di sostentamento ed il rientro al campo base per la cena ed il pernottamento. Sabato mattina partenza per la più attesa delle passeggiate verso le sponde del Natisone, lungo sentieri o a guado del fiume, con cavalli e cavalieri immersi nelle limpide e fresche acque, ristorati poi da un abbondante pranzo fornito dallo chef Ennio. Domenica mattina parentesi con la S. Messa celebra- ta da mons. Pasquale Pressac-co davanti alla chiesa prospi-cente il parco, seguita da una lunga scarrozzata lungo le vie adiacenti Manzano e poi ancora per sentieri e stradine prospi-centi il fiume e larigogliosa compagna locale. Pranzo al campo base e piacevole momento di sosta per dare inizio all’avvincente gimkana combinata tra carrozze e cavalli. Lunedì mattina lo sbaraccamento con un po’ di sana stanchezza di chi ha vissuto una mini-vacanza del tutto particolare in un clima di corale fraternità e amicizia. Monica si è laureata in Scienze motorie Mercoledì 30 luglio presso la sala consiliare a Palazzo Boton, a Gemona, in un’affollata sessione di laurea, Monica Costaperaria di Vernasso si è brillantemente laureata in Scienze motorie. Con una tesi dal titolo «Dai primordi ad oggi. Evoluzione delle nuotate: modificazione del gesto stilistico della nuotata a rana per il raggiungimento della migliore prestazione» (relatore prof. Carlo Lesa), Monica ha concluso il corso triennale di laurea, inserito nell’ambito della Facoltà di Medicina e Chirurgia dell’Università degli Studi di Udine. A sostenerla nel raggiungimento di questo importante traguardo papà Fabio, mamma Graziella e il fratello Matteo, i parenti più stretti, che per l’occasione sono accorsi dal Belgio e dal Trentino, e gli amici. Immancabili i festeggiamenti con la musica offerta dai Bintars insieme al papà, il cartellone e il travestimento in nuotatrice provetta preparati per l’occasione dagli amici più cari. A Monica, che dopo una meritata vacanza sta pensando di continuare gli studi, i nostri più cari auguri per un futuro ricco di soddisfazioni! 008 jDikla! bo-ciljt ynAt krAvo pit, Ut» njé-sè J.è odw&ni pilo.-— iféntta! ooa òoóù An k°,l& iijAmnjo-cAjtu zu-ljò-ni-wìil xmlH; mìj-'p'oili) -damò aq, nèj fojčii paraJAjo za jAžino kfixat, aq krampjér, do- 910 nks Ito nedèja, zà - vbòòrjo. Tč - bit til - odrjózat to -pili, 116 -- kfixat z - owsiip - tiri - dóbriip 911 Arj. nèj - poylédajo tjé - u - pipo, al - è batflda; An če nè, nèj uberejó ni-myu jidrika, zéja, za-jjést s krampirjaip k\\ za-jtìtro nèj - xitijó parajAt batiido. 912 Ta - dru-pt - ženA a-jAla, dè na-yré kfixat jAžine, kb jo-a 913 -bìw stfiku wèóra pe-mòè. Àip nej - xitijó ddt kakwóèaip sjérak, 914 db bójo-neslé jèjca. Biódo momó - skùxat zA-kosilo jutrS ani bòp. Naslàne aq nabéjene marnò snjèst. 915 Kanàja tfst - e, je-réj, ani - pwóbij mìckan; k ù - nije bówyat, mu djéjo «kanàja». 910 ŠtrAmbasto, kriwo só - Ywar)l. KAr boš ti-pisù, na-pride obèdaij yjèdat; àq kar bóq - pfsù èst, kè saij sljép, tudi na-pride obèdaij ylèdat. 917 dot - bb - tu - wAyat, db télbx-éaò-mlAdbx b£-na-blwò obédne 918 tlà, kb bb-bli dnb-yocb. "Wséuse jbjó letjét adnà prét to drùyo plèsàt; àq osAij - dnl kb bo - yòdlb, še - là jiq - se - Jé - zdjét, dè 9 màio te - zàrji - dàq, kb yépajo yòst. 919 Mrjčže jijo-btt yór-na- woknò, db na-pùjdijo miš noty 920 sjerkà jést. Aij kàr sb loš sjeràk yór-ua-jààt, Je - bit wse-jàme zaflekàt z-màwto, db na-bójo-xodile jést, aij màce zaynàt nòtrb, db* miš «ujlme. 921 Sài} - kopù kramplr, aiy sam-ušAfu vij ynileyA, ku zdrAveya. Àij saq - rù brèkulne, àq so - bli* wse miš «sujédle. Ragazza, è tempo di condurre le mucche ad abbeverare che non bevono da ieri! Conducetele! Le donne giovani e mature non hanno tempo di andare di qua e di là, vadano a casa, preparino le verdure per la cena, oggi che è domenica. Bisogna incidere le patate guaste e non cuocerle insieme a quelle sane. Poi guardino un po’ nella zangola se c’è latticello, raccolgano un po’ di radicchio, verdura da mangiare con le patate. E domani mattina si sbrighino a fare, a battere la panna per fare il burro e il latticello. L’altra donna non vuole andare a preparare il desinare perché è stato preparato dal marito il giorno prima. E diano anche da mangiare il grano alle galline perché facciano l’uovo. Abbiamo la bleda e i fagioli da cuocere per la colazione di domani. Dobbiamo mangiare senza sale e senza condimento. Kanaja è un nome collettivo e indica un bambino piuttosto turbolento. Sbagliato, hanno parlato alla rovescia. Quando scriverai tu, nessuno verrà a vedere, e nessuno verrà a vedere nemmeno quando scriverò io che sono cieco, non verrà nessuno. Io vorrei scommettere che di queste giovani ragazze non ce ne sarebbe più nessuna se ci fossero in piazza dei suonatori. Tutti andrebbero in piazza sorpassandosi a ballare e se suonassero per otto giorni ad esse sembrerebbe sempre poco, fino all’ultimo giorno. Ci vogliono le reti alle finestre per impedire alle bestie di entrare a mangiare il grano. E quando si mette il grano nel granaio bisogna tappare tutti i buchi con la malta e bisogna mandar dentro un gatto perché prenda i topi. (traduzione Bruna Balloch) Četrtek, 28. avgusta 2008 Domenica 3 agosto nella località trentina di Arco splendido secondo posto di Natalia Ciccone nel Gran Premio “Ristorante La Cantinota” organizzato dal Team Femminile Trentino sulle rive del lago di Garda. La gara si è svolta in una giornata torrida su un circuito pianeggiante di 3,4 km che doveva essere ripetuto dieci volte. Il Team Isonzo si è presentato in formazione rimaneggiata a difendere le possibilità di Dora Ciccone nella classifica del Campionato Triveneto di cui quella di Arco era la terza e penultima prova. La gara delle Esordienti, con oltre 60 partenti, è stata animatissima fin dall’inizio con ripetuti tentativi di fuga e con scatti per l’aggiudicazione dei traguardi volanti. Proprio in vista della volata per il terzo traguardo volante prendeva il via la fuga della veronese Ilaria Bo-nomi e della nostra Natalia Ciccone, raggiunte dopo pochi chiloemtri dalla forte altoatesina Anna Zita Striker del Team Cristofoletti di Cles. Il traguardo volante è stato appannaggio di Natalia e le tre fuggitive, in perfetto accordo, hanno guadagnato un vantaggio di 41 secondi fino all’arrivo, anche grazie al grande lavoro di squadra di Dora Ciccone e Caterina Roiatti in testa al gruppo. La volata è stata vinta nettamente dall’atleta di casa Stricker, vincitrice anche do- Natalia Ciccone seconda nella volata dietro alla altoatesina Striker V Sport Ottime prova delle sorelle Ciccone nella terza prova del Campionato Triveneto Dora si conferma ai massimi livelli tra gli Esordienti in Italia menica scorsa a Palazzago, mentre Natalia ha portato a casa un ottimo secondo posto che nobilita ulteriormente una bella stagione che potrà darle ancora altre soddisfazioni. La volata del gruppo era importantissima per la classifica del campionato Triveneto giunto alla penultima prova. Dopo le prime due prove la nostra Dora Ciccone, campionessa italiana, era ad un solo punto dalla vetta della classifica dopo aver perso la leadership nella prova di Mereto. Con la solita grinta e con l’aiuto di Caterina Roiatti, Dora è riuscita a cogliere il settimo posto assoluto, secondo di categoria, riconquistando la maglia di leader con ben 10 punti di vantaggio sulla seconda, confermandosi ai massimi livelli assoluti nella sua categoria in Italia. Calcetto, Masseris senza rivali sul mitico campetto di Turin Anche un torneo di calcetto ha trovato spazio a Montemaggiore nell’ambito dei festeggiamenti di San Lorenzo e dell’Assunta. Sul “mitico” campetto di Turin, alle pendici del Matajur, si sono affrontate sei formazioni suddivise in due gironi. Il primo era composto da Tercimonte, Masseris e Materasso ( ! ), nel secondo Mer-sino, Matajur e Vernasso. Nelle semifinali, Tercimonte ha prevalso su Mer-sino 2-0 e nell’altro incontro Masseris si è imposto su Vernasso 3-0. In finale si sono trovate quindi Masseris e Tercimonte con i primi che hanno battuto Tercimonte per 4-0. Il torneo, giunto alla seconda edizione, è stato ri-spolverato dopo un trentennio, e la località dove si è svolto, Turin appunto, è invitante per una rilassante passeggiata tra faggeti ed altre piante di alto fusto. Per far conoscere questi luoghi l’amministrazione comunale Contro la Torreanese l’esordio della Valnatisone Domenica 31 agosto alle 16 inizierà la stagione 2008/09 della F.I.G.C. con la disputa della Coppa Regione di Prima Categoria. La Valnatisone, inserita nel girone F, ospiterà la Torreanese e quindi, domenica 7 settembre, sarà di scena a Cassacco. Ultimo turno eliminatorio domenica 14 a San Pietro dove i valligiani ospiteranno la Rea-nese. Il campionato di Prima categoria inizierà domenica 21 settembre. I campionati regionali di Allievi e Giovanissimi avranno inizio domenica 21 settembre alle 10.30. Negli Allievi la Valnatisone è stata inserita nel girone A assieme a Brugnera, Cormor, Donatello, Extra, Fincantieri, Pomlad, Pordenone, Pro Cervignano, San Luigi, Sanvi-tese e Virtus Corno. I Giovanissimi della Valnatisone fanno parte del girone B con Ancona Udine, Aquileia, Az-zanese, Bearzi, Itala San Marco, Ponziana Trieste, Saci-lese, Tolmezzo, Trieste calcio, Udinese. Nel girone C assieme al Moimacco ci sono Fiume Veneto Bannia, Donatello, Latisana Ricreatorio, Pasianese calcio Pasian di Prato, Pro Romans, San Giovanni Trieste, Sanvitese, Tamai e Tricesimo. Gli Juniores disputeranno il campionato provinciale nel girone B con Assosangiorgina Udine, Azzurra Gorizia, Calcio Cormons, Fortissimi Udine, Forum Julii, OL3, Pasianese calcio, San Gottardo, Sedegliano, Serenissima Pra-damano, Torreanese, Unione calcio Tre stelle, Varmo. di Savogna ha sostenuto questa iniziativa per abbinare lo sport agli altri eventi di carattere religioso, popolare e culturale che vengono organizzati annualmente nel mese di agosto. La squadra di Masseris, sopra una fase del torneo Tutte le partite del torneo Over 40 a Cosizza, il via martedì 2 settembre SPORT PO SLOVENSKO SREČANJE TEKMA DOMA: Končni rezultat: 0 ) « ( S) s -NIEODUOČčM izid fNULA-NULA) NA GOSTOVANJU, V 60STEH: DOMAČA EKIPA Gostujoča e ki fa © SKUPINA Prenderà il via martedì 2 settembre a Co-sizza di San Leonardo l’undicesima edizione del Torneo di calcetto a cinque riservato agli Over 40 delle frazioni delle Valli del Natisone. Per la categoria Pulcini si giocherà invece il secondo memorial Andrea Lauretig. Le sedici squadre Over 40 sono state suddivise in quattro gironi così composti: Girone A Merso Superiore, Vernasso, Stregna e Ponteacco; Girone B Grimacco, Savogna, Azzida e Ponte San Quirino; Girone C Cosizza, Tarpezzo, Pulfero e Dren-chia; Girone D Mersino, Vernasso B, Iesiz-za e Stregna B. A giocare il torneo dei Pulcini saranno Azzurra Premariacco, Audace San Leonardo, Moimacco e Torreanese. L’inizio delle prima gara è previsto per le 20, con una partita ogni mezz’ora fino alle 22.30, orario dell’ultima gara in programma. Il torneo inizierà martedì 2 settembre con le seguenti sfide: Merso Superiore - Vernasso, Grimacco - Savogna, Cosizza - Tarpezzo, Stregna - Ponteacco, Azzida - Ponte San Quirino, Pulfero - Drenchia. Giovedì 4 settembre: Grimacco - Ponte San Quirino, Merso Superiore - Ponteacco, Mersino - Vernasso B, Iesizza - Stregna B, Vernasso - Stregna, Savogna - Azzida. Sabato 6 settembre: Cosizza - Drenchia, Mersino - Stregna B, Merso Superiore - Stregna, Tarpezzo - Pulfero, Vernasso B - Iesizza, Vernasso - Ponteacco. Martedi 9 settembre: Grimacco - Azzida, Cosizza - Pulfero, Mersino - Iesizza, Stregna - Ponte San Quirino, Tarpezzo - Drenchia, Vernasso B - Stregna B. Giovedì 11 settembre : Moimacco - Torreanese, Azzurra Premariacco - Audace San Leonardo, Prima classificata girone C - seconda classificata girone D, Prima classificata girone A - seconda classificata girone B, Prima classificata girone B - seconda classificata girone A. Le finali dei tornei si giocheranno sabato 13 settembre: alle ore 19 la finale 3°-4° posto Pulcini, alle ore 19.30 la finalissima Pulcini, alle ore 20 la finalissima fascia B, alle ore 21 la finalissima fascia A. Seguiranno le premiazioni e porchetta per tutti. Kronaka------------------------- v Kope so začel runat an blizu Čedada Četrtek, 28. avgusta 2008 “An ist san naredu kopo!”, nam je napisu Dario Martinig - Varhuščaku iz Podsriednjega. An gre napri: “Naredu san jo v Fornalisu, blizu Čedada kjer živim. Fotografijo jo je pa naredu muoj sin... nie ta prava, ma kiek se bo vidlo vseglih! Za narest kopo so mi pomagal an tudi podučil kakuo jo narest, Remo an Lino Tomasetig. Sta dva bratra Biznarjova iz Briega (Dreka), ki že vio liet žive v Čedade. Obadva sta zlo poznana, zak Remo je daržu oštarije Ai buoni amici an Al gambero, Lino je pa dielu vič liet v butigi Vidussi.” Dario, Buohloni za novico an fotografije. Nas veseli viedet, de kopo, čeglih ne vič ku ankrat, naš ljudje jo znajo le napri runat, an ne samuo znajo, jo tudi runajo! SOVODNJE Mašera Zbuogam Ciro Na svojim duomu, kjer je lepuo za anj skarbiela sestra Anna, je v začetku miesca vošta umaru Ciro Slunder, Loškin iz naše vasi. Imeu je 55 liet. Njega življenje je bluo posebno an tudi težkuo. Od-targalo ga je tudi od svoje vasi an pejalo v Čedad, odkoder pa se je nimar vraču, tudi par nogah an ponoč, v njega sviet pod Matajurjam. Duo ga ni videu kajšankrat po ciesti iz Kararije, kar jo je hitro dajaju gor po dolini v Sauodnjo an davje v Mašero. Vsi so ga poznal an mu bili parjatelji, saj je biu dober človek, ki je rad pomagu an novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 34 evro Druge države: 40 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 m Včlanjen v USPI Associato alPUSPI biu blizu družim, če je le mu. Žalostno novico o njega smarti so jo dale sestre Anna an Maria Grazia, kunja-di Paolo an Carlo an navuo-da Costanza an Andrea. Njega pogreb je biu v saboto 9. vošta gor par Mašere. Naj mu bo lahna domača zemlja. I suoi amici e paesani di Masseris lo hanno ricordato così: “Ciao Ciro compagno di giochi ed amico dall’animo gentile, disponibile all’incontro, volonteroso all’aiuto e contento di poter essere utile. Ciao Ragazzo felice e dignitoso che, sin da piccolo, con impegno ed allegria, hai sempre cercato di superare i limiti e le difficoltà imposte dalla vita. Ciao Uomo forte nel tempo della sofferenza e discreto, quando la fragilità traspariva solo dagli occhi tristi o velati di lacrime, per il dispiacere di non poterti muovere liberamente. Ciao ragazzo speciale, è arrivato il momento di salutarci e lo facciamo con le tue stesse parole, come dicevi sempre uscendo dalle nostre case: “Ciao, grazie e scusa di tutto”, e preghiamo il Signore che non vada perso niente di questa tua vita vissuta nell’amicizia e nella pace. An seda s kuon varžemo briskolo? Zbuogan Ciro!” La famiglia di Ciro vuole ringraziare tutte le persone che gli hanno voluto bene, lo hanno capito, aiutato in questa sua vita. E che con tangibile dimostrazione di affetto lo hanno accompagnato anche in questa triste circostanza. Ringraziano tutti coloro che lo hanno sostenuto regalandogli una sigaretta o offrendogli un caffè. Ciao ragazzo camminatore, sei libero di bere tutti i caffè e di fumare tanto tabacco e sigarette. Rimarrai sempre nei nostri ricordi più cari. Infine, i familiari fanno sapere che sono disponibili ad imprestare la carrozzina di Ciro a chi ne avesse bisogno. SRJDNJE_____________ Preserje Zapustila nas je Gina Šmunelova Na dan po Rožinci je zapustila tel sviet Regina Cos-zach - Gina Šmunelova po domače. Bla je iz Preserja, ku je zrasla an ratala čeča je šla zavojo di eia proč od duoma. Živiela je v Milane, kjer se je bla tudi oženila. Vsako po-lietje pa sta ona an nje mož parhajal v Preserje, an še po- PLANINSKA DRUŽINA BENEČIJE nedelja 7. septembra gorski tek na Matajur corsa in montagna sul Matajur PdB organizira prijateljski netekmovalni gorski tek na Matajur ob priložnosti gorskega praznika. Ob 9.00 štart iz Saržente, prihod pri Domu na Matajure, približen čas teka 1.30 in več. Tek se bo odvijal na stezi Cai 749. In occasione della Festa della montagna la PdB organizza una corsa in montagna (non competitiva) sul Matajur. Alle 9.00 partenza da Sorzento, l’arrivo è presso il rifugio Dom na Matajure (tempo di percorrenza: h 1.30 o forse più!). La corsa si snoderà sul sentiero Cai 749. Vse informacije /Informazioni: Igor 0432/727631 sebno potle, kije on zaslužu penzjon. Tle damu sta hodila tudi njih otroc Giorgio an Alba, ki je bla tudi oženila adnega našega puoba, Maurizia Drejužovega iz Dolenjega Tarbja. Cajt je šu napri, an vsa družina je paršla živet blizu Vidma. Z nje smartjo je Gina zapustila v žalost sina an hči, navuoda Marca, vso žlahto an puno parjatelju, ki jih je imiela v Vidme an tle na nje duomu, ki ga nie bla nikdar pozabila. Nje pogreb je biu go par svetim Pavle v pandiejak 18. vošta. DREKA Laze Smart mladega moža Za venčno nas je zapustu parve dni bošta Livio Cici-goi. Imeu je samuo 57 liet. Biu je Flipove družine. V saboto zvičer so ga vid-li zdravega an veselega na sejmu, ki je biu v vasi. Šu je priet ku drugi damu pru zak se nie ču dobro. Drugi dan so ga na žalost ušafal martve-ga. V žalost je pustu sestre, kunjade an navuode. Naj v mieru počiva. SPETER Klenje - Garmak Oblietinca Je bluo na 25. vošta lieta 1993, kar Giovanni Vogrig -Mohoru iz Velikega Garmi-ka nas je za nimar zapustu. Imeu je samuo 54 liet. Adno lieto je živeu z novim sar-cam. “Šenku” mu ga je biu an mlad puob. Tist mlad puob an njega družina sta bla nimar v njega misli. Z veliko ljubeznijo an žalostjo se na anj spominjajo žena Concita, hči Dolores, sin Giorgio, zet an neviesta, navuodi an vsi tisti, ki so ga poznal an imiel radi. Kravar / Cravero Senjan v petak 29., saboto 30. in nediejo 31. ples, pohodi, srečanje med Slovenci iz Slovenije, Id živijo v Benečiji, dokumentarni film “La notte che ha cancellato il confine maledetto”, sveta maša pietà, turnir balona na dva, koncert zvo-nuovu pri cierkvici svetega Standreža, lov na srečo... Na stuojta parmanjkat! Circolo sant’Andrea - društvo Svet Štandri CAI Sottosezione Val Natisone 31 agosto 2008 CIMA DI COSTABELLA GITA IN PULLMAN Escursioni di varie difficoltà e... per tutti i gusti sulle Dolomiti!!! Costo pullman: soci adulti: 20 euro, non soci adulti: 22 euro Sconti per famiglie Per prenotarsi e versare l'acconto (10 euro), contattare telefonicamente Franca ( Tel. 0432 727277 - Cell. 3406429420) entro il 28 agosto. Ore 6.00 - Ritrovo e partenza da S. Pietro al Natisone (piazzale delle scuole) Per informazioni: Dino (cell.3355953416) Per motivi assicurativi i non soci del CAI sono invitati a comunicare la loro partecipazione. (Tel. 0432 727428) - Gaspuod doktor, psikiatra, sem zio za-skarbjena! Moje tri sestre imajo manijo redit žvino tu hiš. Ta parva ima štier pise, ta druga deset mačk an ta treča pa no kozo! Ka imam narest, de na bo takuo smardielo tu hiš? - Al ste pravala od-priet okna? - Na morem, čene mi utečejo vsi moji galo-bi! ! !. ★ ★ ★ ★ ★ Tu saboto Tonca je šu na targ v Čedad an je kupu adnega prašiča. - Kam ga ložeš? - ga j’ poprašu parjateu Be-po - če niemaš ne hlie-va ne klevčina gor doma?! - Ga ložem v kam-bro, pod pastiejo! - je hitro odguoriu Tonca. - Oh vse sajete! Paš kajšna smraja bo v tvoji kambri! mu je je odguoriu Bepo. - More bit od parvič bo prase kiek tarpielo, pa s cajtam se parvade! ★ ★ ★ ★ ★ - Tista prekleta mačka na ku krade! - se je kumrala Marjanca možu. - Tudi včera je snjedla malomanj cieu salam du kliet. - Donas popudan jo poneseš h mojemu parjatelju vetrinarju, de ji da an dobar strup. Takuo jo genja krast!, je odguoriu mož priet ko je šu zjutra dielat. Za bit buj šiguran je tudi telefonu veterinarju an mu parporo-čiu: - Donas popudan pride moja žena Marjanca z mačko. Daj ji dobar an močan strup. - Ne stuojse bat! - je odguoriu parjeteu veterinar. - Ist ji dam te pravi, močan strup. Ne bo nič tarpiela an subit zaitisne oči. Pa poslu-šajme, mačka al bo znala sama damu prit? ★ ★ ★ ★ ★ - Mama, mama. Tata se če vrieč dol s te ve-sokega okna! - Kajšan šleut je! Ist sem jala, de sem mu nardila roge, ne peruo- ta!!! ★ ★ ★ ★ Dva karabinierja v gostilni. - Ki vzameš ti? - Kar vzameš ti. - Dvie pive! - Alora dvie pive an za me! ★ ★ ★ ★ ★ - Al je ries Franc, de si ti, ki peres posodo? - Ja, je ries! Umijem tonte, glaže, piastrele dol po tleh an vse drugo, kar je potriebno! - An toja žena? - Ne, ne, ona se sama umije!!! Četrtek, 28. avgusta 2008 Iz fotoalbuma naših družin Takuo minena an hodi že... v “suolo” se učit Kar študieramo na anjulce, jih mislemo pru takuo: velike, plave oči, zlate ricote, an liep nasmieh... Na kor pa iti zlo deleč za srečat telega tle! Živi v Če-dade, se kliče Rachele an na 8. vošta je dopunla dvie lieta. Nje mama je Monica Blasutig iz Klenja, nje tata je pa Nicola Valentinuzzi iz Percoto. Če na povemo, duo so noni... je buojš, de utečemo zak čene nas bojo lovil! Takuo napišemo, de v Klenji sta nona Diana Joparjova iz Klavore (Ruonac) an nono Franco - Go par kraju tih iz Gorenjega Barnasa, v Percoto sta pa nona Valdo an Rosalia. Potle so še strici, tetè, kužini... Rachele je šele minena, pa ji je všeč se učit, takuo so jo že pejal v ažilo nido! Tam se je navadla puno reči, an tiste, ki na zna, jo pa učjo vsi v družini, tudi teta Catia an stric Natalino, ki pa se z njo učjo, kakuo ratat mama an tata! Rachele, de bi bla nimar takuo zdrava, srečna an vesela, taka ki si na teli liepi fotografiji ti vsi iz sar-ca želmo! F *■ ^ r Tisto vičer priet, kar so ga umival, mali Giacomo je joku an arju brez koncà. Ka mu je bluo? Pas duo vie?! Mama Barbara Lauretig -Prehuajanova- iz Kosce an tata Massimiliano Iacuzzi iz Čedada so ga troštal, so ga varval an cingal za ga pota-lažt. So mu mierno pravli, de za nje on je narbuj velik an liep Šenk, ki so se mogli tro-štat v življenju, so mu pravli naj se na boji, zak med sabo se imajo radi an bojo nimar blizu njega... Kar Giacomo se je pota-lažu, so mu lepuo zatrucal, de drug dan, v nediejo 3. vošta v cierkvi Sv. Senžilha v Kosci, bo buojš, de se bo lepuo obnašu an de na bo ue-ku za na ustrašt use judi, ki pridejo h maš za njega karst. Puobic jih je zaries lepuo poslušu, zak v cajtu lepe maše se nie se oglasiu an kar Don Federico ga je okarstù, je takuo miernuo spau, de se V Kosci so imiel karst nie še ganù! Sigurno je bla hnucu pridga od tata an ma- CAI Sottosezione Val Natisone 7 settembre 2008 MATAJUR. _Festa della Montagna PROGRAMMA ore 7.30 - Partenza escursione da Vernassino per raccordarsi con il sentiero CAI n. 749 ore 12.00 - Arrivo in cima al Matajur, Santa Messa ore 17.00 - Partenza per la discesa; ritrovo rifugio Pelizzo Si ricorda che, per il notevole dislivello e la lunghezza del percorso, la gita è riservata a camminatori ben allenati. Per motivi assicurativi i non soci del CAI sono invitati a comunicare la loro partecipazione entro il giovedì precedente all'uscita, (cell. 3492983555) Per informazioni più dettagliate contattate: Massimiliano (cell. 3492983555), Claudia me, sigurno so pomagaie piesmi go na ganku, pa muo-ra dat čast an Fabriziu, k’je darzù uodo tu termuse takuo, de nie bla nè previe marzia nè previe gorka (kake sreeje imajo otroc donaš-nji dan!). Po maš smo usi kupe popil an pojedli ta za cierkujo na zdravlje malega Giacoma grede, ki veselo so mu škam-pinjal an takuo nomalo buj zvestuo se uarnil damu. Na sliki je Giacomo, ki se je ro-diu 17. obrila, v naruočju sestrične, kužine Martine an blizu Cristine, heiere od Terese Gomatove an nepozabljenega Andrea Prehuaja-novega. (andreina) VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO DEŽELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER Tel. 0432934111 - www.meteo.fvg.itslovensko@osmer.fvg.it SPLOSNA SLIKA V nižjih plasteh ozračja nad našo deželo pritekajo šibki suhi severovzhodni tokovi,v višjih plasteh pa priteka hladnejši zrak,ki pripomore k popoldanski nestanovitnosti v gorah. Četrtek, 28. avgusta Po nižinah in ob obali bo prevladovalo jasno do pretežno jasno vreme;v hrbih bo dopoldne še pretežno jasno vreme, popoldne pa bo bolj spremenljivo z možnostjo kakšne krajevne plohe,ki bo verjetnejša v Karnijskih predalpah. Petek, 29. avgusta Prevladovalo bo v glavnem pretežno jasno vreme. OBETI Dnevne najvišje temperature se bodo gibale med 30°C po nižinah, do okoli 27°C ob obali. Nižina Obala Nižina Obala Najnižja temperatura (°C) 14/17 20/23 Najnižja temperatura (°C) 15/18 20/23 Najvišja temperatura (°C) 29/31 29/31 Najvišja temperatura (°C) 30/32 27/29 Srednja temperatura na 1000 m: 19°C Srednja temperatura na 1000 m: 20°C Srednja temperatura na 2000 m: 11°C Srednja temperatura na 2000 m: 12°C Ure sonca Sonf megla jasno zmerno obl. spremenlj. oblačno pretežno obl. nizka obl. .. . Zmanjšana Megla vidljivost Srednji veter Padavine (od polnoči do 24h) = = 8 ali več 6-8 2-4 2 ali manj lokalni zmeren močan rahle zmerne močne obilne c 3-6 m/s X >6 m/s 4 0-5 mm i 4 5-10 mm 4 4 4 4 10-30 mm 4 4 4 4 4 4 >30 mm Nevihta Sneg i Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponočje na razpolago «guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špieter na številko 727282, za Čedajski okraj v Čedad na številko 7081. Poliambulatorio S. Pietro al Nat, via Klančič 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infermier. domic. 0432.708614 Kada vozi litorina Železniška postaja / Stazione di Cividale: tel. 0432/731032 SETTEMBRE I DICEMBRE 2007 lž Čedada v Videm: ob 5.55*, 6.34*, 6.50*, 7.13, 7.36*, 8.10, 9.00, 10.00, 11.00, 11.59, 12.15*, 12.37, 12.58*, 13.20, 13.42*, 14.04, 14.26*, 15.06, 15.50, 17.13, 18.05, 19.20, 20.15 Iz Vidma v Čedad: ob 6.14*, 6.53*, 7.16*, 7.39, 8.13*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.18, 12.40*, 13.01, 13.23*, 13.45, 14.07*, 14.29, 14.46*, 15.26, 16.40, 17.40, 18.45, 19.55, 22.15 * samuo čez tiedan Bolnica Čedad ... 7081 Bolnica Videm .. .5521 Policija - Prva pomoč .. ....113 Komisarjat Čedad .703046 Karabinierji ....112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Čedad .705611 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 Kmečka zveza Čedad . .703119 Ronke Letališče . .0481-773224 Muzej Čedad .700700 Čedajska knjižnica .732444 Dvojezična šola .717208 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev . .732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Špeter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost ... .727325 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 29. AVGUSTA 4. SEPTEMBRA Čedad (Minisini) tel. 731264 Podboniesac 726150 - Tarbiž 2046 Zaparte za počitnice / Chiuse per ferie Fornasaro Čedad: od 29. vošta do 11. setemberja Kam po bencin / Distributori di turno NEDELJA 31. AVGUSTA Esso Čedad (na pot pruoti Vidmu)_Tamoil v Karanji