3-2006
62
3-2006
63
Na{a zgodba se je za~ela januarja leta 1977, 
ko so najbolj zagnani ~lani PD Ra{ica ustano-
vili alpinisti~ni odsek. Ta je sprva zdru`eval le 
nekaj ~lanov, {tevilo pa se je nato pove~evalo 
vzporedno s priljubljenostjo alpinizma, saj je bilo 
opazno pove~anje ~lanstva ob ve~jih uspehih slo-
venskih alpinistov v Himalaji in drugih gorstvih. 
@e leta 1980 je bilo na odseku okrog 40 ~lanov, 
ki so v tej sezoni opravili ve~ kot 1000 vzponov! 
Magi~na meja »1000« je bila po dveh plodnih 
letih v za~etku osemdesetih let prej{njega sto-
letja znova prese`ena {ele na prelomu tiso~letja, 
ko je ~lanstvo za~elo zopet nara{~ati, kar gre ver-
jetno pripisati predvsem vse ve~ji priljubljenosti 
{portnega plezanja in turnega smu~anja, pred-
stavnikov prijetnej{ega in bolj u`iva{kega dela 
alpinisti~ne dejavnosti. Od za~etkov do danes 
so se na{i ~lani aktivno udejstvovali v tako reko~ 
vseh »disciplinah« alpinistike. 
predstavljamo
AO Ra{ica:
kjer vsaka poka najde klin
?Tadej Debevec µ Matic Standeker
Na prvo odpravo so od{li leta 1977 v ^rno 
goro. Ob kasnej{ih {tevilnih vzponih v peruj-
skih in bolivijskih Andih ter drugih visokih 
gorstvih velja omeniti predvsem dose`ke v 
najvi{jih gorstvih sveta. Leta 1981 se je Vanja 
Matijevec udele`il 8. himalajske odprave v 
slovito ju`no steno Lotseja. Leto kasneje je 
Marija Frantar vodila prvo jugoslovansko ̀ ensko 
odpravo na Pik Komunizma (7495 m) in skupaj 
s {estimi alpinistkami stala na vrhu. Leta 1987 
so V. Matijevec, L. Vidmar, J. Kastelec in S. 
Frantar preplezali prvenstveno smer na Trisul I 
(7128 m) in opravili prvo pre~enje 7 km dolgega 
grebena od Trisula I do III. Po kraj{em zati{ju 
je »padel« prvi »ra{i{ki« osemtiso~ak: na Nanga 
Parbat (8126 m) se je po Schellovem grebenu 
povzpela M. Frantar. Na drugega (in zaenkrat 
zadnjega za Ra{ico) je stopil Du{an Polenik leta 
1998 (Daulagiri, 8167 m). 
Na skupni turi
3-2006
62
3-2006
63
Verjetno se Ra{i~ani lahko {tejemo za za~-
etnike »resnega« lednega plezanja pri nas, saj 
so na{i ~lani B. Oblak, L. Vidmar in V. Matije-
vec daljnega leta 1979 prvi preplezali {e danes 
spo{tovani slap Lucifer, kar je bil pomemben 
mejnik v tovrstnem plezanju. Prav ni~ pa ne 
zaostajamo tudi v {portnem plezanju, kjer 
posegamo po najte`jih smereh. Na{ najzna-
menitej{i friko je Jure Golob, ki je dolga leta 
premikal mejnike ra{i{kega in slovenskega 
{portnega plezanja. Za prihodnost te panoge 
se nam ob kopici njegovih posnemovalcev ni 
treba bati. Jure skupaj z Miho Vali~em, najbolj 
vsestranskim ra{i{kim plezalcem v zadnjem 
~asu, organizira tudi te~aje {portnega plezanja. 
Na ~elu odseka je trenutno trinajsti na~elnik. 
Vsak od njih je usmerjal in vodil odsek po svojih 
najbolj{ih mo~eh ter s tem dodal kamen~ek v 
mozaik. Postopno smo izoblikovali na~in dela, 
ki je sedaj `e nekaj let standarden in u~inkovit. 
^ez vse leto imamo skoraj vsak drugi teden 
organizirane skupne aktivnosti. Ve~inoma 
se dogajajo pod okriljem skupnih tur vsako-
letne alpinisti~ne {ole. Izvedemo vsaj osem 
skupnih tur, med njimi ponavadi tri dvodnevne. 
Pomembna novost, ki smo jo uvedli v zadnjih 
letih, so zimski in letni tabori, ki jih organizi-
ramo zato, da bi na{i ~lani spoznali, da plezanje 
v tujini ni nikakr{en »bavbav« in si hkrati malo 
raz{irili obzorja. Lani smo izvedli zimski in 
poletni tabor v gorah nad Chamonixom in `e 
~etrti tabor v italijanskih Dolomitih. Eden zani-
mivej{ih dogodkov je vsakoletna ra{i{ka tekma 
v {portnem plezanju, ki jo izvedemo jeseni na 
na{i umetni steni, na kateri poplezavajo `e 
otroci njenih graditeljev. Tekma je prilo`nost 
za prijetno dru`enje in preverjanje tekmovalnih 
sposobnosti ~lanov in prijateljev odseka. 
V letu 2005 smo opravili ve~ kot 1700 
vzponov, kar je bilo {e nekaj let nazaj nepred-
stavljivo veliko. Ob tem je potrebno omeniti, da 
se {tevilo vzponov sorazmerno s {tevilom ~lanov 
sicer pove~uje, kakovost pa, razen pri redkih 
posameznikih, ostaja precej enaka. Veliko smo 
se `e pogovarjali okoli tega, a do pametnega 
zaklju~ka {e nismo pri{li. Menim, da so vzrok 
temu predvsem spremenjeni motivi posamezni-
kov, ki prihajajo na na{ odsek. Ve~ina namre~ 
pride po dodatna znanja za hojo v gore, rekre-
acijo in morebiti {e najbolj z namenom poiskati 
dru`bo za tovrstno po~etje. 
Kar trenutno najbolj pogre{amo, je lastna 
mala plezalna stena, na kateri bi lahko na{i ~lani 
bolj kakovostno trenirali, hkrati pa bi nam omo-
go~ila la`je izvajanje {portnoplezalnih te~ajev 
ter ukvarjanje z mladimi tudi na tem podro~ju. 
V Ljubljani je tudi sicer stanje glede umetnih 
plezalnih sten prav `alostno in ~as bi `e bil, da 
ob relativno velikem {tevilu plezalcev na{a pre-
stolnica dobi sodoben in urejen plezalni objekt, 
ki bi bil uporabnikom vseskozi na voljo. Ko smo 
`e pri podmladku: na odseku se po nekaj posa-
mi~nih primerih obeta pravi »baby boom«, saj 
bomo v dobrih devetih mesecih bogatej{i za kar 
{est novih mladih ~lanov. »Delovna skupina za 
podmladek« je za naslednjo jesen `e pripravila 
dru`inski {portnoplezalni tabor na Kalymnosu z 
organiziranim varstvom otrok …
Naslednje leto bo na{ odsek praznoval 30 
let. V po~astitev jubileja bomo organizirali 
odpravo v Kirgizijo ter predstavili ra{i{ke prven-
stvene smeri, ki se jih je nabralo `e lepo {tevilo. 
Vodnik bo lepa dopolnitev zbornika Prvih 
petindvajset, ki smo ga izdali ob 25. obletnici 
ustanovitve odseka. Kljub temu, da slovimo kot 
bolj dru`inski odsek, posku{amo biti aktivni na 
vseh podro~jih in predvsem u`ivati v tem, kar 
po~nemo. Najpomembnej{e pa je seveda, da 
na{e geslo (glej naslov) ne ostane samo ~rka na 
papirju. Zato vabljene/i v na{o dru`bo!
Ve~ o odseku na
http://www.ao.rasica.org/novice.php. m
Mi se imamo radi ...