i i “Hadamard-novi” — 2009/10/15 — 15:01 — page 121 — #1 i i i i i i HADAMARDOVEMATRIKEINMISIJAMARINER9 ALEKSANDAR JURI ˇ SI ´ C Fakulteta za raˇ cunalniˇ stvo in informatiko Univerza v Ljubljani Math. Subj. Class. (2000): 05B20, 05B25, 05B30, 05C12, 05C62, 05C50, 05E20, 05E30, 05E35, 68R05, 68R10, 68R141, 11T71, 51E, 52C J. Hadamard (1865–1963) je bil eden izmed pomembnejˇ sih matematikov na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Njegova najpomembnejˇ sa dela zajemajo podroˇ cja teorije analitiˇ cnih funkcijinmatematiˇ cnefizike. Najboljznanpajepodokazuizrekaogostotipraˇ stevil(leta 1896, hkrati s C. J. De La Vall´ ee-Poussinom). V temˇ clanku predstavljamo Hadamardove matrike, njihove karakterizacije s Hadamardovimi grafi, geometrijami in Hadamardovimi kodami ter nekaj zanimivih konstrukcij in uporabo Hadamardovih matrik v praksi. HADAMARD MATRICES AND MARINER 9 MISSION J. Hadamard (1865–1963) was one of more important mathematicians at the turn of the 19 th century. His is most celebrated for his contributions in analtycal functions and mathematical physics. His most important result is the prime number theorem, which he proved in 1896 (at the same time as C. J. De La Vall´ ee-Poussin). In this article we intro- duce Hadamard matrices, their characterizations with Hadamard graphs, geometries and Hadamard codes, some interesting constructions and applications of Hadamard matrices in practice. Hadamardove matrike Naj bo A kvadratna matrika z n stolpci, za katero velja |(A) ij | ≤ 1. Kako velika je lahko detA? ˇ Ce si vrstice (oziroma stolpce) matrike A pred- stavljamo kot vektorje v R n , potem je njihova dolˇ zina navzgoraj omejena s √ n. Po drugi strani pa vemo, da absolutna vrednost determinante pred- stavlja prostornino paralelepipeda, ki ga doloˇ cajo ti vektorji, torej velja |detA|≤n n/2 . Ali lahko v tej neenakosti velja enakost? V tem primeru so vsi elementi matrike enaki ±1, vsaki dve razliˇ cni vrstici (oziroma stolpca) pa morata biti paroma pravokotni. To je bila motivacija Brennerja (1972) za naslednjo definicijo. Kvadratni matriki H z n vrsticami in z elementi ±1, za katero velja HH T =nI n , (1) pravimo Hadamardova matrika reda n. Glede na to, da matriˇ cni produkt v (1) sestavljajo produkti vrstic matrike H, lahko stolpce (oziroma vrstice) Obzornik mat. fiz. 56 (2009) 4 121 i i “Hadamard-novi” — 2009/10/15 — 15:01 — page 122 — #2 i i i i i i Aleksandar Juriši´ c Hadamardove matrike poljubno premeˇ samo (permutiramo) ali pa pomno- ˇ zimo z−1, pa bo nova matrikaˇ se vedno Hadamardova. Rekli bomo, da sta si taki Hadamardovi matriki ekvivalentni. Na prvi pogled se zdi, da iden- titeta (1) zagotavlja le pravokotnost vrstic. Vendar jo lahko pomnoˇ zimo z desne s H in dobimo HH T H = nI n H oziroma HH T H = HnI n . Upo- ˇ stevamo ˇ se obrnljivost matrike H, in ˇ ze smo pri identiteti H T H = nI n , v kateri sta vlogi vrstic in stolpcev zamenjani glede na identiteto (1). To po- meni med drugim tudi, da so razliˇ cni stolpci matrikeH paroma pravokotni. Predstavimo nekaj manjˇ sih Hadamardovih matrik: (1), 1 1 1 −1 ,     1 1 1 1 1 −1 1 −1 1 1 −1 −1 1 −1 −1 1     in             + + + + + + + + + − + − + − + − + + − − + + − − + − − + + − − + + + + + − − − − + − + − − + − + + + − − − − + + + − − + − + + −             (v slednji smo ±1 zamenjali s + in −). Zgornje Hadamardove matrike oznaˇ cimo zaporedoma s H 1 , H 2 , H 4 in H 8 (indeks torej kaˇ ze njihovo veli- kost). Opazimo, da sta v vseh ˇ stirih primerih prva vrstica in prvi stolpec sestavljenaizsamihenic. SameenicevprvemstolpcuoziromavrsticiHada- mardove matrike dobimo tako, da vrstice oziroma stolpce matrike H, ki se zaˇ cnejo z negativnim ˇ stevilom, pomnoˇ zimo z −1. Temu postopku pravimo normalizacija. ˇ Cejen>1, potemmoraimetivnormaliziranimatrikivsaka preostala vrstica polovico pozitivnih in polovico negativnih elementov, kar pomeni, da je n sod. S podobnim razmislekom pridemo do ˇ se moˇ cnejˇ sega sklepa. Trditev. ˇ Ce je H Hadamarova matrika reda n, potem je n = 1, n = 2 ali pa 4|n. Dokaz. Naj bo n> 2. Normaliziramo H, potem pa s permutacijo stolpcev spravimo prve tri vrstice matrike H v naslednjo obliko: 1. vrstica 2. vrstica 3. vrstica +++...+++ +++...+++ +++...+++ | {z } a stolpcev +++...+++ +++...+++ −−−...−−− | {z } b stolpcev +++...+++ −−−...−−− +++...+++ | {z } c stolpcev +++...+++ −−−...−−− −−−...−−− | {z } d stolpcev 122 Obzornik mat. fiz. 56 (2009) 4 i i “Hadamard-novi” — 2009/10/15 — 15:01 — page 123 — #3 i i i i i i Hadamardove matrike in misija Mariner 9 Za a,b,c,d∈N 0 velja: a+b+c+d = n, a−b+c−d = 0 (produkt tretje vrstice s prvo vrstico), a+b−c−d = 0 (produkt druge vrstice s prvo vrstico), a−b−c+d = 0 (produkt druge in tretje vrstice), vsota zgornjih ˇ stirih enaˇ cb pa nam da 4a=n. ˇ Ce se v zgornjem sistemu enaˇ cb osredotoˇ cimo samo na predznake, v njem zagledamo matriko, ki je ekvivalentna H 4 . Kot bomo videli, lahko pridemo do H 4 na veˇ c naˇ cinov. Do naslednjega si v naslednjem razdelku pomagamo z grafi, bolj natanˇ cno s 4-razseˇ zno kocko. Karakterizaciji z grafi in geometrijami Vpovezanemgrafuje razdalja meddvemavozliˇ sˇ cemadefiniranakotˇ ste- vilo povezav najkrajˇ se poti med njima, njegov premer pa je enak najveˇ cji razdaljimednjegovimivozliˇ sˇ ci. Vpovezanemgrafupremerad∈Nizberimo vozliˇ sˇ ci u in v, ki sta na razdalji i∈{0,1,...,d}, ter opazujmo sosede voz- liˇ sˇ ca v glede na razdaljo od vozliˇ sˇ ca u. Zaradi trikotniˇ ske neenakosti velja, da so le-ta od u lahko oddaljena bodisi i−1 (kadar je i> 0), i ali pa i+1 (kadar jei 1 in je (n/2 e )−1 potenca lihega praˇ stevila. Za n < 1000 nam potem 128 Obzornik mat. fiz. 56 (2009) 4 i i “Hadamard-novi” — 2009/10/15 — 15:01 — page 129 — #9 i i i i i i Hadamardove matrike in misija Mariner 9 leta 1962 poleg Williamsonove bloˇ cne metode [12], ta je prvi skonstruiral Hadamardovo matriko reda 172, ˇ ze uporabili raˇ cunalnike. Slavna Hada- mardova matriˇ cna domneva iz leta 1893 pravi, da obstaja Hadamardova matrika reda 4n za vsako naravno ˇ stevilo n. Leta 2004 sta iranska mate- matika H. Kharaghani in B. Tayfeh-Rezaie [7] konstruirala Hadamardovo matriko reda 428 (na sliki 4 je lepo razvidna tudi Williamsonova bloˇ cna metoda). Najmanjˇ si odprti primeri obstoja Hadamardove matrike so sedaj matrike reda 668, 716, 876, 892. Najnovejˇ so konstrukcijo (Hadamardova matrika reda 764) pa je lansko leto odkril Djokovi´ c [3]. Hadamardove kode in ekspedicija Mariner 9 Definicija Hadamardovih matrik nam zagotavlja nekakˇ sno ” uravnoteˇ ze- nost“, zato jih lahko uporabimo na ˇ stevilnih podroˇ cjih. Tu predstavljamo sestavljanje uˇ cinkovitih kod za odpravljanje napak. Spomnimo se, da je koda podmnoˇ zica nekega prostora, v katerem je definirana razdalja [6]. Na prostoru m-teric najbolj pogosto uporabljamo Hammingovo razdaljo, ki je enakaˇ stevilurazliˇ cnihkoordinatmeddveman-tericama. Morebitnenapake v tem primeru odpravljamo po principu najbliˇ zjega soseda, ki dani m-terici izbere najbliˇ zji element kode. Slika 5. H-koda ostanejo ˇ se naslednje velikosti: 92, 116, 156, 172, 184, 188, 232, 236, 260, 268, 292, 324, 356, 372, 376, 404, 412, 428, 436, 452, 472, 476, 508, 520, 532, 536, 584, 596, 604, 612, 652, 668, 712, 716, 732, 756, 764, 772, 808, 836, 852, 856, 872, 876, 892, 904, 932, 940, 944, 952, 956, 964, 980, 988, 996. 121–135 129 i i “Hadamard-novi” — 2009/10/15 — 15:01 — page 130 — #10 i i i i i i Aleksandar Juriši´ c Naj bo H Hadamardova matrika reda 4m. Vzemimo vrstice matrike H in matrike −H ter zamenjajmo vse ” −1“ z ” 0“, glej sliko 5. Tako dobimo 8m vektorjev dolˇ zine 4m nad binarnim obsegomZ 2 (pri dolˇ zini mislimo na ˇ stevilo koordinat in ne evklidske razdalje). Neposredno iz definicije Hada- mardove matrike sledi, da je Hammingova razdalja med poljubnima razliˇ c- nima vektorjema bodisi 2m ali 4m (razdalja do svojega negativa je 4m, do vseh drugih pa 2m). Te vrstice generirajo vektorski podprostor v (Z 2 ) 4m , ki predstavlja kodo. Potem je njena najmanjˇ sa razdalja 2m, koda pa lahko popravi do (m−1)-napak. Tako dobljenim kodam pravimo Hadamardove kode. ˇ Ce pa dobimo iz Hadamardove matrike reda 2 Hadamardovo matriko s tenzorskim produk- tom, potem kodo imenujemo tudi Reed-Mullerjeva koda prve vrste. Proces uporabe kod bomo preverili na aplikaciji iz realnega sveta. Ma- riner 9 je bila vesoljska sonda iz leta 1971, katere namen je bil leteti do Marsa in poˇ siljatiˇ crno-bele slike na Zemljo (prva sonda, ki je letela v orbiti drugega planeta). ˇ Cez vsako sliko je bila nameˇ sˇ cena podrobna mreˇ za in za vsak kvadratek v tej mreˇ zi (piksel) je bila izmerjena sivina na skali od 0 do 63 (tj. 2 6 moˇ znosti oziroma 6 bitov informacije). Ta ˇ stevila, zapisana v binarni obliki, so bili podatki, ki so bili poslani na Zemljo (bolj natanˇ cno v laboratorij kalifornijskega instituta za tehnologijo v Pasadeni). Ob prihodu jebilsignalˇ sibekinjemoralbitiojaˇ can. Motnjeizvesoljatertermiˇ cnemo- tnje iz ojaˇ cevalca povzroˇ cijo, da vˇ casih poslano enico preberemo kot niˇ clo (in obratno niˇ clo kot enico). ˇ Ze ˇ ce je verjetnost napake le 5 %, bo ob pred- postavki, da ne bomo uporabili nobenih kod, kvaliteta slik izredno slaba (le 26 % pravilna, velja namreˇ c 1− 0,95 6 ≈ 0,26). Torej ni dvoma, da moramo uporabiti kode za odpravljanje napak. Vpraˇ samo pa se lahko tudi, katere kode naj uporabimo. Vsaka koda bo poveˇ cala velikost podatkov, ki jih moramo poslati. Mariner 9 je bilo majhno vozilo, ki ni moglo nositi velikega oddajnika, tako da je moral biti signal usmerjen, vendar je na velikih razdaljah signal teˇ zko uspeˇ sno usmeriti. Poleg tega pa je bila omejena tudi maksimalna velikost podatkov, ki se jih da poslati v danem trenutku (ko je oddajnik naravnan). Le-ta je bila enaka petkratni velikosti originalnih podatkov. Ker so bili podatki sestavljeni iz ˇ sestih bitov, so bile lahko kodne besede sestavljene iz tridesetih bitov. Kode s ponavljanjem smo predstavili ˇ ze v [5] (ˇ ce vsak simbol ponovimo m-krat, lahko z veˇ cinskim pravilom odkodiramo pravilno, ˇ ce je pri prenosu priˇ slodomanjkotm/2napak). Kodaspetimiponovitvamijebilaenaizmed 130 Obzornik mat. fiz. 56 (2009) 4 i i “Hadamard-novi” — 2009/10/15 — 15:01 — page 131 — #11 i i i i i i Hadamardove matrike in misija Mariner 9 moˇ znosti, saj jo je enostavno implementirati, vendar pa le-ta lahko popravi le 2 napaki. Hadamardova koda, ki je zasnovana na Hadamardovi matriki reda 32, pa je lahko popravila 7 napak, tako da je bila vredna nekoliko bolj zapletene implementacije. Z uporabo te kode je verjetnost napake na sliki zreducirana na samo 0,01 % (v primeru kode s petimi ponovitvami pa bi bila verjetnost pribliˇ zno 1 %). Predpostavimo, da je verjetnost, da se spremeni en bit, enaka p=0,01. Potem je verjetnost, da je sprejeti piksel napaˇ cen 1−0,99 6 ≈ 0,06. Verje- tnost v primeru kode s ponavljanjem pa je: 1− 5 0 (1−p) 5 + 5 1 p(1−p) 4 + 5 2 p 2 (1−p) 3 6 in v naˇ sem primeru verjetnost 6· 10 −5 , da bo prejeti piksel napaˇ cen. V primeru Hadamardove kode pa imamo: 1− 7 X i=0 32 i p i (1−p) 32−i = 32 X i=8 32 i p i (1−p) 32−i , kar nam da bistveno boljˇ so verjetnost 8·10 −10 . Reed-Mullerjeva koda sicer res potrebuje pribliˇ zno enako koliˇ cino dodane informacije, je pa zato skoraj 70000-krat zanesljivejˇ sa. Sedaj pa preusmerimo naˇ so pozornost k problemu kodiranja in odkodi- ranja z uporabo Hadamardove kode. Na prvi pogled kodiranje ne bi smelo povzroˇ cati teˇ zav. Imamo namreˇ c 64 razliˇ cnih podatkov in 64 kodnih besed, karpomeni, da bimorala delovatiˇ ze poljubna bijekcija. Teˇ zava pa je vtem, da je Mariner 9 majhna naprava, ta naˇ cin pa bi zahteval hranjenje vseh 64 32-bitnih kodnih besed. Veliko bolj ekonomiˇ cno v smislu prostora in laˇ zje je bilo narediti hardware, ki dejansko izraˇ cuna kodno besedo, namesto da jo prebere iz pomnilnika. S pravilno izbiro Hadamardove matrike postane Hadamardova koda li- nearna (o linearnih kodah si lahko preberete veˇ c v [8]), tako da je ta izraˇ cun v resnici mnoˇ zenje podatkov z generatorsko matriko kode. Prava izbira za Hadamardovo matriko je tista, ki jo dobimo iz tenzorskega produkta Ha- damardove matrike reda 2. Z matematiˇ cno indukcijo lahko preverimo, da je taka koda linearna. Sedaj pa si oglejmo pobliˇ ze ˇ se problem odkodiranja. Prejetisignal,tj.zaporedje32-ihniˇ celinenic,jenajprejspremenjenvobliko ±1 (tako da zamenjamo ” 0“ z ” −1“). Tako dobimo vektor x, in ˇ ce ni bilo napak, potem jexH T , kjer je H originalna Hadamardova matrika, vektor z 31-imi koordinatami enakimi 0 in eno koordinato enako ±32. 121–135 131 i i “Hadamard-novi” — 2009/10/15 — 15:01 — page 132 — #12 i i i i i i Aleksandar Juriši´ c Slika 6. Povrˇ sina Marsa ˇ Ce pa nastanejo napake, potem se taˇ stevila spremenijo. Vendar pa naj- veˇ c 7 napak poveˇ ca vrednost z 0 na najveˇ c 14, vrednost 32 pa se zmanjˇ sa kveˇ cjemu do 18 (v tem primeru prejeta beseda spominja na poslano kodno boljkotkaterakoliizmedpreostalih63kodnihbesed). Torejnammesto, na katerem se pojavi po absolutni vrednosti najveˇ cja vrednost vektorja xH T , pove,kateravrsticamatrikeH (oziroma−H,ˇ cejeoriginalnavrednostnega- tivna)jebilaposlana. Kerjebiloriginalnialgoritemzaodkodiranjesignalov sonde Mariner 9 poˇ casen (potreboval je 322 mnoˇ zenj in ustrezna seˇ stevanja za vsako kodno besedo), so na Zemlji uporabili ˇ stevilne raˇ cunske trike in tako zreducirali raˇ cunanje na vsega eno tretjino. Hadamardove matrike v kemiji in statistiki Hadamardove matrike se uporabljajo tudi za izboljˇ savo natanˇ cnosti pri merjenjih podobnih objektov. Problem kemijskega ravnoteˇ zja, pri katerem lahko objekte postavimo na katero koli stran tehtnice, glej sliko 7, je skoraj popolnoma reˇ sen s Hadamardovimi naˇ crti, ki jih lahko dobimo iz Hadamar- dovih matrik [9]. Brez tega postopka bi morali v nekaterih primerih tehtati tudi do n n/2 - krat oziroma n (n+1)/2 -krat, pri ˇ cemer je n ˇ stevilo objektov. Npr. stolpce lahko interpretiramo kot uteˇ zi na inˇ strumentu z dvema skalama, vrstice pa kot objekte, ki jih ˇ zelimo tehtati. Med vsakim izmed n tehtanj uporabimo vseh n objektov. Ko merimo j, postavimo i-ti objekt na levo stran, ˇ ce je H ij = 1, sicer pa na desno. Ta naˇ cin merjenja bo natanˇ cnejˇ si (manjˇ sa varianca/sprememba), kot ˇ ce bi merili vsak objekt posebej. 132 Obzornik mat. fiz. 56 (2009) 4 i i “Hadamard-novi” — 2009/10/15 — 15:01 — page 133 — #13 i i i i i i Hadamardove matrike in misija Mariner 9 Slika 7 Kompleksne Hadamardove matrike ˇ Ce namesto H ij = ±1 zahtevamo pri definiciji Hadamardove matrike raje |H ij | = 1, transponiranje pa pomeni hermitsko transponiranje, do- bimo kompleksne Hadamardove matrike. Podobno kot pri obiˇ cajnih Hada- mardovih matrikah imamo v bistvu natanko eno kompleksno Hadamardovo matriko reda 3 (t. i. Butson-Hadamardovo matriko) in jo sestavimo s pri- mitivnim kubiˇ cnim korenom ˇ stevila 3, ki ga oznaˇ cimo z w:   1 1 1 1 w w 2 1 w 2 w   . Kompleksne Hadamardove matrike obstajajo za vsako naravno ˇ stevilo n (medtem ko pri realnih ni tako). Npr. Fourierove matrike (F n ) jk := e 2πi(j−1)(k−1)/n , za j,k =1,2,...,n, pripadajo temu razredu. Za konec pa postavimo bralcem ˇ se nekaj zanimivih nalog: Naloga 1. Za n = 2 m in 1 ≤ i ≤ m definiramo matriko M (i) n z M (i) n := I 2 m−i ⊗H 2 ⊗I 2 i−1. Dokaˇ zi, da je produkt M (1) n M (2) n ...M (m) n enak Hada- mardovi matriki H n , ki smo jo skonstruirali s tenzorskim produktom. Naloga 2. V primeru Reed-Mulerjeve kode prve vrste je sprejeta besedax odkodirana tako, da izraˇ cunamo xH T n . ˇ Ce ni priˇ slo do prevelikega ˇ stevila napak, potem bodo vse vrednosti vseh koordinat tega produkta blizu 0, z izjemo tiste, katere absolutna vrednost bo blizu n. Tako bomo vedeli, kateri vektor je bil v resnici poslan. Mnoˇ zenje s ±1 imenujemo operacija. Primerjaj ˇ stevilo operacij, ki so potrebne za odkodiranje, ˇ ce (a) uporabimo matriko H n , (b) uporabimo reprezentacijo iz prve na- loge. 121–135 133 i i “Hadamard-novi” — 2009/10/15 — 15:01 — page 134 — #14 i i i i i i Aleksandar Juriši´ c Drugi primer je poznan kot hitra Fourierova transformacija. Slika 8. ˇ Se nekaj predstavitev Hadamardovih matrik iz razliˇ cnih rekurzivnih konstrukcij (nakljuˇ cne, Walshove in Paleyjeve Hadamardove matrike). Veˇ c o Hadamardovih matri- kah lahko najdete v priroˇ cniku [2] (v katerem je 5. del posveˇ cen prav Hadamardovim matrikam) ter na Wikipediji in Wolframovem raziskovalnem centru. Naloga 3. Naj bo M (m×n)-razseˇ zna binarna matrika, v kateri je Ham- mingova razdalja med poljubnima dvema razliˇ cnima vrsticama vsaj d (ˇ ce postavimoHadamardovomatrikoH nadmatriko−H inzamenjamosimbole 134 Obzornik mat. fiz. 56 (2009) 4 i i “Hadamard-novi” — 2009/10/15 — 15:01 — page 135 — #15 i i i i i i Hadamardove matrike in misija Mariner 9 ±1 v niˇ cle in enice, dobimo primer z m = 2n in d = n/2). Preˇ stej ˇ stevilo urejenih trojic (i,j,k), za katere sta i in j (indeksa) razliˇ cni vrstici, k pa je tak stolpec, da je M(i,k) 6= M(j,k), na dva naˇ cina – tako da nam en da neenakost,kivsebujed,drugipastolpˇ cnevsotematrikeM. ˇ Ceprivzamemo 2d>n, potem dokaˇ zi oceno m≤ 2d 2d−n , ki ji pravimo v teoriji kodiranja tudi Plotkinova ocena. Kateri pogoj nam zagotovi enakost? Naloga 4. V prejˇ snji nalogi privzemi d =n/2 in dokaˇ zi, da je potem m≤ 2n ter da enakost implicira eksistenco Hadamardove matrike reda n. LITERATURA [1] V. Belevitch, Theory of 2n-terminal networks with applications to conference tele- phony, Electrical Communication 27 (1950), str. 231–244. [2] C. J. Colbourn in J. H. Dinitz, Handbook of Combinatorial designs, druga izdaja, Chapman&Hall/CRC, 2007. [3] D. ˇ Z. Djokovi´ c, Hadamard matrics of order 764 exist, Combinatorica 28 (2008), str. 487–489. [4] P.delaHarpe, Spin models for link polynomials, strongly regular graphs and Jaeger’s Higman-Sims model, Pacific J. Math. 162 (1994) 1, str. 57–96. [5] A. Juriˇ si´ c, Napake niso veˇ cne – Presek, zgoˇ sˇ cenke, planeti in kode, Presek 30 (2002/2003) 6, str. 361–366. [6] A. Juriˇ si´ c in A. ˇ Zitnik, Reed-Solomonove kode, Obzornik mat. fiz. 51 (2004) 5, str. 129–143. [7] H. Kharaghani, A Hadamard matrix of order 428, J. Combin. Des. 13 (2005), str. 435–440. [8] S. Klavˇ zar, O teoriji kodiranja, linearnih kodah in slikah z Marsa, Obzornik mat. fiz. 45 (1998) 4, str. 97–106. [9] A. M. Mood, On Hotelling’s Weighing Problem, Ann. Math. Statist. 17 (1946), str. 432–446. [10] K. Nomura, Spin models constructed from Hadamard matrices, J. Combin. Th. Ser. A 68 (1994), str. 251–261. [11] R. E. A. C. Paley, On orthogonal matrices, J. Math. Phys. 12 (1933), str. 311–320. [12] J. Williamson, Hadamard’s determinant theorem and the sum of 4 squares, Duke Math. J. 11 (1944), str. 65–81. 121–135 135