TRBOVLJE, 1. FEBRUARJA 1962 zufeMk* T E D NIK GLASILO SZDL LITIJA, ZAGORJE, HRASTNIK, TRBOVLJE - UREJA UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK STANE ŠUŠTAR - ODGOVORNI UREDNIK MARIJAN LIPOVŠEK LETO XV. ŠTEVILKA 6. CENA 20 DIN , iiiiiiniiiiiiiiiiiHi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii iiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii! I 28 delavcev -| 4 ekonomske enote g Na zadnji seji zbora proizvajalcev ObLO v Hrastnika so v 1 s razpravi o neutemeljenosti formiranja ekonomskih enot v pre- g g tiranem številu spregovorili o primeru Elektrotehničnih delav- 1 g nic v Hrastniku, kjer so ob 28-članskem delovnem kolektivu for- 1 g mirali kar 4 ekonomske enote. Od teh štirih ekonomskih enot s g je bila glede na konjunktumost visoko rentabilna le ena, medtem I e ko so vse tri ostale ekonomske enote izkazovale majhno oziroma e g premajhno rentabilnost. Od tod je izhajalo poznejše stališče s E podjetja, naj bodo tri slabe ekonomske enote ukinjene in naj 1 g se njihova dejavnost prenese glede na to, da je kljub vsemu H E potrebna — v delokrog stanovanjskih skupnosti. g g Ob tem vprašanju so navajali še drugo, ki izhaja iz tega, i = namreč neumestnost delitve stroškov na ekonomske enote. Do- S e ločeno je bilo namreč že s prvim pravilnikom, ki je bil sestav- E s Uen prej, preden so bile dane natančne smernice za delitev do- s g hodka po pravilnikih, da krijejo vse ekonomske enote stroške g g uprave z enakim procentom na posameznega zaposlenega člana E e kolektiva v vseh enotah, ne pa s procentom iz gospodarskega = E uspeha ekonomskih enot. E Jasno je, da v bistvu delovni kolektiv, ki ne dosega število | H članov, ki je potrebno za izvolitev delavskega sveta in je torej " H celotni delovni kolektiv delavski svet, nima osnov za formiranje g ekonomskih enot, temveč je v celoti ekonomska enota. Ob tem E g je bilo mimogrede omenjeno tudi to, da je v občini ekonomska s g enota, ki ima samo enega delavca. 5 Ta primer je samo eden od izrazitejših primerov, podobno E [g pa se je dogajalo tudi v gostinstvu in trgovini in manjših pod- g g jetjih nasploh. V vnemi, da bi čimprej zadostili stališčem po po- = §§ trebi formiranja ekonomskih enot, so marsikje samo dali drugo g e ime obračunskim oziroma stroškovnim enotam. or š 3 E iiiiiliiiiiiiiiii[iniimiiiiii|uii:iiiiiiiiiitnmiiiniiiiiiliiiiiiiHiiimiiiiniiiMiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiinuiiiiminninng miiaiiinunim.im Ustava komune Se preden je sprejeta ustava FLR Jugoslavije, so se začele priprave na sprejemanje statutov občin. Čeprav temeljijo statuti občin na ustavi, je že zdaj dokaj jasno, kakšna mora biti osnova novih statutov občin. Glede na to, da se je občina spremenila v družbenopolitično skupnost proizvajalcev in potrošnikov in se tako preoblikovala v komuno, je nujno, da se to odrazi v statutih občin, ki so doslej akt, ki vsebuje le načela za delovanje predstavniških teles, v bodoče pa morajo biti listina, ki določa vse družbene, ekonomske in politične odnose. Značilno je načelo, da vsaka občina zase samostojno sprejme statut občine z referendumom! Statut občine je v bistvu ustava komune, je torej pismeni dogovor ljudi ene komune o tem, kako bpdo urejali notranje življenje svoje skupnosti. V zasavskih občinah doslej še niso formulirali tez, po katerih naj bi se ravnali pri oblikovanju svojih statutov, pač pa so povsod že imenovali komisije, katerim je naloženo začeti s pripravami novih statutov občin. Najširše so zasnovali komisijo v Hrastniku, kjer šteje 2J članov in ima še ožji strokovni sekretariat, ki bo pravno formuliral stat::t. V Zagorju je komisija 7-članska, vendar predvidevajo, da bo v kratkem začelo delovati okrog pet podkomisij. Tudi v Litiji imajo 7-člansko komisijo, v Trbovljah pa i-člansko: V obeh občinah prav tako predvidevajo delovanje podkomisij. Povsod že zdaj računajo na to, da bodo že prvi naslednji zbori občanov spregovorili že o osnovah bodočih statutov občin. Kljub temu, da je trenutno še dovolj časa za pripravljanje osnut- kov novih statutov občin pa je nekaj mesecev za tako obsežno delo pravzaprav prav kratek čas. Zaradi tega bodo v prihodnjih tednih in mesecih zaposleni s pripravami statutov občin v posameznih komunah vsi, ki so že doslej storili kaj pomembnejšega za razvoj komune in na ta način poznajo vsaj v osnovi celotno dogajanje v komuni, torej vse gradivo, ki ga bodo komisije v celoti ali v podkomisijah obdelovale. Veliko in odgovorno delo se je začelo! SZDL ■ lludska tribuna V času od 27. decembra lanskega leta do 21. januarja tega leta so bile na območju trboveljske komune konference krajevnih organizacij Socialistične zveze. Doslednost Zborom volivcev dajejo v hrast-niški občini vedno večji poudarek, vedno večjo pozornost pa, skladno i tem, tudi izvrševanju sklepov zborov občanov. Zaradi tega je vredno spregovoriti o donosu ljudskega odbora in njegovih organov ter organov družbenega uprUvljania do izvrševanja sklepov zborov ob-:,‘"tov'.v 2e več kot dve Uti jt v hrastniški občini uveljavljena praksa, da imajo pri tajništvu ObLO Hrastnik evidenco nad izvrševa-ijem sklepov zborov občanov, tudi tistih, ki so v pristojnosti za reševanje izven ObLO. Veliko število sklepov je dostavljenih v rešitev stanovanjskim in krajevnim skupnostim, komunalnemu gospodarstvu 'n drugim samoupravnim organom, kot tudi upravnim organom občine, % okrog 20 V* vseh sklepov sodi v pristojnost obeh zborov občinskega ljudskega odbora, kjer jih odborniki tudi rešujejo. Zadnje čase razpravljajo na sejah ljudskega odbora o sklepih zborov občanov neposredno po zaključenih zborih, medtem ko se je včasih dogajalo tudi to, da so bili predloženi na sejo z večmesečno zamudo. Manj pripravljeno in tehtno pa rešujejo sklepe zborov občanov pri drugih organih. Marsikdaj odpravijo kakšen sklep zbora občanov s pripombo: •poslali smo pismo• ali »o sklepu bmo še razpravljali« ali •opozorilo (je bilo odposlano temu in onemu*. Slednje govori o formalnem reševanju sklepov zborov občanov, potrebno pa je sklepe izvrševati dejansko in hitro, če sc sklepi takšni, da jih je mogoče izvršiti. Ob izvrševanju sklepov zborov občanov lahko rečemo se to, da tih je bilo od vseh sprejetih v spomladanskem sklicu lanskega leta izvršenih le okrog 60 % vključno i tistimi, za katere je bilo ugotovlje-n°, da jih nikakor ni mogoče izvršiti (11,J %). Sklepi poznejših sklicev zborov občanov so, kot jt mogoče predvidevati iz načina ob-favnavanja, v znatnejši meri izvršeni, vendar ne tudi vsi, kar je 'ozvidno iz poročil na slehernem Naslednjem zboru občanov, kjer je 'e vedno precej neizvršenih sklepov Ponovno obravnavanih. Nenehno ponavljanje nekaterih 'blepov, med katerimi sta zlasti v Hrastniku ureditev prostorov za muzej in prašenje saj za Savo, ko zelo utrujajoče, čeprav sta obe vprašanji takšni, da jih je le s tfžavo mogoče takoj ali v kratkem '.'siti. Predvsem ob slednjem vpra-je ves čas obstajal pomislek, " ‘ >e bilo od strani občinskih fo-tuninv rpt prav vse storjeno, da bi s'prntfm omilil, če že ne povsem e*‘lt Manj neizvršenih sklepov ^orov občanov pomeni vsekakor e .Povečanje zaupanja občanov v ^‘‘elnost in učinkovitost teh bnrov. ( P'av iz dejstva, da je v hrastni-iln°v vedno večja, pa je mogoče t Pečini udeležba na zborih obeliti, da so tamkaj ti zbori ravnavani z vedno resnejšim oi- "°»o», Misel, naj se namesto občinskih konferenc SZDL izvedejo krajevne konference in da se na le-teh izvolijo delegati za okrajno konferenco, se je pokazala kot zelo uspešna, saj so konference prispevale k nadaljnji učvrstitvi krajevnih organizacij SZDL. Prav dejstvo, da je občinski odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva posvetil organizacijskim, političnim in kadrovskim pripravam minulih konferenc tolikšno skrb, kot še nikdar doslej, kaže na vse močnejši premik v delu — na sa-moosvajanje dela krajevnih organizacij ter na spoznanje, katere in kakšpe so naloge krajevnih organizacij SZDL. O pripravah na konference krajevnih organizacij je občinski odbor SZDL razpravljal na več sejah, tako na sejah izvršnega odbora, kot na sestanku predsednikov in sekretarjev krajevnih organizacij ter na seji občinskega odbora Socialistične zveze. O vseh teh pripravah pa so tekli tudi individualni razgovori, tako da je bila organizacijska stran konferenc temeljito pripravljena. Pomanjkljivost je pa v tem, da zadolženi člani občinskega odbora SZDL niso opravili vseh svojih nalog. Udeležba na konferencah krajevnih organizacij ni bila najboljša, zlasti v Centru in Čečah, kjer bi se glede na prostor lahko udeležijo konference več občanov. Opaziti pa je bilo mogoče močno spremembo v sestavu navzočih državljanov, ker so se konference udeležili zlasti neposredni proizvajalci in vodilni uslužbenci, ki so prinesli v razprave tehtne misli. Prav tako je bito opaziti na konferencah občane iz šol, zdravstvene delavce, člane šolskih odborov, stanovanjskih in krajevnih skupnosti ter predstavnike raznih društev in organizacij. Zal pa je na konferencah sodelovalo premalo mladih ljudi. Na področju vseh sedmih krajevnih organizacij so se napravile določene spremembe glede na število članov odborov posameznih krajevnih organizacij. Vse krajevne organizacije so zmanjšale število odborov, enake spremembe so bile izvedene tudi v nadzornih odborih krajevnih organizacij. Ponekod pa so bile potrebne dopolnitve odborov zaradi preselitve članov ter zaradi neaktivnosti posameznikov, Razveseljivo je, da so v odbore in nadzorne odbore krajevnih organizacij izvolili tudi precejšnje število lena, ki jih je sedaj v odborih krajevnih organizacij od skupnega števila 105 že 28, v nadzornih odborih jih je pa od skupnega števila 18 troje. Razveseljivo je nadalje, da je v sestavu odborov precejšnja udeležba mladine, stare do 25 let. Določene spremembe v krajevnih odborih so se Izvedle zato, da bi se izboljšalo delo le-teh. Toda kljub spremembam v odborih bo potrebno nenehno spremljati delo posameznih odborov. Potrebno je tudi, da v bodoče nc bi bile kadrovske spremembe slučajne, temveč bo moral občinski odbor SZDL to vprašanje reševati sproti In ob potrebi določene odbore izpopolniti z začasnim ko-optiranjem posameznih odbornikov. Vsi referati na konferencah so obravnavali delo in bodoče naloge Socialistične zveze ter so se nanašali na gradivo II. plenuma SZDL Slovenije. Razčlenjevale in poudarjale so se naloge Socialistične zveze v komuni, nakazalo smernice glede delitve dohodka, obravnaval proces samoupravljanja ter poudarjala potreba dela in nalog samih krajevnih organizacij. In še glede sekcij. Na večini konferenc so občani povedali, da je zastarelost in nedelavnost krajevnih organizacij vzrok, da le-te niso zaživele in da ne morejo začeti z delom. Občani si nadalje žele razgovorov in informacij, skratka — žele si najtesnejšega sodelovanja z raznimi organizacijami in društvi ter seznanjanje z najrazličnejšimi vprašanji. Konference so pokazale, da je Socialistična zveza splošna ljudska tribuna, da se med ljudmi vedno močneje uveljavlja misel in spoznanje, da je z občani še vse premalo stika in sodelovanja, da široke vrste članov še niso seznanjene s številnimi komunalnimi problemi ter s celotno socialistično politiko. Vsekakor bo občinski odbor SZDL poskušal najti pot za čimboljšo pomoč posameznim krajevnim organizacijam, da jim bo stal ob strani pri izvajanju sklepov konfprenc krajevnih organizacij. Telegrami ZAGORJE OB SAVI — V nedeljo so Imeli v Tovarni elek-troporceiana na Izlakah slavje ob razvitju zastave sindikalne podružnice. HRASTNIK — Do 15. februarja bodo na področju občine izvolili nove člane hišnih svetov. Krajevne organizacije SZDL posvečajo zlasti vsebinskim in kadrovskim pripravam na volitve vso pozornost. Ker so na konferenci krajevne organizacije SZDL Hrastnik I predlagali, naj se podaljša mandatna doba članov hišnih svetov na dve leti, bodo proučili pred volitvami tudi ta predlog. TRBOVLJE — V četrtek, 8. februarja, bo v domu Svobode II konferenca članov ZK z območja stanovanjske skupnosti »Fi i n-ca Fakina«, na kateri bodo razpravljali o gradivu III. plenuma CK ZKJ. LITIJA — Na zadnji seji Je občinski ljudski odbor kot prvi v Zasavju sprejel odlok o uvedbi občinskega prometnega davka na lokalne telefonske in telegrafske storitve. ZAGORJE OB SAVI — Jutri bo zasedal plenum občinskega sindikalnega sveta, ki bo razpravljal o poročilu o pravilnikih o delitvi čistega dohodka in o delitvi osebnih dohodkov. TRBOVLJE — V ponedeljek bo seja občinskega odbora SZDL, na kateri bo podano poročilo o delu izvršnega odbora občinskega odbora SZDL; razpravljali bodo tudi o poročilih nekaterih komisij. ZAGORJE OB SAVI — V soboto je končal z delom tečaj za knjižničarje, ki ga je v Delavskem domu pripravil Okrajni svet Svobod in prosvetnih društev iz Ljubljane. Ob tromeseilu analiza osebnih dohodkov Zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora v Hrastniku je na svoji zadnji seji razpravljal samo o pravilnikih o delitvi dohodka. Na tej seji je zbor proizvajalcev sprejel priporočila, ki bodo pismeno dostavljena vsem delavskim svetom v obravnavo. Priporočano je, naj bi čevljarske delavnice priključili stanovanjskim skupnostim, in sicer zaradi tega, ker so le-te nizko rentabilne, vendar so potrebne. O drugih podobnih panogah obrti naj bi prav tako razpravljal svet za in- dustrijo in obrt in našel način za rešitev, ki bi ustrezal potrebam kraja kot tudi delovnih kolektivov. — Pri tem namreč nastopa vprašanje primernega . zvišanja osebnih dohodkov delavcem, katerim so v sedanjih možnostih osebni prejemki prenizki. Nadalje je priporočano, naj bi gospodarske organizacije ob koncu I. tromesečja v letošnjem letu izdelale analizo gibanja osebnih dohodkov v obliki primerjave osebnih dohodkov v panogi in sorodnih podjetjih. Reševanje problemov družbenega standarda V Litiji že nekaj časa ugotavljajo, da sam občinski ljudski odbor ne more reševati vsak dan večje probleme družbenega standarda. Zato si na občinskem LO prizadevajo, da bi v sodelovanju z gospodarskimi organizacijami izdelali dolgoročnejši program reševanja problemov družbenega standarda. Začetek odločnejše akcije v tej smeri pomeni tudi razprava okrog teh problemov na zadnji seji zbora proizvajalcev ObLO. Predsednik občinskega ljudskega | odbora Stane Pungerčar je namreč v razpravi na seji naglasih da je treba pri finansiranju gradenj objektov družbenega standarda zagotoviti lokalne vire finansiranja. Ob tem je naglasil nekatere probleme v zvezi z gradnjo novega poštnega poslopja v Litiji in novega šolskega poslopja v Šmartnem. V Litiji gradijo poslopje za novo pošto, o gradnji pa so razpravljali v Predilnici, Kresnički industriji apna, Industriji usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve Šmartno, Lesni industriji in Kmetijski zadrugi. Predlagano je, da naj bi služil za osnovo za Izračun prispevka oziroma sodelovanje pri gradnji čisti dohodek. Za nadaljevanje gradnje šolskega poslopja v Šmartnem so v Litiji skušali dobiti posojilo, vendar niso uspeli. Zdaj pa je mogoče ugotavljati, da se na objektu dela precejšnja škoda. Trenutno bi za zasilno zavarovanje objekta rabili 7 milijonov din, za dograditev objekta v taki meri, da bi bilo mogoče pričeti z obrtniškimi deli, pa letos še nadaljnjih 30 milijonov din. Odborniki zbora proizvajalcev so menili, da je treba kompleksne j e obravnavati probleme okrog reševanja družbenega standarda in so zato naročili upravnim organom, da zberejo vse potrebne podatke o problemih družbenega standarda, o katerih bo potem med drugim razpravljal tudi zbor proizvajalcev Občinskega LO v Litiji in sprejel smernice, da se s sodelovanjem gospodarskih organizacij rešijo nastale težave, saj je kazno, da brez sodelovanja gospodarskih organizacij teh težav ne bo mogoče rešiti. Lilijani! V sejni sobi občinskega odbora Litija (v Zadružnem domu) je od danes naprej do sobote odprta razstava »Vojaški dnevi« iz življenja in dela pripadnikov JLA. PO KONFERENCAH KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SZDL V ZAGORSKI OBČINI Dobre v okolici, slaba v Zagorju Na področju zagorske občine so v prejšnjih dneh zaključili s konferencami krajevnih organizacij SZDL. Ugotovljeno je, da so konference mnogo bolj uspele v okolici, kot pa v samem Zagorju (o kateri smo pisali v prejšnji številki). Na Mlinšah so na konferenci krajevne organizacije SZDL govorili o nekaterih aktualnih problemih in med drugim priporočili, da naj se uredi primeren prostor za KO SZDL, da naj pripravijo več predavanj, v delo v SZDL pritegnejo več mladine itd. V SZDL na vasi in o zborih občanov, pri čemer ko poudarili, da je treba posvetiti posebno skrb vsebinski pripravi zborov občanov in da je treba okrepiti povezavo med zbori občanov in odborniki ObLO. Na Izlakah so razpravljali o povezavi krajevne organizacije SZDL z občinskim odborom SZDL. V Podkumu so govorili o več problemih, naglasili so pa, da je treba dopolniti odbor krajevne organizacije, začeti z gradnjo vodovoda, dokončno urediti cesto skozi Sklendrovec, obnoviti Prosvetni dom in pripravi Čemšeniku so govorili o vlogi I ti za mladino razne tečaje. V Se- nožetih so pa razpravljali o kmetijstvu na področju njihove krajevne organizacije in v komuni nasploh. Zdaj po konferenci so že začeli s prirejanjem predavanj, da bi mladino kar najbolj izobrazili. Bna najbolj uspelih in razgibanih je bila gotovo konferenca krajevne organizacije SZDL v Kisovcu, na kateri so govorili o delu v sekcijah in klubskem življenju, ki je bil urejen največ s prizadevanji organizacije SZDL in Svobode in s pomočjo obrata Kisovec. Kakor smo že pisali, je bila najslabša prav konferenca krajevne organizacije SZDL Zagorje -Toplice — Selo, čeprav je bito pričakovati, da jo bo mogoče uvrstiti med najuspešnejše. Tu nastaja vprašanje, zakaj je bito na konferenci tako malo članov ZK in tistih tovarišev, ki bi lahko pomagali, da bi tekla razprava o res aktualnih in bistvenih vprašanjih, s čemer bi tudi konferenca dosegla svoj namen. Tako ga pa ni! Razstava »Vojaški dnevi« v Zagorju Razstava »Vojaški dnevi« lz življenja in dela pripadnikov JLA, ki je pred dnevi obiskala Hraet-ni in Trbovlje, je bila do včeraj v Delavskem domu v Zagorju in si jo je ogledalo precejšnje število Zagorjanov (žal pa zaradi šolskih počitnic ni bil datum najbolj primeren). _______________ r Trboveljčani in gostje ao se v precejšnjem številu udeležili otvoritve novega Godbenega doma Iz tehničnih razlogov danes ni izšla 2. številka Tednikove panorame Izide 8. februarja Ustanovljen je sklad za pospeševanje družbenih organizacij in društev Nagli čas ln tempo našega dosedanjega razvoja zahteva tudi stalno in vedno večjo množično dejavnost vseh naših kultumo-prosvetnih ter teleenovzgojnih ln ostalih društev. Društva na področju trboveljske komune so bila v preteklem letu zelo prikrajšana pri dotacijah za svojo dejavnost. Da se zagotovi nemoteno in ; vse večje delovanje vseh društev j in organizacij na področju komune, je ObLO v Trbovljah sprejel na svoji zadnji seji odlok o dopolnilnem proračunskem prispev- j ku in se bodo sredstva stekala v ; sklad za pospeševanje dejavnosti družbenih organizacij Iti društev. I Zbori volivcev in zbori prolz- j vajalcev. ki so bili prejšnji mesec | v Trbovljah, so sprejel! sklep, da se uvede dopolnilni proračunski prispevek iz. osebnega dohodka zaposlenih v višini 5-odstotnega rednega prispevka. Oba zbora sta sprejela odlok o ustanovitvi sklada in sklep o imenovanju članov odbora sklada. Ta ima posebna pravila in ee bodo sredstva, ki ss bodo otekala v sklad, na poseben račun dodeljevala društvom po njihovi dejavnosti. Razprava, ki j« bila na obeh zborih, Je potrdila mnenje večine, da je potrebno obema zboroma dati v vednost, kako se bodo razdeljevala sredstva, in da ee to tudi obrazloži in da v vednost zborom volivcev. Volivci, ki bodo dajali ta sredstva, imajo pravico zahtevati točen obračun, kako ee bodo ta sredstva podeljevala, kako Jih društva in organizacije trošijo, in če dosegajo svoj namen, To je tudi pravilno. Kdor v efclad prispeva, ima pravico vedeti, kako se sredstva trošijo. PO POTRESIH V DALMACIJI SE ZAČENJA OBNOVA V občinah Metkovič, Ploče, Makarska In Vrgorac že montirajo prve vikend hišice ln montažne barake, v katerih, se bodo DOGODKI TEH DNI nadaljevanjem del na pomembnih objektih, ki so jih začeli graditi že pred potresem. Tako bo že v naslednjem letu povezovala naše republike. Prostovoljne delovne akcije pa so se moč-med drugim poudarila, da eo od no razširile tudi na izgrajevanje VI. kongresa naprej organizacije Ljudske mladine Slovenije ne- Irazličnih lokalnih objektov, kot so športna igrišča, šole, razne naselili prebivalci iz porušenih ee bo lahko namreč zaposlil ve- dvomno napravile velik korak komunalne naprave in drugo. in močno poškodovanih hll. — Mnogi eo se že preselili izpod brez sredstev, šotorov v nove montažne stanovanjske prostore, Za rešitev stanovanjskega vprašanja vseh tistih prebivalcev Makarskega primorja, ki eo zaradi potresov izgubili domove, bo potrebno še približne 500 vikend hišic ln nekaj večjih montažnih poslopij. Zdaj je škoda, ki eo jo povzročili potresni sunki, že skoraj docela ugotovljena. Po podatkih komisije, ki j« pregledala potresno območje, ee je docela porušilo ali tako poškodovalo, da vselitev ni več mogoča, okrog 2500 hiš; še 9000 stanovanjskih hiš pa je bolj ati manj poškodovanih. Potresni sunki eo uničiti poleg tega 60 zdravstvenih objektov, 90 javnih poslopij, 15 km cest, posebno veliko škodo pa je potres povzročil na objektih za preskrbo z vodo. Koordinacijski odbor za obnovo prizadetega področja je izdelal načrte, po katerih se bo delo na obnovi zasebnih in javnih zgradb razvijalo obenem z lik del prebivalcev, ld eo ostali V MAKEDONIJI VEC NOVIH NAMAKALNIH NAPRAV V Skopju so na razširjenem sestanku Zveze vodnih skupnosti sklenili, da bodo letos v Makedoniji dograditi 27 manjših krajevnih naprav za umetno namakanje, S temi namakalnimi napravami bodo omogočiti namakanje 3740 ha obdelovalne zemlje. Gradnja omenjenih naprav bo stala po predvidevanjih 310 milijonov dim. Zadnji dve leti so dobile kmetijske zadruge — ^er^TTn in kmetijska posestva v Makedoniji v uporabo 150 naprav za umetno namakanje. VII. KONGRES LJUDSKE MLADINE SLOVENIJE ZASEDAL V KRANJU V petek in »oboto je v Kranju zasedal VII. kongres Ljudske mladine Slovenije. Kongresa sta se udeležila med številnimi gosti tudi Boris Kraigher in Vida Tomšič. Predsednica CK LMS Francka Strmole je v referatu naprej. To obdobje razvoja organizacij lahko označimo predvsem kot obdobje vztrajnih prizadevanj članstva in vodstev, da se Ljudska mladina po vsebini, oblikah in metodi dela čimbolj prilagodi interesom, hotenjem in potrebam mladih ljudi. Ta prizadevanja eo dala ugodne rezultate, tako da danes lahko trdimo, da je Ljudska mladina osnovna družbeno politična in vzgojna organizacija ter demokratična tribuna mladih ljudi. Vse bolj postaja mesto, kjer lahko mladi ljudje rešujejo vse ee tako ob delu vzgajajo ln usposabljajo za prevzemanje odgovornih nalog v družbenem življenju. Članstvo z izvrševanjem nalog svoje organizacije že opravlja družbeno pomembnbo delo. Mladinske delovne akcije, ki so bile prav v tem obdobju obnovljene, nam to najbolj zgovorno dokazujejo. — Predlog tov. Tita na VI. kongresu LMJ, da mladina zgradi cesto Bratstva in enotnosti, smo z navdušenjem sprejeti in cesta Razvoj organizacije Ljudske mladine v naslednjem obdobju bo moral iti v smeri vse močnejšega poglabljanja demokracije in uveljavljanja principa samouprave znotraj organizacije. V okviru organizacije in z njeno pomočjo bi morati mladi . ljudje zadovoljevati vse svoje družbene, politične, kulturno, športne in druge potrebe. JUBILEJNI POHOD MLADINE Približno tri e*o študentov ekonomskih fakultet, članov planinskih društev in taborniške organizacije je obenem o skupino gojencev vojaških šol krenilo v nedeljo zjutraj iz Vogo-čča na Igmanski pohod, ki je letos prirejen v počastitev dvajsetletnice pohoda Prve proletar-ske brigade čez Igman v noči od 27. na 28. januar leta 1942. — Na začetim poti je udeležence pozdravilo večje število nekdanjih borcev Prve proletarske brigade in mnogo prebivalcev Vogošča. V ospredje stopa problem vzgojno-varstvenih ustanov Mimo gospodarske in ostale problematike se v zadnjem času pojavlja v Zasavju vse bolj in bol) vprašanje vzgojno - varstvenih ustanov, kajti tempo življenja, Spet razprava o rekonstruirali in morernizadli ceste Litiia-Liubllana Litijski bočineki ljudski odbor je na zadnji seji spet razpravljal o poročilu komisije za rekonstrukcijo in modernizacijo ceste Litija —Ljubljana. Po predlogu Uprave za ceste LRS bi znašati stroški za rekonstrukcijo odseka Litija- Strmole v dolžini 2,8 km 56 milijonov din, odseka St, Jakob—Dolsko v dolžini 8,9 km pa 195,900.000 din, oziroma skupaj 251,900,000 din. Na občinski ljudski odbor Litijo bi odpadlo tako 56 milijonov klin za stroške modernizacije ceste Litija—Strmole. Ta sredstva bi morala zagotoviti v glavnem ObLO iz svojih virov, ker ni predvidena ■c- _____ Kje dobiti sredstva za vzdrževanje cest? Na področju litijske občine je za zdaj 83 km vseh cest. Računajo, da bodo imeli letos na voljo za vzdrževanje cest samo 3,500.000 din sredstev. S prenosom nekaterih služb na ObLO morajo v Litiji preskrbeti tudi sredstva za osebne dohodke za 22 cestarjev, ki so jim izplačevali osebne dohodke iz drugih virov. Zraven 3,6 milijona din bi samo za izplačilo osebnih dohodkov za cestarje in za nekatere druge najnujmeše zadeve rabili najmanj 32 milijonov din. Kje dobiti sredstva, je zdaj vprašanje? letos niti v okrajnem niti v re-publiškem merilu rekonstrukcija te ceste, pač pa nadaljevanje del pri gradnji Zasavske ceste. Ker je treba dokončati oziroma nadaljevati z gradnjo nekaterih že začetih objektov, nastaja vprašanje, kako zagotoviti potrebna sredstva, čeprav so nekatere gospodarske organizacije pripravijo-no pomagati pri tej akciji (omenimo naj samo, da je Predilnica že pred časom sklenila nameniti 5 milijonov din kot »voj prispevek za začetek rekonstrukcije in modernizacije ceste). Odborniki občinskega ljudskega odbora so po dokaj živahni razpravi o rekonstrukciji in modernizaciji ceste Litija—Ljubljana skleniti, da naj nadaljnjo akcijo za ureditev ceete vodi svet za ko-munalme in stanovanjske zadeve pri ObLO. čas in potreba so marsikod prisilili oba starša, da hodita v službo — otroci pa naj bi šli v vzgoj-no-varetvene ustanove. Toda tu se poraja vprašanje plačevanja oskrbnine za otroka. Zato bo problem vzgojno-varstvenih ustanov vse bolj in bolj stopal v ospredje, s tem pa tudi rešitev tega problema. Ce primerjamo v Zasavju število vzgojno-varstvenih ustanov s številom malčkov, ki naj bi hodili v nje, in prav tako tudi šolski otroci, bi se nam pokazalo približno naslednje razmerje 11 : 16.000. Prva številka nam pove, da je v Zasavju enajst vzgojno-varstvenih ustanov s tridesetimi oddelki, ki jih obiskuje le približno 800 malčkov, vštevši tudi šoloobvezne otroke, medtem ko je v Zasavju (druga številka) okoli 16 tisoč otrok, ki naj bi obiskovali vzgojno-varstvene ustanove. Morda bi kdo dejal, da je premalo vzgojno-varstvenih ustanov, toda povedati jim moramo, da Jih je dovolj in še — preveč. Glede na število ee sliši to nekam čudno, toda v vseh zasavskih ustanovah - razen v Litiji — kjer morajo izbirati otroke za varstvo, ker imajo premajhno zmogljivost, nimajo izkoriščenih sedanj ih kapacitet. In tu nastaja vprašanje: zakaj ne? Ali ee starši ne zavedajo, kaj nudi varstveno-vzgojna ustanova otroku, in kakšno olajšavo pomeni za starše? Cenitev vsakega dinarja in pazljivost nanj, je treba vsekakor pozdraviti, toda v tem primeru ne smemo biti tako skopuški, da zaradi dveh, treh tisočakov ne bi poslali otroka v ustanovo ln ga rajše cele dneve prepustimo samega sebi, ali pa ulici, in žal v nekaterih primerih tudi neprimernim ljudem, ki na pazijo nanj. Stika ureditve vzgojno-varstve-nlh ustanov bi bila naslednja: v Trbovljah in v Hrastniku v redu, v Litiji v premajhnih prcatorih, v Zagorju pa prostori v Toplicah ne ustrezajo svojemu namanu. Tako občinski ljudski odbori kot SZDL, stanovanjska skupnosti in same vzgojno-varstvene ustanove delajo v tesnem stiku in skušajo rešiti to vprašanje. Toda samo te ustanove in organizacije tfgpu problemu ne bodo kos — tu je potrebna pomoč občanov. Toda občani sami nimajo še potrebnega razumevanja za vlogo in potrebo vzgojno-varstvenih ustanov. 2e samo dejstvo, da se celodnev- Posvetovanje o problemih kulturne delavnosti Občinski odbor SZDL je prejftnji teden sklical posvetovanje o problemih kulturne dejavnosti v Hrastniku. V razpravi je bila na- Novi dom Delavske godbe Delavska godba na pihala Svobode—Center v Trbovljah je v nedeljo slovesno odprla svoj godbeni dom. Po dolgom času so godbeniki le prišli do prepotrebnih svojih prostorov, ki so nujni za nadaljnji razvoj godbe. Doee- Ipl M* dan ji prostori teh godbenikov, ki uživajo slove* ne samo v revirjih, ampak tudi širom po Sloveniji ln Jugoslaviji, pa tudi Izven meje naše domovine, niso bili posebno primem! z* uspešen razvoj til dejavnost trboveljske delavske godbe. Zato je bila odločitev ObLO Trbovlje in Delavske godbe edino pravilna, da ee godbi timprej zagotovijo primerni prostori. S to željo eo godbeniki končno le uspeti in v nedeljo, 38. januarja, odprli svoj dom na Trgu Svobode. Slavnosti eo ee udeležili predstavniki oblasti in političnih organizacij Trbovelj, Delavska godbe, mešani pevski zbor »Slavček« ter gostje ostalih Svobod lz Trbovelj, Zagorja ln Hrastnika. Godbenik Lipe Pirc je v uvodnih besedah poudaril pomen novega doma ter odkril ob vhodu v novi godbeni dom spominsko ploščo padlim godbenikom v NOV, Tudi sekretar občinskega komiteja ZKS Trbovlje Inž. Albert Ivančič je v svojem nagovoru poudaril pomen otvoritve novega doma ln ee ob tej priti W*v Imenu gradebnega odbora doma zahvalil vsem podjetjem, ki so pomagala ln prispevala h gradnji doma, poaebno še polnemu razumevanju ObLO Trbovlje, Rudniku Trbovlje - Hrastnik ter oatallm. Se posebej pa je izrekel zahvalo vsem članom gradbenega odbora, zlasti tov, Ediju Jamšku ln vsem godbenikom, ki eo e prostovoljnim Inž. Albert Ivančič, sekretar ObK delom pomagati uresničiti lepo ZK Trbovlje, govori na slovesnosti zamisel gradnje novega doma. otvoritvi novega godbenega Po otvoritvi doma ao el vel nlzana vrsta problemov, a kate-| rimi se kultumo-prosvetna dru-l štv* srečujejo dan za dnem. V razpravi ko naglasili, da bo treba za kulturno prosvetno dejavnost v hraetnlški občini nameniti v prihodnje več sredstev kot doslej lin da bo treba delo v kulturnopro-svetnih organizacijah ceniti enako kot vso cetalo dejavnost. Zahteva po večji finančni pomoči Je upravičena tudi zategadelj, ker ee pred društva postavljajo vse večje zahteve. Občinski svet Svobod in prosvetnih društev ima za letošnje leto izdelan podroben program, ki ga pa bodo lahko uresničili le ob vsestranski podpori vseh dru8beno-političnTh organizacij, občinskega ljudskega odbora in gospodarskih organizacij. Na posvetovanju eo sprejeli več konkretnih predlogov In sklepov, ki dajejo upati, da bodo na področju kulturne dejavnosti v hrast-niški občini doseženi v prihodnje še večji uspehi. Osvojili so pa tudi predlog razširjene seje izvršnega odbora občinskega odbora SZDL, da ee ustanovi poseben sklad za finansiranje kulturne dejavnosti, O tem predlogu bo razpravljal tudi svet za kulturo pri dome. ogledati njegove prostore. ObLO Hrastnik In predlagal ustanovitev sklada pri občinskem ljudskem odboru. V sklad naj bi se stekala sredstva iz rednega proračuna kakor tudi prispevki gospodarskih organizacij, ki Jih na oakrbovalnina skuša približati ekonomskim cenam, navaja starše na to, da otroke pogosto jemljejo iz ustanov — med štiri stene stanovanja, ati se pa prepuščajo Ulici. In s tem se spet poraja nov problem. Medtem ko se vzgojno-varetve- • ne ustanove spričo takega položaja trudijo, da staršem dokazujejo svojo pozitivno vlogo in eks-6'stenčno upravičenost, se morajo boriti še z vprašanjem otroških igrišč. Poudarjajo, da bi morala imeti vsaka taka Ustanova po eno otroško igrišče. Mimo tega se pa pojavlja še neko drugo vprašanje, namreč kaj storiti,' da bi tudi socialno ogroženi' otroci in' otrbci alkoholikov prišli v vzgojno-varstvene' ustanove. Dosedanja, v ta namen določena sredstva so bila premajhna za rešitev tega vprašanja. Tu bi bila potrebna Izdatnejša pomoč občinskih 1 juti.skTh-- odborov, prav tako tudi gospodarskih organizacij, ki naj bi na primer namenska sredstva .ki so določena za Dan žena^-dola-riV te namen, da bi se vsaj delno lahko kriti ti stroški. Umestno bi bilo nadalje, da se sredstva, ki so namenjena za vzgojno-varstvene ustanove in ki Jih dobe stanovanjske skupnosti, dajale samim vzgojno-varstvenlm ustanovam. Kajti že sedaj morajo stanovanjske skupnosti kriti nastale stroške v vzgojno-varstvenih usktanovah, če jih dobe, ako jih pa ne dobe, jih mora kriti občinski ljudski odbor. Da se reši to vprašanje, zlasti tam, kjer bo v industrijah zaposleno veliko žena, bo vsekakor potrebno večje razumevanje samih etnriev za vprašanje ln tudi načrtna akcija za njihovo prevzgojo v tem pogledu, kajti spoznati morajo, da ne plačujejo nekaj nepotrebnega, temveč da pla-čujejp za svojega otroka, za nje- bodo namenil za kulturno dejav- govo in svojo lastno srečo, nost v občini. — aik. I J. Savšek Učni uspehi na šolah v Hrastniku Zbor proizvajalcev v Stroj ni tovarni Trbovlje Zbora prolzvajilvev v Strojni tovarni v Trbovljah, ki je bil prejšnji teden, ee Je udeležilo okrog 800 članov kolektiva. Na zboru so razpravljati o delu občinskega ljudskega odbora ln o uvedbi 5-odstotnega proračunskega dopolnilnega prispevka od oeeb-nlh dohodkov zapoelenlh ln sprejeli zadeven predlog. Na zboru eo nadalje obravnavati o problemih •voje tovarne in o perspektivah njenega razvoja. Razprava Je pokazala, da ee tudi kolektiv STT zaveda svojih dolžnosti in obves do komune. - sr Svet za prosveto pri občinskem ljudskem odboru v Hrastniku jo razpravljal o učnih uspehih ob zaključku prvega polletja,, o nagrajevanju v prosveti ln o problemih finansiranja šolstva v 1. 1962. Na vseh šolah so letos ob koncu prvega polletja boljši učni uspehi, kakor so bili lani. Od popolnih osemletnih šol je bil dosežen najboljši učni uspeh na šoli Ivana Cankarja v Hrastniku (81,8 %), med niže organiziranimi šolami pa na Kalu (81,3%), Svet Je sklenil predlagati Zavodu za prosvetno pedagoško službo, da pošlje komisijo na posamezne šolske ustanove, ki naj prouči vzroke slabih učnih uspehov v nekaterih razredih (zlasti v B,, 6. til 7. razredih). Šolski obisk Je povsod dober, saj je bil dosežen na nekaterih šolah tudi do 99 %, Najslabši obisk Je bil na Svlbnem In na Kalu (90 %), najboljši pa na šolah v Hrastniku, Radečah, Dolu, Jag-njencl, Turju in Zidanem mostu (od 86 do 99 %). Dalje je svet razpravljal o nagrajevanju po uspehu na osnovi pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov, ki Jih morajo v mesecu marcu sprejeti vse Sole. Občinsko mu ljudskemu odboru so pa predlagali, da osnovni šoti Ivana Cankarja podaljša poskusno nagrajevanje še za mesec februar in marec. Na tej šoti poskusno nagrajujejo le od novembra naprej in bodo izkušnje dobro slutile tudi drugim za pripravo pravilnikov o nagrajevanju. Na seji je bilo podano Se poročilo upravnega odbore »klada za šolstvo, ln sicer o realizaciji sredstev v preteklem letu ln o problemih finansiranja v letu 1962. Glede na vse večje potrebe bi bilo treba povečati sredstva sklada za najmanj 30 %, če se hoče zagotoviti osnovno dejavnost šol, brez Investicij, ki eo pa tudi potrebne, Upravni odbor sklada za šolstvo bo zato v najkrajšem času zbral potrebe posameznih lot, pripravil predlog za zbiranje sredstev v letu 1981 ln pferi! og za razdelitev-'sredstev na podlagi nove kategorizacije šol, ki Jo bo pripravila pflsebna komisija. Začenjajo s konferencami organizacij ZB Na področja zagorske občine je 10 organizacij Zveze borcev, v katerih ee zdaj marljivo pripravljajo na letne konferenco, ki jih bodo opravili najkasneje do konca februarje. Zraven, poročil o dosedanjem delu ,in načrtih za prihodnje txxjb na konferencah govorili še o Zvezi združenj borcev NOVJ. Paviallranjc podjetij V teh. dneh bo v Hrastniku seja »veta za industrijo in obrt pri ObLO. Razpravljali bodo o pav-šallranju podjetij, o nadaljnjem razvoju obrti in ukrepih, ki so e tem v zvezi potrebni, iin podobnih vprašanjih. Te dni po svetu NESOGLASJA V PUNTA DEL ESTE Konferenca zunanjih ministrov držav članic organizacije ameriških držav Je prešla v sklepno fazo v ozračju komaj prikritega razcepa. Pogovori za zaprtimi vrati so pokazati, da ni složnosti o večini točk novega zmanjšanega ameriškega programa protiiku-banskih predlogov. Ministri sedmih držav: Brazilije, Mehike, Bolivije, Ekvadorja, Čila, Argentine in Haitija, ki nasprotujejo sankcijam proti Kubi, so imeli nekaj zasebnih posvetov. Na zadnjem so se strinjali, da ne morejo sprejeti ameriške zahteve, da bi Kubo po sklepu te konference izključili iz organizacije ameriških držav in da bi z njo pretrgali trgovinsko iamenjavo in prenehali dobavljati orožje iz ameriških držav. SPREMEMBA SMERI V Neaplju zaseda kongres de-mokrščanske stranke Italije, Id se je začel z obširno razpravo političnega sekretarja Mora, ki je v središču pozornosti italijanskih političnih krogov in tiska. Turin-ska »Stampa« n. pr. piše, da je bil njegov govor najbolj konkreten in najbolj kompleten od vseh referatov, ki so kdajkoli bili prebrani na kongresu italijanske de-mokrščanske stranke. ZATRT POSKUS UDARA NA CETLONU Cejlonska vlada je sporočila, da je zatrt poskus državnega udara ter da je bilo pri tem aretiranih pet policijskih in vojaških funkcionarjev. V vladnem s poročilu je rečeno, da je bila vlada opozorjena na to, da nekateri višji oficirji policije in vojske pripravljajo aretacijo nekaj ministrov ter nameravajo vreči cejlonsko vlado. Hitro ukrepanje vlade je preprečilo pripravljen udar. Med aretiranimi »o pomočnik generalnega Inšpektorja policije in dva polkovnika cejlonske vojske. UNIVERZA ZAPRTA MESEC DNI Premier iranske vlade dr. Amini je na tiskovni konferenci povedal, da bodo v Teheranu spet odprli univerjo čez en meseci ko bodo začeli veljati novi predpisi. Kot je znano, so teheransko univerzo zaprti ob nedavnih demonstracijah študentov zoper vlado premiera Aminija. SPOPAD S POLICIJO Policija britanske kolonije Južne Rodezije Je s dlo razgnala zborovanje, ki ga je sklicala Nko-mova afriška narodna unija, na-sl(Minica ■ nedavno prepovedane demokratske stranke. To 8o je zgodila v'mestu Highfield. Policija jc uporabila orožje ter solziini plin in v spopadu s približno 5000 črnci 6 oseb ranila. DOLGOVI SAUDSKE ARABIJE V Kairu so izdali uradno sporočilo, v katerem je rečeno, da Saudova Arabija dolguje Združeni arabski rpeubliki tri milljcnc egiptovskih funtov in da jih ni vrnila kljub noti Združene arabske republike o tej zadevi. V Kairu pravijo, da so to sporočilo objavili po uradnih trditvah iz 8au-dove Arabije, da je Združena arabska republika zadolžena v tej republiki. AD2UBEJ PRI MATEOSU Mehiški predsednik1 Lopez Ma-toos jc sprejel Adžubcja, glavnega urednika sovjetskega časnik* »Izvestija«. Poročajo, da je pogovor potekal v duhu obojestranskega razumevanja. NOVA VLADA V JORDANIJI Jordanski kralj Husein je zaupal mandat za sestavo nove vlade dosedanjemu veleposlaniku Jordana v Bagdadu Vasiliju el Tala. Novi premier Je takof sestavil listo 11 trdni etrov, ki j° krall Husein prat tako že odobri k El Tal je hkrati minister za obrambo, resor za zunanje zadeve je pa zaupal tl a/rimi Nu-čeibti, nekdanjemu poti predsedniku uprave za razvoj. AVSTRIJSKI VICFKANCLES BO OBISKAL POLJSKO Na povab’lo predsednike peti' sito vlade Jusefa Cjrghkjetvtc** bo v začetku februarja nvstrljsk1 vleckancler dr. Bruno VittcnnaO11 obiskal Poljsko, za čas od 1. do 11. februarje Pričakovati Jc razdobje mrzle? vremena. Približno do 6. bo v®‘ krat snežilo, nato bo pretep suho oziroma Jasno ln če blo*®" dr. " N- -ZASAVSKI TEDNIK«: Tl*11* Cp »Gorenjski tisk« v KraJIJllv' Uredništvo In uprava: Tlt,f to1 LJE. Trg revolucija 11/Ul 80-181. pojlnl predal 82. 7® .jc račun pri Narodni banki rr“^ip!i G00-13-3-116 - Letna n--roC,Lr 720 dinarjev (z doriuvnino), v. sečna U0 din (prav tako z dus- ,, ninv) — Nenaročenih rokopis fotografij ne vračamo. NAŠ REPORTER NA OBISKU V CEMENTARNI Kolektiv je nadomestil zakon Tragičen primer V Hrastniku čeprav bi morda kakšen birokrat ugovarjal, da vsaki piki zakona m zadoščeno. Rešena pa. Ana Koritnik, delavka Steklarne Hrastnik, s tem, da ji je dal nekajdnevni bolezenski do- ie družina — in to je največ vredno. Podjetje je vzor matere, in delovni kolektiv, ki ga pust, da se je vsaj nekoliko lahko odpočila. K razen tega dodelilo prizadeti delavki tudi predstavlja delavski svet te tovarne, je pri- Drugega izhoda ni bilo, ker noben zavod za Pnmernejše stanovanje^v pritličju, kajti doslej mer kblektiva, v katerem je humanost v polni otroke tako bolnega otroka ne more vzeti v le stanovala v podstrešnem stanovanju, do kameri živa. Odprto je pa seveda vprašanje, ali oskrbo.* ter ega drži najmanj šestdeset stopnic. Za ma- je zavod za socialno zavarovanje storil kaj Kaj naj bi storili? Žene so opozorile na te ter> ki je vsak dan peljala otroka na^ zrak in več, ''ot pa je dobesedno zapisano v zakonih, težke okoliščine člane upravnega odbora okraj- t°nce, je bilo prenašanje otroka z vozičkom gor Lahko pa trdimo, da je komisija za zenska nega zavoda za socialno zavarovanje. Primer ‘n vsekakor veliko breme, vprašanja v osebah svojih predstavnic Juste je takšen, da bi ta zavod moral imeti nekje Vsi v njenem okolju so torej storili, kar ie Bevc in Mimice Špeglič storila vse, kar je bilo neko možnost za to, da bi ženi omogočil šti- največ bilo mogoče. Mati in otrok imata zago-potrebno storiti za to, da je življenje članice riurni delovni čas, da bi ji bil zagotovljen tovljeno vsaj najpotrebnejše. Toda vprašanje delovnega kolektiva Ane Koritnik postalo spet vsaj minimalni zaslužek in da bi lahko ostala se poraja, ali je to dovolj? Nedvomno je dru-znosno. Mi zapisujemo to tragično zgodbo čim dalj časa pri otroku, kajti negovalko je god še več mater, ki so v podobnem položaju, življenja zato, da bi ta prispevek služil za to, težko dobiti. Pri otroku so se zvrstile že neka- nedvomno se bo pa primer še ponovil večkrat, da bi se taka zgodba z morebitnim še bolj tere žene, toda nobena ni ostala dalj časa. To, Nedvomno ali vsaj verjetno je, da se utegnejo tragičnim koncem ne ponovila nikjer več. kar zmore vzorna mati za lastnega otroka, ne takšni primeri končati še bolj tragično, nam- zmore pač nobena druga žena za tujega otro- reč da matere ne bodo tako pogumne, kot je Najhujše, kar se je moglo pripetiti nesrečni veliki v primerjavi z njenim zaslužkom. JEdini mati, o kateri pripovedujemo. Zdi se mi nuj-materi Ani Koritnik se je zgodilo avgusta 1961 ka. Razen tega so pa tudi stroški za negovalke no, da naše socialno zavarovanje naide rešitev leta, ko je njen mož obupal nad življenjem nasvet, ki ga je dal zavod za socialno zava- tudi za takš:re družine in da omogoči prizade-in napravil samomor. Pustil jo je samo z eno- rovanje, je bil le ta, naj zdravnik napoti pri- tim materam štiriurni delavnik, kot ga omote tnim sinčkom Bojanom, pri katerem je bila zadeto mater na zdravniški pregled, da bi ji goča materam v času dojenja. To ni težko, saj posledica težkega poroda v bolnišnici mož- morda lahko zagotovil osemurni delavnik, takih primerov ni mnogo in je morda prav ganska krvavitev. Mati je pozneje zvedela od Toda tudi zdravniški pregled ni koristil, kajti zaradi tega tudi prišlo do tega, da dosedanji zdravnikov, da ne more računati na norma- odgovor vsebuje trditev, da ni zakonskih predpisi socialnega zavarovanja takih primerov ten razvoj dojenčka in da se mora s tem čim- osnov, da pa podjetje lahko odobri štiriurni niso upoštevali. Če oskrbe takšnih otrok do prei sprijazniti. delavnik in da ji potem pripada tudi zaslu- tretjega leta ne more prevzeti neki otroški O tem ie pripovedovala Mimica Speglič žek samo za štiriurno delo, da pa se ji delov- zavod, naj se vprašanje reši drugače, in sicer takole: rta doba v tem primeru šteje za pokojnino. za vso to dobo, ki ni kratka. *Mati ie bila nekega dne Pri meni skoraj »Časa za odlašanje in razpravljanje ni Ob zaključku naj povemo še to, da smo dve uri, otrok ie venomer jokal. In tako ie bilo. Primer je bil vsekakor nujen. Rešitve n:- pred objavo tega članka govorili s pogumno, dan in noč. Dokler je njegov oče šer živel, sta smo mogli zavlačevati. Vse skupaj smo pred- skromno in delovno materjo, in jo zaprosili, ga varovala Jn pestovala mati in oce izmeno- ocile delavskemu svetu podjetia,* — je pripo- da nam da soglasje za to, da primer objavimo, ma, toda očetu je zmanjkalo poguma, kruta vedovala tovarišica Mimica Špeglič .»In de- Povedali smo ji naš osnovni namen, da bi s resničnost ga je toliko strla, da je prepustil lavski svet je sklenil, ko je zvedel, da socialno predočenjem vprašanja javnosti radi pomagali mater in otroka njuni usodi. Dva meseca po- zavarovanje in nihče drug ne more pomagati, takšnim materam, kot je ona, in rekla nam tem — t0 bilo septembra in oktobra lani — da članica kolektiva Ana Koritnik dobi zaradi je, da popolnoma soglaša z nami, da je to sta bila najbolj tragična za mater. Mati je de- zdravstvenega stanja n lenega otroka možnost, prav. Zato smo tem bolj prepričani, da bo naš lala poln delovni čas — na svojo željo ponoči da more lahko ob sleherni uri, kadar je na prispevek morda v pomoč tistim nesrečnikom, — ker se Ji je zdelo, da ptrok malo bolje mi- delu, opraviti nadzorstvo nad njim. To po- za katere verjetno ne bomo nikdar zvedeli. To ruje ponoči, da bi ga ves dan lahko negovala, meni dejansko, da so tej ženi odobrili štiri- mislimo zato, ker smo prepričam, da bodo na Neprespani dnevi in noči so jo povsem izčr- urni delavnik in osemurni zaslužek.* pristojnem mestu tak problem vsakokrat rešili pali. Pomagal ji je kdaj pa kdaj zdravnik Za nedoločen čas je torej vprašanje rešeno,v prid človka. Viktor Širec Marca poizkusno obratovanje Ko je leta 1959 delovni kolektiv Cementarne Trbovlje ugotovil, da je zaradi zastarelosti potrebna rekonstrukcija tovarne, je bila njegova glavna skrb zagotoviti potrebna denarna sredstva za nemoteno izvedbo rekonstrukcije tovarniških naprav. Investicijski program potrebnih del je pokazal, da bo za temeljito rekonstrukcijo tovarne treba nekaj nad 1 milijardo din, toda zaradi spremembe tečajev za tuje valute se je' lansko leto ta znesek povečal na 1 milijardo 349 milijonov din. V kratkem bo podjetje dobilo še kratkoročni kredit iz splošnega investici "sitega sklada Investicijske banke v višini 740 milijonov. V podjetju nadalje pričakujejo, da bodo 'dobili od okrajne Komunalne banice 57 milijonov din kredita. S tem bo finančna stran obsežnih investicijskih del rešena. Kakor so nam v tovarni povedali, so rekonstrukcijska dela v cementarni že toliko napredovala, da bi v letošnjem marcu že lahko začeli s poskusno proizvodnjo, da pa je vse to odvisno od ugodnega vremena. Z mletjem surovinskega materiala za proizvodnjo cementa bodo pričeli v najbližjih dneh. Ves transport materiala je popolnoma mehaniziran, tako da bo vsa dela lahko opravljal en sam delavec. Zmogljivost novega mlina je 30 t na uro. Prav tako pa obratuje v tovarni še en manjši mlin z zmogljivostjo 15 ton, drugi je pa trenutno v popravilu. POSVETOVANJE O STANJU GOSPODARSTVA IN MOŽNOSTIH RAZVOJA V LITIJI Razvoj z rekonstrukcijami že obstoječih zmogljivosti v Litiji je bilo prejšnji teden posvetovanje o stanju gospodarstva in možnostih razvoja, ki ga je sklical tamkajšnji občinski ljudski odbor in so se ga udeležili tudi podpredsednik OLO Ljubljana Stane Fele, načelnik oddelka za gospodarstvo OLO Jože Dolenc, in direktorji gospodarskih organizacij. Uvodno poročilo v razpravo je podal predsednik sveta za gospodarstvo pri ObLO. Osredna misel uvodnega poročila je izhajala iz ugotovitev dosedanjih razprav, da je bitno razpravljati predvsem o možnostih razvoja in uvajanja novih artiklov 2 rekonstrukcijami in modernizacijami že obstoječih zmogljivosti. Vec gospodarske organizacije imajo že pripravljene programe na-daljnega razvoja in jih nekatere od teh tudi že izvajajo. PREDVIDEVANJA V INDUSTRIJI PREDILNICA v Litiji ima v načrtu minimalnega programa rekonstrukcije nakup 6 pnstančnih, 8 česalnih strojev in rekonstrukcijo 25 pnstančnih strojev s klimatizacijo v predilnici v skupni vrednosti 160 milijonov din za investicije in 126 milijonov din za obratna sredstva. Z rekonstrukcijo, ki bi jo opravili v letih 1962 in 1963, bi izdelali več finejših Številk preje in povečali bruto dohodek za 677 milijonov din in čisti dohodek za 122 milijonov din. Investicije bi opravili z lastnimi sredstvi, za obratna sredstva bi Pa rabili posojilo. Za nadaljnji razvoj pa sta v razpravi dve varianti. Glede na možnost prodajo pa prihaja bolj v poštev dru-6a, to je osvojitev proizvodnje sintetičnih vlaken, in to 600 ton KRESNISKA INDUSTRIJA APNA je imela v načrtu povečanje zmogljivosti od 38.000 ton na 90.000 ton žganega apna, vendar je ta načrt za zdaj odpadel. Nujno bi pa bilo zgraditi hidramo in skladišča ter mehanizirati proizvodni proces. Realizacija bi se pa povečala od 316 na 450 milijonov din. Za investicije bi potrebovali okrog 100 milijonov din, polovico tega bi prispevalo samo podjetje. Po priključitvi RUDNIKA SITARJEV AC k rudniku in topilnici v Mežici je njegov nadaljnji razvoj odvisen od raziskovalnih del, ki jih zdaj opravljajo. Dosedanje raziskave kažejo, da je obstoj zagotovljen za nekaj let, vendar bo pa treba še proučiti, kje se izplača kopati zaloge. Sicer pe menijo toliko povečati proizvodnjo, da bi zaposlovali 100 ljudi. Letos bodo pa predvideno ustvarili 200 milijonov din bruto dohodka. V PERSPEKTIVI USTANOVITEV MOČNEGA OBČINSKEGA AGROKOMBINATA Z združevanjem manjših kmetijskih zadrug in s priključitvijo posestva Ponovtče — Grmače ima tudi kmetijstvo ugodnejše pogoje za nadaljnji razvoj. Proizvod- in v višjih predelih v ovčerejo. V perspektivi je pa tudi ustano- kombinata z okrog 1.500,000.000 din bruto dohodka, M bi bil sposoben reševati vse naloge v zvezi z nadaljnjim razvojem kmetij- letno v vrednosti 1.190,000.000 din. I njo bo pa treba v zvezd s tem Investicijska dela bi opravili do usmeriti v_^ živinorejo, sadjarstvo 1966. leta, sodelovati bi pa morali 2 najmanj 60 odst. lastno udelež- , bo; potrebovali bi za investicije vltev mo6neKa občinskega agro-480 milijonov din, za obratna sredstva pa 240 milijonov din. INDUSTRIJA USNJA, KRZNA, konfekcije in lahke obut- Ve* v Šmartnem je že nekaj časa v rekonstrukcij L Zraven proizvod-bje podplatnega usnja osvajajo Proizvodnjo zgornjega usnja, kr-2r,a, krznene in usnjene konfekci-Jc ter hišne obutve. S povečanjem Pro.zvodnje zgornjega usnja, kon-°kctje bi bilo mogoče doseči •50°,000.000 din realizacije. Za Plovna in obratna sredstva bi Potrebovali okrog 200 milijonov ,‘n' Glavni problem predstavlja-surovine, saj jih morajo okrog , odst. uvažati. Zavoljo tega se km tovaTna povezala z litijsko °tljsko zadrugo zaradi proučit-možnosti uvedbe ovčereje in stva. Poseben problem predstavljajo višinska in hribovita področja, kjer bi bilo mogoče v sodelovanju z industrijo preiti na ovčerejo. Sicer bi bilo pa treba zaradi smotrnega gospodarstva sedanje Gozdno gospodarstvo združiti s Kmetijsko zadrugo. Na posvetovanju so menili, da naj bi Gozdno gospodarstvo pripravilo podrobno analizo o delu, o kateri bi na eni prihodnjih sej razpravljal zbor proizvajalcev pri ObLO. Glede na predvideno povečanje števila živine prihaja v poštev združitev Klavnice in mesnice v Litiji s Kmetijsko zadrugo (Klavnica in mesnica v sedanji fazi nima perspektiv). Ustanovil bi se lahko v okviru KZ močan samostojen obrat, ki bi lahko pozneje tudi predeloval živina USLUZNOSTNA OBRT V OKVIRU SKUPNOSTI Vprašanju obrti so v Litiji posvečali zadnje čase precej pozornosti. Uslužnostna obrt je zdaj v okviru stanovanjske skupnosti, združili pa sta se splošno obrtno podjetje in splošno mizarsko podjetje. Pletilstvo se dobro razvija, prav tako tudi Avtoservis, pri katerem bi bilo umestno ustanoviti posebno ekonomsko enoto za opravljanje avtoprevozniških uslug. V Industriji usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve so se namreč odločili, da bodo ukinili a v topa rk in to dejavnost prepustili Avtoservisu oz. njegovi ekonomski enoti. Dobro se pa razvija še ostala obrtna dejavnost, kazno je pa, da je nadaljnji razvoj obrti v precejšnji meri odvisen od sodelovanja industrije (zlasti zaradi strojne opreme, ki v industriji nr v zadostni meri izkoriščena). Ugotavljajo pa tudi, da ima »Gradbenik« zelo malo pogojev za uspešno poslovanje in bi bilo nujno združiti podjetje »Gradbenik« in Splošno obrtno podjetje in tako ustvariti solidno osnovo za nadaljnji razvoj. »MERCATOR« V LITIJI? Vprašanje nadaljnjega razvoja trgovine v Litiji je problem zase, prav tako tudi gostinstva. V trgovini predvidevajo združitev z ljubljanskim »Mercatorjem«, ki je obljubil večja investicijska sredstva za nadaljnji razvoj trgovine. V gostinstvu novogradenj ne bo, prizadevali si pa bodo razširiti sedanje prostore. Izdelali bodo perspektivni program za ureditev Fonovič in Bogenšperka (seveda če bodo na voljo sredstva). V razpravi so bile nanizane še nekatere druge važne miriti v zve- ri z nadaljnjim razvojem gospodarstva v litijski občini. Tako je bilo naglašeno, da naj bi v Lesni industriji pričeli z obratovanjem v dveh izmenah, da bi bila osnovna sredstva bolje izkoriščena. Načeto je bilo tudi vprašanje izkoriščenosti Predelovalnice sadja v Gabrovki in še nekatera druga važna vprašanja. Poročali so pa tudi, da je pripravljena dati letos Industrija usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve 1 milijon dinarjev za nakup ovac. Na posvetovanju so obširneje še spregovorili o finančnem stanju litijske Komunalne banke. Poraja se vprašanje, če bo KB sposobna ugoditi vsem zahtevam gospodarstva v občini. Ugotovljeno je bilo, da litijska Komunalna banka nima toliko sredstev, da bi lahko nudila sezonske kredite za obratna sredstva in je zato utemeljeno razpravljanje o združitvi z ljubljansko KB. Marijan LIPOVŠEK Nova peč r cementarni z zmogljivostjo 300 ton polprodukita — ldinkerja — na dan je tolikšna, da se bo z začetkom obratovanja te peči produkcija klihkerja povečala za 70 odstotkov. Glavni zadržek, da nova peč še ne more steči oz. pričeti obratovati, je gradnja in montaža odelka za pripravo premoga, ki je še v gradnji. Zgraditi je treba 250-tonskl silos za premog ter velik • del ostale zgradbe. Vsi stroji v trboveljski Cementarni eo modemi, sodobni, tako da bo za proizvodnjo cementa potrebna minimalna delovna sila, ker je vse mehanizirano. Tako se bo v tovarni, ko bodo vsa investicijska dela skončana, produkcija cementa pri istem številu zaposlenih povečala za 70 odstotkov. Doslej je ta tovarna izdelala letno na 1 zapostonega 270 ton cementa, po končani rekonstrukciji cementarne ga bo pa mogoče izdelati 500—520 ton na 1 zaposlenega. S tem dosežkom se bo Cementarna Trbovlje povzpela v jugoslovanski cementni produkciji na drugo do tretje mesto. To bo velik uspeh za podjetje, če pomislimo, da je ostala polovica pogona stara že skoraj trideset let in so ti stroji danes že zastareli. Prav je tudi, da poudarimo, da bo Cementarna Trbovlje z rekonstrukcijo in modernizacijo svojih proizvodnih naprav dosegla Jugoslovanski rekord. Vsa nova dela v tovarni bodo opravljena v dveh letih, medtem ko se drugod grade tovarne tri do pet let brez motenj in zadržkov — trboveljska Cementarna je pa vzlic svoji rekonstrukciji redno obratovala in proizvajala cement. Da je bilo mogoče to doseči, je zahvaliti sistematičnemu delu med rekonstrukcijo tovarne, organizaciji vseh novih del, kar vse je zasluga požrtvovalnega dela kolektiva in njegovih odličnih strokovnjakov. Seveda so se na številnih sestankih z izvajalcem gradbenih del, podjetjem Ingrad iz Celja, vsakokrat pogovoriti o potrebnih ukrepih za pospešeno delo. Ce ne bo vreme nagajalo, bo delovni kolektiv Cementarne Trbovlje že meseca marca slavil veliko delovno zmago, izboljšal si bo delovne pogoje, znatno povečal narodni dohodek in s svojimi dosežki pripomogel k dvigu standarda delovnih ljudi v trboveljski komuni. K tej veliki delovni zmagi lahko kolektivu tovarne in njenemu skrbnemu vodstvu vsi prisrčno čestitamo! Vež pomoči stanovanjskim skupnostim Zadnja konferenca krajevne organizacije SZDL Zagorje - Toplice - Selo naj bi spregovorila tudi o delu stanovanjske skupnosti Zagorje—Center. S tem namenom je predsednik stanovanjske skupnosti Rudi Seroma podal podrobnejše poročilo o delu stanovanjske skupnosti od ustanovitve v letu 1959 do konca lanskega leta. V poročilu je med drugim še zlasti naglasil, da je prav stanovanjska skupnost, kot posebna oblika družbenega samoupravljanja, najbolj primerna organizacijska oblika za zadovoljevanje družbenih potreb in ki lahko v največji meri angažira iniciativo občanov za reševanje vprašanj. Pri tem pa tudi ne gre mimo dejstva, da bo s pomočjo stanovanjske skupnosti komuna lahko najprimerneje uresničevala svojo družbeno funkcijo pri reševanju vsakdanjih potreb delovnih ljudi; hsviin. zagotovitve potrebnih su- itn'ESNA INDUSTRIJA v Litiji a glede na surovinsko bazo vid«6*'!® možn*ti za razvoj. Pred-breh^° ra2S:r*tcv proizvodnje in °d na izdelavo epeciallziranc-17« ^hiStva. Za to bi potrebovati »WiliJonov dln' dela bi P8 bilo b~?pe Izvršiti v dveh letih, a 15q ° dohodek bi se povečal od ^ledT 11^anov 110 I milijardo din. bi r® |}a precejšnje zaloge lesa , l*Vy , b>lo nujno začeli z obde- l 1^- 41r*<$ga programa razvoja | Industrije v Litiji. D,! rekonstruiranih objektov v trboveljski Omrnlaral stanovanjska skupnost pa naj bi postala tudi pomemben činitelj pri povezovanju splošnih naporov komune za dvig življenjske ravni z akcijo in iniciativo neposredno zainteresiranih občanov. Ko je bil v letu 1959 v Zagorju ob Savi sprejet Odlok o ustanovitvi stanovanjske rikupmcsti, so ustanovili tri; sredi lanskega leta je pa prišlo na pobudo stanovanjske skupnosti Zagorje — Selo do združitve stanovanjskih skupnosti Zagorje — Center in Zagorje — Selo. Združitev so narekovali zlasti nekateri ekonomski pogoji — predvsem dotedanja razdrobljenost sredstev, s katerimi sta razpolagali obe stanovanjski skupnosti. Navzlic temu je pa tudi po združitvi otežkočeno poslovanje, ker tudi nova — združena — stanovanjska skupnost ne razpolaga z večjimi finančnimi sredstvi. Servisne službe pa tudi ne ustvarjajo toliko sredstev, da bi lahko imela stanovanjska skupnost pomembnejše dohodke. V okviru stanovanjske skupnosti Zagorje — Center delujejo zdaj gospodinjski servis (pralnica, šivalnica, kemična čistilnica — v sodelovanju z ljubljanskim Labodom) in servis za vzdrževanje hiš (ki ima prostore v bivših garažah v stavbi pod hotelom Kum) z mizarstvom, kleparstvom, ključavničarstvom in vodoinstalaterstvom računajo pa še na slikarstvo. Sicer bo tudi gospodinjski servis z nakupom nekaterih novih strojev in gospodinjskih pripomočkov razširil svojo dejavnost. Kazno je, da so potrebna za razvoj servisov sredstva. Pripomniti pa velja, da zagonska stanovanjska skupnost lani ni prejela nobene dotacije in je bila zato prisiljena, da je pri Komunalni banki najela posojilo za dobo 5 let (z 9 odstotnimi obrestmi), da je kupila nekaj novih strojev za že obstoječe servise. Pri tem velja omeniti, da je dosegel servis za vzdrževanje hiš lani 4,242.830 din prometa, gospodinjski servis pa 2,000.265 din. Pri stanovanjski skupnosti se vso. resneje vbadajo tudi z vprašalni okrog otroškega varstva — otroških varstvenih ustanov in otroških igrišč. Imenovana je bila posebna komisija za ureditev otroških igrišč, ki bo rikupaj z DPM uresničila nekajletne želje (seveda pa zavisi rešiTfev tudi od pripravljenosti ObLO, delovnih kolektivov, občanov in mladine). Razmišljajo tudi o otroški ustanovi s celodnevno oskrbo, ki bi jo bilo mogočo urediti začasno v prostorih Gostinskega šolskega centra (ko se bo ta preselil v nove prostore). Vseskozi pa opozarjajo, da naj projektanti predvidijo v vsakem novem stanovanjskem bloku tudi prostor, kjer bi se lahko zbirati otroci. Na področju stanovanjske skupnosti Zagorje — Center je 44 hišnih svetov. Precej hišnih svetov je delavnih, vendar pa se morajo nekateri od teh vbadati s precejšnjimi težavami zaradi pomanjkanja sredstev (stare hiše in nizke stanarine), nerazumevanja in premajhne pomoči samih stanovalcev. Lani so hišni sveti pobrali okrog 19 milijonov din stanarine, a so jo morali nad 9.5 milijona odvesti za amortizacijo v stanovanjski sklad. Kot sem že uvodoma naglasil, je bilo podano poročilo z željo, da bi konferenca krajevne organizacije SZDL podrobneje spregovorila o dosedanjem delu stanovanjske skupnosti in dala napotke za delo v prihodnje. Radirava ee je pa sukala le okrog težav, ki jih imajo hišni sveti, ki upravljajo stare stavbe, nekaj besed je bilo namenjenih 6o otroškim igriščem in prostovoljnemu delu stanovalcev, ki bi lahko uredili prostor okrog blokov, o drugem pa v zveri s stanovanjsko skupnostjo niso govorili. In to kljub ugotovitveni, da je mogoče večkrat slišati, da bi Zagorjani marsikaj radi od stanovanjske skupnosti in da imajo tudi določene pripombe na njeno delo. Toda na mestu, ki bi bil vsekakor primeren za to razpravo, nismo slišali predlogov, pripomb ali želja. Zakaj, ne vem! Vsekakor pa je kazno, da potrebuje stanovanjska skupnost večjo pomoč, tako od ljudskega odbora loot tudi samih Zagorjanov. — tam) KRAJEVNI ODBOR RK NA VAČAH NA OBČNEM ZBORU ZadovoUni so z delom Pred nekaj dnevi je bil na Vačah občni zbor Rdečega križa na Vačah. Na uvodu je tovariš Kovač povedal nekaj besed o nalogah te mednarodne važne organizacije ter med drugim dejal: — Široko je področje, pomagati človeku, kadar je pomoči najbolj potreben, kadar ga doleti nesreča in si sam ne more pomagati. Naša organizacija je na tem področju napravila zelo veliko. Skozi vse leto je skrbela, da lajša razne socialne probleme, veliko je pa napravila tudi na področju izobraževanja ljudi, v boju proti alkoholu in drugem. Krajevni odbor RK na Vačah je minulo leto organiziral 60-urni tečaj prve pomoči. Tečaj lahko samo pohvalimo. Na njem so predavali vsi trije zdravniki iz Litije, vojaški zdravnik iz Ljubljane in drugi. Tečaj je izdelalo pred izpitno komisijo 34 tečajnikov z nazivom civilnega bolničarja. Zelo dobro je nadalje uspela krvodajalska akcija — stoodstotno — najboljše v občini j Litija. Glasbena rešila v Zagoriu Občinski svet Svobod in pro- i tarec, taborniški kvintet ;"z Kisov-svetnih društev v Zagorju bo pri- | ca, moški zbor Svobode Zagorje in redil v drugi polovici februarja v Delavskem domu Revijo glasbenih ansamblov, na kateri bodo nastopili vsi instrumentalni in vokalni ansambli z več skladbami zabavne vsebine. Prejšnji četrtek je bilo v Delavskem domu v Zagorju posvetovanje s predstavniki zagorskih ansamblov, na katerem so prišli do skupnega zaključka glede te revije. Med znanimi ansambli bodo na reviji nastopili: Veseli revirčani in Revirski dixieland ansambel, Veseli rudarji, ansambel Mahkovič, Extra jazzband, Trio Sušnik, Citrarki trio Kelner, ansambel Prole- pevski sekstet, pa tudi Rudarska godba na pihala. Prav gotovo se bodo kljub pripravam na svoj koncert udeležili revije pevci »Loškega glasite iz Kisovca. Kaže torej, da bo program raznovrsten in da si bo revijo vredno ogledati. Na sestanku v četrtek so nadalje govorili o problemih velikega zabavnega orkestra, ki že devet mesecev spi spanje pravičnega, vendar bi bilo potrebno težiti za tem, da orkester ponovno oživi, saj je dosegel že relativno lepe uspehe. Kaj več o reviji bomo še poročali. (rap) Organizacija je med letom dobila več darilnih paketov, ki jih je razdelila med socialno ogrožene. Krajevna organizacija nadalje vodi in pomaga mlečni kuhinji osnovne šole na Vačah. Nadzorni odbor je lahko samo pohvalil vestno in požrtvovalno delo upravnega odbora. Pred novim odborom stoje nove naloge. Želimo, da bi jih prav tako dobro opravil. Eden izmed glavnih naslednjih načrtov je kuharski tečaj, ki ga organizira RK, če bo imel na razpolago sredstva in strokovno vodstvo. Že aprila bo v občini izvedena spet krvodajalska akcija, ki mora imeti letos še večji odziv. — Za konec smo gledali še kratki film o nesrečah pri delu. Z delom te organizacije smo zadovoljni. Danica Godec Taka idila se ponuja te dni obiskovalcem Kuma v dolinah pod njim KAKO PREŽIVLJAJO NAJMLAJŠI TRBOVELJČANI SVOJ PROSTI ČAS -V a' v < Krožki - žarišča vse dejavnosti V trboveljski komuni je približ- , škem jeziku za vse učence, kate-no dva tisoč pet sto osnovnošolskih rih obvezni tuji jezik je nemščina, otrok, ki obiskujejo tri osnovne Tabornikov je približno dve sto šole in sicer šolo Ivana Cankarja, petdeset in so vključeni v odred Zasavski pionirji so tudi navdušeni modelarji Mladi upravljavec Pojmovanje vloge mladine v raznih organih družbenega in delavskega upravljanja je dostikrat nepravilno. Postavlja se vprašanje, ali je mladina zapostavljena v teh institucijah in ali se ne upošteva njenih predlogov in mnenj. Dostikrat se pa tudi vprašujemo, če je mladina v zadostnem številu vključena v te organe: če ni, se moramo vsekakor zavedati, da smo temu krivi sami. Večkrat se pojavi zahteva, da naj mladinski aktiv vključi v delavski svet ali kak drug organ upravljanja tega ali onega mladinca, ki naj bi bil »zastopnik« mladinske organizacije v tem organu. V večini primerov smo z izpolnitvijo te zahteve naredili vse. Takšno ravnanje je pa docela nepravilno, ker mladina in mladinska organizacija ne potrebuje nobenih »zastopnikov« v organih samoupravljanja. Mladinci in mladinke so enakopravni člani samoupravnih ali družbeno upravnih organov. Naloga organizacije Ljudske mladine je pa, da pomaga tem mladincem in mladinkam pri idejno političnem izobraževanju. Dogaja se pa, da mladina predlaga določene stvari, ki pa niso osvojene; to se pa dogodi zavoljo tega, če naša stališča niso dovolj proučena in konstruktivna. Zato se tudi zgodi, da uslužbenec v podjetju ovrže predloge mladih, če niso dovolj tehtno in skrbno proučeni in izdelani. Prizadevati si moramo, da pomagamo mladim v organih upravljanja, da jih usposabljamo za to delo, da bodo deležni zaupanja vsega kolektiva. — T. D. šolo Tončke Čečeve in šolo Alojza Hohkrauta. Glede na to, da je šola ne samo učna ustanova, ki naj bi otroku vcepila osnovno znanje za nadaljnje življenje, ampak da so šole tudi torišča za utrditev bodoče družbene zavesti mladih državljanov, je bilo potrebno najti poti in načine, kako mlade ljudi pritegniti v razne šolske dejavnosti, kjer bi mladina smotrno porabila svoj prosti čas in si pridobila mnogo dragocenega znanja, ki ne bo dišalo po »šoli«, temveč bo razvedrilo. Prav tako kot ostale zasavske osemletke so tudi v trboveljski komuni ustanovili po šolah razne krožke in sekcije, tako na primer pevske zbore, rec! taci Iške krožke, rožnodolske krožke, foto krožke, šiviljske, kuharske, tamburaške, harmonikarske, risarske, namiznoteniške krožke, in celo šolska športna društva. Nadalje so tu poi-mladkarjl Rdečega križa, taborniki in še vrsta krožkov. Tako je v šest pevskih pionirskih in mladinskih pevskih zborih vključeno približno 400 učencev, v podmladku RK so pa skoraj vsi učenci. Prav tako kot v teh krožkih je močna udeležba tudi v ostalih. Tako je na primer v re-citacijskem krožku osemletke Tončke Čečeve vključeno 40 učen- Crnega diamanta« ter aktivno sodelujejo z ostalimi taborniki v kraju in v sami organizaciji. V ročnodelskih krožkih deluje približno 150 učenk - predolga bi bila vrsta, da bi našteli udeležbo v vseh teh krožkih. Vsekakor je treba pohvaliti požrtvovalnost učiteljev, ki so pripravljeni v svojem prostem času voditi ta ali oni krožek. Hvaležni so jim starši in še bolj učenci. Vsakdo izmed staršev je zadovoljen, če ve, da njegov otrok deluje v tem ali onem krožku, in če pokaže veselje za to in ono dejavnost. Nikoli se pa nihče ne vpraša — in velikokrat nastaja jeza, če učenec reče doma, da potrebuje denar za šolo — če sama šola lahko zagotovi vsa materialna in finančna sredstva za delovanje tega ali onega krožka. Kajti vedno večji bo postajal problem delovanja mnogih krožkov, ki so v ostalem nujno potrebni, šole pa za nemoteno delovanje le-teh ne bodo mogle zagotoviti potrebnih sredstev. Tako so nam na tej ali oni šoli povedali, da so z lastnimi sredstvi, ki so jih morali nekje iztakniti, ustanovili in zagotovili vsaj osnovne potrebščine za delovanje vseh krožkov. Res je sicer, da so gospodarske organizacije, ki • so sredstva, toda vedno s klavzulo, ki naj se zanje kupi. Povečini so to učila. Prav, tudi ta so nujno potrebna, toda gospodarske organizacije bi se morale zavedati, da so tudi krožki vrsta šolske dejavnosti, in kar je glavno — popularne šolske dejavnosti, v katerih se učenci razvijajo v bodoče mlade proizvajalce. In zato je nujno, da se vsaj delno zagotove potrebna finančna ali materialna sredstva za uspešno delovanje teh krožkov. In prav tako kot razne gospodarske organizacije, bi se morali tudi starši zavedati, da bi bilo dobro, če bi tu in tam pomagali s kakšnim dinarjem šoli, da bi lahko kupila razno potrebno orodje, da bi izpopolnila delovanje krožkov. Tako ima na primer nova osemletka Tončke Čečeve krasne prostore za tehnični pouk, toda žal nima sredstev, da bi lahko opremila to tehnično delavnico tako, kot bi bilo potrebno. Uprava šole se trudi, da bi v najkrajšem času kupila še nekatere potrebne reči, da bi potem imela popolno opremljeno tehnično delavnico. Pravzaprav vsi, od gospodarskih organizacij do posameznikov, bi cev, ki se uče nemškega jezika in prevzele patronate nad šolami, bodo kmalu izvedli Igrico v nem- | dale le-tem določena finančna Zbornik »Naši očetje v NOB« Učenci osemletke »Ivana Cankarja« v Trbovljah so te dni izdali zbornik »Naši starši v NOB«. Na triinpetdesetih straneh zbornika so v glavnem zajeti dogodki in razvoj NOV, kakor so o njih učencem pripovedovali starši. V zborniku so zajeti spisi učencev od prvega do osmega razreda. Zbornik je bil izdan v okviru iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim Jugoslovanskih pionirskih iger na temo »Moj kraj včeraj, danes in jutri«. — ek. Modernizacija v gostinstvu Razprava o modernizaciji v gostinstvu in pavšaliranju gostinskih podjetij bo predvideno v februarju. illllllUllllIllIlllllllllilllllllllllHIllllllUlHlIlID Franc Slapnik: Madžarska danes Povprečna plača delavcev tovarne Diklo je 1200 forintov, torej povprečno 100 forintov več kot v ostalih sprodnih podjetjih. Tovarna ima moderno opremo, del zahodnoevropskih obdelovalnih strojev. To me je zelo presenetilo. Imajo moderni mehanski in kemični laboratorij, v katerem je mogoče preizkušati vse vrste materiala, ki je potreben za proizvodnjo. Za kontrolo materiala uporabljajo že izotope. V manjšem konstrukcijskem biroju konstruirajo stroje, ki jih predvideva proizvodni program, v glavnem so pa odvisni od centralnega konstrukcijskega biroja v Budimpešti in rudarskega instituta, ki jim dostavlja kompletno dokumen-taci jo. Podjetje je vodeno izključno administrativno. Nimajo skoraj nobene samostojnosti, administrativno jih vodi generalna direkcija ministrstva. Prav tako so tudi cene določene od direkcije in nožna podjet odnos do občanov!< in tako treba posebej pojasnjevati, da je podatki v izkaznici ne ustrezajo. n«Prej. zaradi tega v tistih dneh vse dru- u,; ulicah so ti isti občani sreča- go delo obstalo in da je načrt . . premislimo ali o I ‘S\ze vehavnost val po vod,. f JWs» komu kaj očitamo, ebne izkaznice? Pohiti, samo se Vse negodovanj in vst grožnje premislimo, povpraša,- i( ur‘. Podaljšujejo,. ,n .Samo z zbor, volivcev so bile tore, ne- |f preprilajmo> smemo ko_ o„A l' • fa‘ia!'s,ul'K> vehavnost umestne. Prav talio j bila tudi mu * ■ /„ „e ebn,h izkaznic!. neumestnost tovarišev, . i mio naseda- icam, “‘‘»stala \e epidemija podal,sc- mogli doseči podaljšanja veljav- a>lja veljavnosti osebnih izkaznic, nosti osebnih izkaznic za svoje or doslej, bo samo še do konca marca. "Dotlej namreč deluje komisija za kvalifikacijo in prekvalifikacijo in do tega časa bodo podjetja krila tudi vse stroške, ki nastopajo v zvezi s tem. Potlej bo vsak član moral opraviti ustrezno šolanje na svoje stroške in v uobičajeni obliki, ki velja za vse ostale prebivalce. O tem so govorili že tudi v steklarni Hrastnik, kjer je še 34 kandidatov za prekvalifikacijo, in ne-kaj jih je tudi v kemični tovarni. Le-ti, kaže, nimajo dovolj poguma, da bi se lotili potrebnega študija. Slabše pa je pri rudniku, kjer je največ članov ZB, toda tamkaj organizacija ZB ni storila še ničesar, ji je dal ime »Kobae« (pri njihovi hiši se namreč po domače reče: pri Kobacovih). Bilo je pred petimi leti, ko je kmeta Janeza Pusta udaril konj v glavo. Med zdravljenjem v bolnišnici eo tovariša Pusta obiskovali njegovi prijatelji — čebelarji im mu pripovedovali o dobri čebel ni letini, hkarti pa tožili, da hojim in smrekov med v nekaj dneh kristalizira i ga je zato težko spraviti iz satovja. Tovariš Janez Pust , je o tem vprašanju mnogo razmišljal, kajti čebelar mora kristaliziran med s satovjem vred namočiti v toplo vodo, da se med zmehča. Toda tak med je uporaben samo za medico. Kako rešiti to vprašanje? Jamez Pust je po dolgem preudarjanju izdelal . posebno napravo, podobno električnemu likalniku. Napravi je dal ime »Kobae«. Ta posebna naprava je sestavljena iz grelnega telesa, v kate-" rem je grelna cekaa žica, pod tem pa plošča z luknjami za posebne žeblje, dolge 2,5 cm. Električna žica sregreje ploščo, ta pa žeblje. Le-ti se morajo segreti na temperaturo okrog 40 stopinj Celzija. Pri tej toploti se namreč med topi, vosek pa ne. Naprava se potem pritisne na satovje, še prej pa na njem obrežemo pokrovce. mo nanj našo napravo. Satovje s stopljenim medom damo končno v centrifugo. V njej povsem steče satovje je uporabno za naprej. Svojo napravo je tovariš Janez Pust takoj prijavil na patentni urad. Urad je njegov patent po šestih mesecih potrdil, in sedaj je ta naprava pri Društvu izumiteljev v Ljubljani. Posebna komisija bo odločila, ali bodo napravo »Kobae« poslali na Mednarodno razstavo izumov, ki bo v letošnjem marcu v Bruslju. še enkrat bodo razpravljali o delu upravnih organov ObLO Na zadnji seji so odborniki obeh | zborov občinskega ljudskega odbora Litija razpravljali tudi o poročilu o delu upravnih organov ObLO Litija za leto 1951 in spenili, da bodo o poročilu še enkrat razpravljali, In sicer na seji, ko bo poročal o svojem delu zastopnik sveta kolektiva. Ustanovljena »Komunala Litija« V litijl je z Novim letom prenehal s poslovanjem finančno samostojni zavod Komunalna uprava Litija in prešel v redno likvl- Med v satovju sc prične hi ti o da bi to vprašanje pokrenila in topiti. Satovje nato obrnemo še dacijo ustanovljeno je pa bilo ipripravila svoje člane do študija, na drugo stran in tudi tu pritisne- komunalno podjetje »Komuna a* . Litija«. . ruarja pripravili seminar za vodilno osebje iz gospodarskih or-onizacij. Program za ta seminar e pripravljajo. Med najvažnejši-nl temami je vsekakor vprašanje ■ . .liričnih nalog vodilnega oseb j a omekih enot. Pozornost bodo poverili tudi vprašanju odnosov ed komuno In podjetji ter osta-n aktualnim dogajanjem, im .i ‘ifSjža uveljavljanje smernic plenuma CK ZKJ, Naprava »Kobae« za topljenje kristaliziranega medu KRAJEVNI ODBOR RK NA VAČAH NA OBČNEM ZBORU Zadovoljni so z delom Pred nekaj dnevi je bil na Vačah občni zbor Rdečega križa na Vačah. Na uvodu je tovariš Kovač povedal nekaj besed o nalogah te mednarodne važne organizacije ter med drugim dejal: — Široko je področje, pomagati človeku, kadar je pomoči najbolj potreben, kadar ga doleti nesreča in si sam ne more pomagati. Naša organizacija je na tem področju napravila zelo veliko. Skozi vse leto je skrbela, da lajša razne socialne probleme, veliko je pa napravila tudi na področju izobraževanja ljudi, v boju proti alkoholu in drugem. Krajevni odbor RK na Vačah je minulo leto organiziral 60-urnl tečaj prve pomoči. Tečaj lahko samo pohvalimo. Na njem so predavali vsi trije zdravniki iz Litije, vojaški zdravnik iz Ljubljane in drugi. Tečaj je izdelalo pred izpitno komisijo 34 tečajnikov z nazivom civilnega bolničarja. Zelo dobro je nadalje uspela krvodajalska akcija — stoodstotno — najboljše v občini Litija. Glasbena revija v ZagorlH Občinski svet Svobod in pro- | tarec, taborniški kvintet iz Kisov- redil v drugi polovici februarja v Delavskem domu Revijo glasbenih ansamblov, na kateri bodo nastopili vsi instrumentalni in vokalni ansambli z več skladbami zabavne vsebine. Prejšnji četrtek je bilo v Delavskem domu v Zagorju posvetovanje s predstavniki zagorskih ansamblov, na katerem so prišli do skupnega zaključka glede te revije. Med znanimi ansambli bodo na reviji nastopili: Veseli revirčani in Revirski dixieland ansambel, Veseli rudarji, ansambel Mahkovič, Extra jazz band, Trio Sušnik, Ci-traški trio Kelner, ansambel Prole- svetnih društev v Zagorju bo pri- ca, moški zbor Svobode Zagorje in ’ ■ ' ' ' ' pevski sekstet, pa tudi Rudarska godba na pihala. Prav gotovo se bodo kljub pripravam na svoj koncert udeležili revije pevci »Loškega glasu* iz Kisovca. Kaže torej, da bo program raznovrsten in da si bo revijo vredno ogledati. Na sestanku v četrtek so nadalje govorili o problemih velikega zabavnega orkestra, ki že devet mesecev spi spanje pravičnega, vendar bi bilo potrebno težiti za tem, da orkester ponovno oživi, saj je dosegel že relativno lepe uspehe. Kaj več o reviji bomo še poročali. (rop) Organizacija je med letom dobila več darilnih paketov, ki jih je razdelila med socialno ogrožene. Krajevna organizacija nadalje vodi in pomaga mlečni kuhinji osnovne šole na Vačah. Nadzorni odbor je lahko samo pohvalil vestno in požrtvovalno delo upravnega odbora. Pred novim odborom stoje nove naloge. Želimo, da bi jih prav tako dobro opravil. Eden izmed glavnih naslednjih načrtov je kuharski tečaj, ki ga organizira RK, če bo imel na razpolago sredstva in strokovno vodstvo. Že aprila bo v občini izvedena spet krvodajalska akcija, ki mora imeti letos še večji odziv. — Za konec smo gledali še kratki film o nesrečah pri delu. Z delom te organizacije smo zadovoljni. Danica Godec V>*. mLu. .V >A Taka idila se ponuja te dni obiskovalcem Kuma v dolinah pod njim KAKO PREŽIVLJAJO NAJMLAJŠI TRBOVELJČANI SVOJ PROSTI CAS * t X Krožki - žarišča vse dejavnosti V trboveljski komuni je približ- , škem jeziku za vse učence, kate-no dva tisoč pet sto osnovnošolskih rih obvezni tuji jezik je nemščina, otrok, ki obiskujejo tri osnovne Tabornikov je približno dve sto šole in sicer šolo Ivana Cankarja, petdeset in so vključeni v odred šolo Tončke Čečeve in šolo Alojza I »Črnega diamanta« ter aktivno Zasavski pionirji so tudi navdušeni modelarji Mladi upravljavec Pojmovanje vloge mladine v raznih organih družbenega in delavskega upravljanja je dostikrat nepravilno. Postavlja se vprašanje, ali je mladina zapostavljena v teh institucijah in ali se ne upošteva njenih predlogov in mnenj. Dostikrat se pa tudi vprašujemo, če je mladina v zadostnem številu vključena v te organe; če ni, se moramo vsekakor zavedati, da smo temu krivi sami. Večkrat se pojavi zahteva, da naj mladinski aktiv vključi v delavski svet ali kak drug organ upravljanja tega ali onega mladinca, ki naj bi bil »zastopnik« mladinske organizacije v tem organu. V večini primerov smo z izpolnitvijo te zahteve naredili vse. Takšno ravnanie je pa docela nepravilno, ker mladina in mladinska organizacija ne potrebuje nobenih »zastopnikov« v organih samoupravljania. Mladinci in mladinke so enakopravni člani samoupravnih ali družbeno upravnih organov. Naloga organizacije Ljudske mladine je pa, da pomaga tem mladincem in mladinkam pri idejno političnem izobraževanju. Dogaja se pa, da mladina predlaga določene stvari, ki pa niso osvojene; to se pa dogodi zavoljo tega, če naša stališča niso dovolj proučena in konstruktivna. Zato se tudi zgodi, da uslužbenec v podjetju ovrže predloge mladih, če niso dovolj tehtno in skrbno proučeni in izdelani. Prizadevati si moramo, da pomagamo mladim v organih upravljanja, da jih usposabljamo za to delo, da bodo deležni zaupanja vsega kolektiva. — T. D. Hohkrauta. Glede na to, da je šola ne samo učna ustanova, ki naj bi otroku vcepila osnovno znanje za nadaljnje življenje, ampak da so šole tudi torišča za utrditev bodoče družbene zavesti mladih državljanov, je bilo potrebno najti poti in načine, kako mlade ljudi pritegniti v razne šolske dejavnosti, kjer bi mladina smotrno porabila svoj prosti čas in si pridobila mnogo dragocenega znanja, ki ne bo dišalo po »šoti«, temveč bo razvedrilo. Prav tako kot ostale zasavske osemletke so tudi v trboveljski komuni ustanovili po šolah razne krožke in sekcije, tako na primer pevsko zbore, reci taci jeke krožke, rožnodolske krožke, foto krožke, šiviljske, kuharske, tamburaške, harmonikarske, risarske, namiznoteniške krožke, in celo šolska športna društva. Nadalje so tu pod-mladkarji Rdečega križa, taborniki in še vrsta krožkov. Tako je v šest pevskih pionirskih in mladinskih pevskih zborih vključeno približno 400 učencev, v podmladku RK so pa skoraj vsi učenci. Prav tako kot v teh krožkih je močna udeležba tudi v ostalih. Tako je na primer v re-eitacijskem krožku osemletke Tončke Čečeve vključeno 40 učen- sodelujejo z ostalimi taborniki v kraju in v sami organizaciji. V ročnodelskih krožkih deluje približno 150 učenk — predolga bi bila vrsta, da bi našteli udeležbo v vseh teh krožkih. Vsekakor je treba pohvaliti požrtvovalnost učiteljev, ki so pripravljeni v svojem prostem času voditi ta ali oni krožek. Hvaležni so jim starši in še bolj učenci. Vsakdo izmed staršev je zadovoljen, če ve, da njegov otrok deluje v tem ati onem krožku, in če pokaže veselje za to in ono dejavnost. Nikoli se pa nihče ne vpraša — in velikokrat nastaja jeza, če učenec reče doma, da potrebuje denar za šolo — če sama šola lahko zagotovi vsa materialna in finančna sredstva za delovanje tega ati onega krožka. Kajti vedno večji bo postajal problem delovanja mnogih krožkov, ki so v ostalem nujno potrebni, šole pa za nemoteno delovanje lc-teh ne bodo mogle zagotoviti potrebnih sredstev. Tako so nam na tej ali oni šoli povedali, da so z lastnimi sredstvi, ki so jih morali nekje iztakniti, ustanovili in zagotovili vsaj osnovne potrebščine za delovanje vseh krožkov. Res je sicer, da so gospodarske organizacije, ki so sredstva, toda vedno s klavzulo, ki naj se zanje kupu Povečini so to učila. Prav, tudi ta so nujno potrebna, toda gospodarske organizacije bi se morale zavedati, da so tudi krožki vrsta šolske dejavnosti, in kar je glavno — popularne šolske dejavnosti, v katerih se učenci razvijajo v bodoče mlade proizvajalce. In zato je nujno, da se vsaj delno zagotove potrebna finančna ali materialna sredstva za uspešno delovanje teh krožkov. In prav tako kot razne gospodarske organizacije, bi se morali tudi starši zavedati, da bi bilo dobro, če bi tu in tam pomagali s kakšnim dinarjem šoli, da bi lahko kupila razno potrebno orodje, da bi izpopolnila delovanje krožkov. Tako ima na primer nova osemletka Tončke Čečeve krasne prostore za tehnični pouk, toda žal nima sredstev, da bi lahko opremila to tehnično delavnico tako, kot bi bilo potrebno. Uprava šole se trudi, da bi v najkrajšem času kupila še nekatere potrebne reči, da bi potem imela popolno opremljeno tehnično delavnico. Pravzaprav vsi, od gospodarskih organizacij do posameznikov, bi morali podpreti šole v njihovem prizadevanju za izpopolnitev glede raznega orodja in ostalega materiala v krožkih, kajti vsak posameznik si želi — in sedaj- je v večini primerov že tako, da se starši' in otroci vidijo šele zvečer — da ne bi slišal slabih stvari o svojem otroku; da se potepa po cesti, da se nespodobno vede, ali pa da je celo zagrešil to ati ono. Čeprav se skoraj vse šole ubadajo s težavami pri delovanju krožkov, se zavedajo, da morajo mimo učne snovi otrokom gojiti tudi estetski in moralni čut ter čut odgovornosti mladega bodočega državljana. In ob tej prizadevnosti šol je tudi naša naloga, da jim skušamo pomagati tako ali drugače. Potrebna pa je le dobra volja, lahko namreč šolam pomagamo, vedeti pa moramo, da e tem ne bomo pomagali samo šoli kot taki, temveč v prvi vrsti našim otro-| kom, katerim služijo te ustanove. J. Savšek cev, ki se uče nemškega jezika in prevzele patronate nad šolami, bodo kmalu izvedli igrico v nem- | dale le-tem določena finančna Zbornik »Naši očetje v NOB« Učenci osemletke »Ivana Cankarja« v Trbovljah so te dni izdati zbornik »Naši starši v NOB«. Na triinpetdesetih straneh zbornika eo v glavnem zajeti dogodki in razvoj NOV, kakor eo o njih učencem pripovedovali starši. V zborniku eo zajeti spisi učencev od prvega do osmega razreda. Zbornik je bil izdan v okviru itiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiffliHiiiiiHfliiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiniii Jugoslovanskih pionirskih iger na temo »Moj kraj včeraj, danes in jutri«. — ek. Modernizacija v gostinstvu Razprava o modernizaciji v gostinstvu in pavšaliranju gostinskih podjetij bo predvideno v februarju. iiiiHiRmmitiHiiiiiftinmiimmnimmuiiimiiitiiiiuiiiuiitniiumimimiiuiiiUHtiiiituuuuuu Franc Slapnik: Povprečna plača delavcev tovarne Diklo je 1200. forintov, torej povprečno 100 forintov več kot v ostalih sorodnih podjetjih. Tovarna ima moderno opremo, del zahodnoevropskih obdelovalnih strojev. To me je zelo presenetilo. Imajo moderni mehanski in kemični laboratorij, v katerem je mogoče preizkušati vse vrste materiala, ki je potreben za proizvodnjo. Za kontrolo materiala uporabljajo že izotope. V manjšem konstrukcijskem biroju konstruirajo stroje, ki jih predvideva proizvodni program, v glavnem so pa odvisni od centralnega konstrukcijskega biroja v Budimpešti in rudarskega instituta, ki jim dostavlja kompletno dokumen-tacijo. Podjetje je vodeno izključno administrativno. Nimajo skoraj nobene samostojnosti, administrativni jih ttodi generalna direkcija ministrstva. Prav tako so tudi cene določene od direkcije in nožna podiehe cene izključno samo domačega tržišča, medtem ko formira izvozne cene izvozna organizacija rNikeks*. Podjetje nima skladov, razen sklada za nagrade, « katerim razpolaga direktor podjetja. Tudi z amortizacijo ne razpolagajo samostojno ter jim vsak nakup strojev predhodno odobri ministrstvo. Sistem tekmovanja med podjetji je zelo razvit, kar pričajo številne diplome, razstavljene V sobi glavnega direktorja. Tudi kooperacijo in specializacijo med podjetji določa in vodi generalna direkcija. Madžarska danes proizvodnje porabijo termo-irne, ki predstavljajo glavni vezno hraniti. Cene dnevnim obrokom so zelo nizke. Delovni čas poteka v eni izmeni, in sicer od S. do 12. ure ter od 13. do 17. ure. Povabili so me na kosilo v menzo in sem bil zelo zadovoljen. V tem podjetju smo se dogovorili, da bi Strojna tovarna Trbovlje prevzela po njihovi licenci odkopni stroj F S in jamski nakladalec. Zapisek, ki smo ga o tem sestavili, je pjsdpisal predstavnih ministrstva. Stroj F J je zelo zanimiv in prepričani smo, da ga bodo naši rudniki z veseljem sprejeli, ker je zelo racionalen in ekonomičen ter razbremenjuje delo rudarjev na čelu in v pripravi prog. Kooperacija je zamišljena tako, da bi nam del opreme tega stroja — hidravliko — pošiljali Madžari, ostalo bi pa izdelovali pri nas doma. Stroj jt po težini trikrat lažji kot niihov ameriški ali sovjetski vrstnik. Predstavnike Dikloja smo povabili za dokončno sklenitev pogodbe v Trbovlje, čemur se bodo z veseljem odzvali. Drugo podjetje, ki sem ga obiskal, je bil rudnik Totobanja.. Za vse madžarske rudnike je značilno, da so v rudarskih bazenih rudarski obrati združeni v skupno direkcijo — Irmi. Obiskali smo jamo s čelom, kjer so nameščene naše stojke. Jamsko mehanizacijo in železne stojke so uvedli šele zadnii dve leti in imajo na tem področju v prihodnosti velike načrte. Madžarska ima danes 29 milijonov ton letne proizvodnje premoga, njen perspektivni plan do leta 1963 pa do- letne elektrarne, ... , . . - vir električne energije. Hidroccn-tral namreč zaradi slabih vodnih rezerv nimajo. Rudarski bazen Totobanja daje letno 1,200.000 ton rjavega premoga, do leta 1963 pa se bo proizvodnja povečala na 2 milijona ton. Rudarji na čelu zaslužijo 2000 forintov mesečno. Bili smo lepo sprejeti in pokazali so velike simpatije do Jugoslavije. V Totobanji gradijo novo rudarsko naselje, podobno kot naše Velenje, vendar ne tako razsežno. Program obiskov je zajemal tudi ogled centralnega rudarskega instituta. Ta ima velike pristojnosti in je moderno opremljen. Glavni direktor instituta dr. inf, Ajtan Zoltan je konstruktor prej opisanega stroja F 3. Razvijal ga je Pet let. Tudi Prototip stroja so izdelali v delavnicah instituta. Vse nove stroje, ki so nameščeni v madžarskih rudnikih, preizkusijo v tem institutu, ki nato dokončno izreče svoje mišljenje. Tod so bile preizkušene tudi naše stojke in stropniki. Pohvalili so se z novoiznallo metodo preizkusa jamskih stojk ter nam jo kodo posredovali. Želeli so stike M našimi instituti, posebno veliko zanimanja pa so pokazali za institut za separacije Strojne tovarne Trbovlje. Institut je v pristojnosti ministrstva za rudarstvo Madžarske in je listo proračunska ustanova. Videl sem še rudnik Vesprem blizu Blatnega jezera. V jami smo Tovarna ima ta delavce urejeno i */;"‘*J"** j," restavracijo, v kateri ,o morajo oh-i kiča U 33 milijonov le«. Polovico hibno, izjave upravljavcev pa so bile zelo laskave. Dandanes si skoraj ne morejo več zamisliti, kako bi brez sodobne mehanizacije lahko nakopali tolikšne množine premoga. V rudniku je zaposleno precejšnje število mladih inženirjev, ki so zelo zainteresiram na moderni metodi odkopavanja. Zelo zanimiv je bil tudi ogled tovarne obdelovalnih strojev Che-pel. Tovarna z dolgoletno tradicijo me je zelo presenetila. Po tehnološko moderni ureditvi je tovarna ena od najsodobnejših Podjetij, kar sem jih doslej videl. Zaposluje 2300 ljudi ter proizvaja v glavnem dva osnovna izdelka: radialne vrtalne stroje in univerzalne rez-kalne stroje. 93 odstotkov vse proizvodnje se izvaža v tujino, in sicer na vse kontinente. Trdijo, da so konkurenčni tako Nemčiji kot ZDA. Presenečen sem bil nad delovnim redom in vzorno disciplino delavcev. Določeni stroji v tej tovarni so avtomatizirani, proizvodni Proces pa teče po tako imenovanih linijah. Dogovorili smn se, da bodo sprejeli našega strokovnjaka v enomesečno prakso v centralni pripravi dela. Za zaključek sem bil sprejet tudi v ministrstvu rudarstva in v generalni direkciji strojegradnje Madžarske. Kot sem že uvodoma omenil, sem bil povsod izredno lepo sprejet tako pri gospodarstvenikih in vseh ostalih, ki sem se z njimi seznanil. Madžari so ob mojem obisku sosedne države izrazili željo tesnejšem sodelovanju Z jugo- Izdelkl Strojne tovarne Trbovlje Uspelo pretiavanle V soboto; 27. I. 1062, je ob 18. url predaval v Trbovljah sveto v-noznanl avstrijski alpinist in raziskovalec Mathias REBITSCII Gledališka dvorana v Delavskem domu Je bila polna kot ob najboljših prireditvah. Predavatelj je naslovil predavanje po svoji knjigi SREBRNI BOGOVI NA LLULLAVACA 6730 m. Ob odličnem prevodu nas je popeljal kot priznan olptpst do najviijit) točk, kjer so vča»:h, pred davnini stoletji prebito« stari kamošnjl prebivalci - Irki. Seznanil nas Je z Veokogonko puičavo Pivna de A tacama, s t\ nlml (h žveplenimi puščavskimi področji, ki so lunini površ ni podobna, ugaslimi ognjeniki, ledom in snegom, arheološkimi in umetnoatno-zgodovinsklml H najd- sl ogledali nakladalec in odklopnhpo tesnejšem sodelovanju ' vegetacijo, o lzred- stroj F 3. Stroji so obratovali brez-1 slovansko industrija, KONEC bami, redko vig u . no visoki kulturi, gospodamivu l« organizaciji Inkov itd. Skratka, predavanje je bilo izredno'- zah’ m Ivo. Kaj podobnega so redko kdaj sliši in vidi. .. Posebno pa smo bili veseli tu ugotovitve, da ga Je na odprav spremljal neki Domlcelj, sin venskih staršev iz Argentine-končanem predavanju pa smo razgovoru ugotovili, da Je tu.n predavatelj sam slovenske krvi da se ne piše Rebitsch, tciy^la Repič. Tako se je namreč P sa y, še njegova stara mati, ki «c prejšnjem stoletju kot slovcnsa dekle na poti »s trebuhom v kruhom« preselila lz Turja Innsbruck. Kdor tega predavanja nl o0-in ni vidci njegovih barvnih V snetkov, je mnogo zamudil.^ ^ Urbanistični problemi Trbovelj Na področju trboveljske občine obsega urbanistično načrtovanje dva dela: urbanistični načrt za trboveljsko območje in izdelava zazidalnih načrtov za posamezne predele. Da se lahko odgovori na številna vprašanja, terja urbanistični načrt daljšo študijsko in plansko dobo, ker je možno najti odgovor na nekatera vprašanja šele v republiškem merilu. Da je bila možna paralelna izdelava zazidalnih načrtov, je bila na osnovi obstoječega stanja geografskih, geoloških in prometnih pogojev napravljena orientacijska skica kot osnova za Vprašanje neobdelanih zemljišč Svet za kmetijstvo ObLO v Hrastniku se bo kmalu sestal, da bi proučil smernice, ki jih bo dala za kmetijstvo pojutrišnja seja občinskega ljudskega odbora, in spregovoril o problemih kmetijstva nasploh. Trenutno je aktualno vprašanje neobdelanih poljedelskih površin, ki so na nekaterih območjih znatne, razširjene proizvodnje kmetijske zadruge, vprašanje kmetijskih gospodarstev v visokih hribovitih predelih in drugo. Svet bo posebej raz- coning. Posamezni zazidalni načrti podajejo splošno veljavne urbanistične principe planiranja, prenesene na razmere v Trbovljah, s pogojem seveda, da so zbrani in oblikovani tako, da dopuščajo vklapljanje sedaj še neznanih urbanističnih momentov v prihodnosti. Glede na prejšnjo neurbanistič-no zazidavo v Trbovljah je bila dediščina zelo žalostma. In ravno zato terja oblikovanje Trbovelj v sodobno, moderno mesto, veliko več naporov in materialnih izdatkov, kot pa bi bilo v normalnih pogojih potrebno. Iz tega izhaja, da preobrazba podobe naenkrat na celem teritoriju ni mogoča, temveč da je bilo potrebno omejiti se na manjši del ter začeti z načrtnim urejevanjem. Pri vsem delu pa je bilo treba upoštevati naslednje momente: gradnja se razvija po izdelanem co-ningu. Razvija se postopoma na posameznih določenih kompleksih, ki se dokončno urede. Smotrno je z gradnjo začeti na spodnjem koncu zazidanega dela doline in izdelati vse komunalne instalacije. Strogi stanovanjski predeli sodijo ob rob doline, ki naj bo namenjen za splošne javne namene, ter zazidalni načrti, ki obravnavajo gradnjo za mak- pravljal tudi o škodi, ki jo povzro- i simalno dobo desetih let, ker za ča industrija kmetijstvu, in sicer daljšo dobo načrti zastarijo in škoda po rudarjenju, sajah, plinih niso več realni, itd. V zazidalni načrt za blokovno Celovečerna prireditev gradnjo so doslej zajeta tri področja: Kešetovo, Zajčev hrib in območje med Keršičevem in Partizansko cesto. Skupna površina znaša 19,77 ha. Po zazidalnih načrtih se bo število stanovalcev povečalo od 873 na 3.990 oziroma ! gostota na hektar od 44 na 202 prebivalca. Medtem ko se bo na Kešetovem presegla normalna gostota na hektar (250), bo le-ta na ostalih dveh področjih pod povprečjem, ker je pri teh dveh upoštevan obdajajoč teren, ki ni zazidljiv. — ek Ocenili bodo politično razpoloženje V ponedeljek bo v Hrastniku seja občinskega komiteja Zveze komunistov. Razpravljali bodo o političnem razpoloženju v občini. Naslednja seja ObK ZK bo 15. t. m. Obravnavali bodo uveljavljanje gradiva III. plenuma med komunisti in analizirali pojave najbolj pogostih idejnih odklonov. Veseli rudarji bodo nastopili v soboto, 10. februarja, v Svobodi II Klubi - žarišče prosvetnega dela Na zadnjem občnem zboru občinskega Sveta Svobod in prosvetnih društev v trboveljski komuni eo med drugim obširno razpravljali o delu in življenju klubov. Ugotovili eo, da je ustanovitev klubov nujno potrebna po vseh Svobodah in prosvetnih društvih — še več: treba je najti primeren način dela v klubih jn njegovo vodstvo razširiti, tako da bo Kdaj bo urejen prehod čez Savo v Kresnicah? Do Novega leta so se prebivalci 2 levega brega Kresnic prevažali na desni breg (kjer je železniška postaja in obrat Apnenice Kresni-ške industrije apna) z brodom. Te-daj je pa narasla Sava odnesla brad. Zdaj se prevažajo ljudje 6 čolnom, ki je pa v zelo slabem stanju in je le izjemoma dovoljen Prevoz z njim, ker zaenkrat ni druge rešitve. Dejstvo pa je, da mora ta čoln — čeprav je v slabem stanju — prepeljati na dan okrog 250 ljudi. Občinski ljudski odbor v Litiji je že pred časom imenoval poseben gradbeni odbor za gradnjo mostu čez Savo v Kresnicah. Ta zdaj išče sredstva, da bi bilo mo- goče uresničiti zamisel za izgradnjo mostu. Vzporedno s tem je pa odbor že naročil Projektivnemu biroju za nizke gradnje v Ljubljani, da izdela idejni projekt in investicijski program. Most bi veljal po približnih cenitvah okrog 50 milijonov din, ker po mnenju projektantov zasilna oziroma začasna rešitev ne pride v poštev (saj bi veljala najmanj 16 milijonov din). Zato prihaja v ospredje čimprejšnji začetek gradnje betonskega mostu zadostne nosilnosti, ki bi zmogel tudi promet tovornih vozil, ki bi prihajala v obrate industrije apna. Kolektiv Kresni-ške industrije apna je v precejšnji meri zainteresiran za gradnjo mostu in je tudi že sklenil, da bo plačal stroške izdelave načrtov, pa tudi sicer je pripravljen s sredstvi in materialom pomagati pri gradnji mostu. Odborniki zbora proizvajalcev občinskega ljudskega odbora v Litiji, ki eo na zadnji seji razpravljali o potrebi gradnje mostu v Kresnicah, so priporočili, da naj tamošnjl prebivalci na zboru volivcev sprejmejo obvezo o lokalnem samoprispevku, da se naj čim preje izdela program gradnje in da se naj za pomoč oziroma sodelovanje pri gradnji mostu zainteresira še nekatere druge. Sicer _ pa naj bi vse zadeve okrog gradnje mostu v Kresnicah v prihodnje obravnaval Svet za komunalne zadeve pri občinskem LO Litija. udejstvovanje in izživljanje v klubih dostopno slehernemu državljanu. Tudi odbore klubov je treba razširiti in vanje vključiti zastopnike vseh množičnih organizacij na področju dejavnosti kluba oziroma društva. Za povezavo s klubi in ostalo dejavnostjo, ki je tesno povezana s klubskim življenjem, je bila na občnem zboru izvoljena posebna komisija. Ta si je zadala nalogo, da napravi na področju trboveljske komune analizo o delu klubov in možnosti za nadaljnje razvijanje le-teh. Doslej najboljše v Svobodi II Ze tretje leto deluje na področju Svobode Trbovlje II klub, ki zajema vedno večje število obiskovalcev in se tudi program kluba razvija načrtno. Vodstvo kluba v Trbovljah II si je zadalo za nalogo, urediti klub tako, da se bo naš delovni človek v njem počutil prijetno, in da klub postane zbirališče vseh, od najmlajš.h do najstarejših. Delo v klubu se razvija: od raznih predavanj, razgovorov, literarnih in filmskih večerov, ogleda televizijskih oddaj ter čitanja revij in časnikov do igranja šaha in kart. V zadnjem času pa so na programu tudi klubski večeri, vtsalc mesec po enkrat. — Če vzamemo samo število da je klub lansko sezono obiskalo povprečno po 2090 obiskovalcev mesečno, lahko rečemo, da je to številka, o kateri ee splača razmišljati in voditi o njej i čuna. Svojo dejavnost v okviru kluba bi pa lahko v veliki meri razvijale sekcije SZDL, predvsem izobraževalna sekcija, saj je klub to delo že opravljal. Mislim pa, da bi bilo bolj potrebno voditi računa o filmski dejavnosti ter o delu filmskih klubov. Do nekje so na tem področju že delali v Svobodi II in sosedni osemletki Ivana Cankarja, toda vse premalo. Ni zadosti, da ee filmski klub ustanovi, potem pa da ee ga prepusti samemu sebi, da ne ve, ne kod in kam. Ostali klubi na področju komune V Svobodi-Zasavje so pred letom dni odprli klub, toda kaj več kot nekaj predavanj in ogleda televizijskih oddaj ter prireditve nekaj zabavnih večerov s plesom, nadalje čitalnico niso napravili. Klub nima rednega programa, manjka mu pa tudi sposoben vodja. Ravno tako, kot velja to za delo kluba v Svobodi II, velja za klub Svobode-Zasavje, da bi ga sekcije SZDL lahko v večji, meri izkoristile za svojo izobraževalno dejavnost. — Klub na IG uku šs kar dobro deluje za tamkajšnje prilike: štirikrat tedensko imajo ogled televizijskih oddaj, imeli so nekaj debatnih večerov in razne proslave v okviru kluba, po enkrat tedensko pa imajo člani družabni večer. V okviru tega kluba deluje tudi knjižnica in čitalnica. Vprašanje delovanja kluba v Svobodi-Cenler je predmet stalnega razpravljanja. Mislim, da bi bilo treba navezati stik z upravo Delavskega doma, da se v ta namen uporabi predavalnica. Treba -je izvoliti klubski odbor in postaviti sposobnega Vodjo kluba, v predavalnici pa namestiti televizor in napraviti program dela. — Izobraževalna dejavnost, rama predavanja, pa tudi sestanki, ki so bili doslej, se lahko razvijajo v okviru kluba. Tako bo tudi pre- davalnica izkoriščena in vprašanje bo rešeno. V spodnjih prostorih Delavskega doma — v tako imenovanem baru — pa naj bd se vnaprej razvijalo klubsko-zabavno življenje s plesom, kakor so s tem že pričeli. Največje težave so pa v Čečah, kjer mora prosvetno društvo gostovati v dvorani, ki je last privatnika. Pa tudi to vprašanje bi ee dalo na kakšen način rešiti. Nakupil bi ee televizor in klubsko življenje bi ee lahko tudi tamkaj razvijalo v danih možnostih. Treba bi pa bilo razmišljati tudi o ustanovitvi in stalnem delovanju kluba v Svobodi na Dobrni, kjer so tudi dane možnosti za njegov obstoj in razvoj. Ostane še vprašanje ostalih klubov, tako v SD Rudarju in domu TVD Partizan, nadalje na Rudniku na obratu Trbovlje, kjer eo povsod pogoji za klubsko življenje, samo dela ee nenačrtno in gledajo samo televizijske oddaje, manjka pa ostala dejavnost, zlasti izobraževanje članov. - Klub na obratu Trbovlje rudnika bi pa lahko v večji meri izkoristila tamkajšnja podružnica SZDL. Kčmisija za klubsko dejavnost pri občinskem . Svetu Svobod v Trbovljah bo do konca tega meseca napravila podrobno analizo o delu in možnostih delovanja klubov v Trbovljah in dala navodila za delo. Pripravili bodo tudi vzoren klubski večer, s katerim bodo gostovali po vseh klubih in prikazali, kako je možno razvijati vsakovrstne oblike dela v klubih. Pogoji za delo klubov so v Trbovljah dani, treba je le, da se klubska vodstva v večji meri povežejo z ostalimi ustanovami, kot na primer SZDL in Delavsko univerzo v kraju. — Stane Šuštar Praktična naprava m čebelarle Med našimi delovnimi ljudmi se vedno najdejo ljudje, ki izumijo kaj novega in tako s svojim delom doprinesejo svoj delež za razvoj in razcvet gospodarstva naše skupnosti. Na televizijski oddaji »Naši izumitelji« smo lahko spet videti trboveljskega rojaka ,to pot Iz vret kmetovalcev. Kmet Janez Pust iz Zg. Trbovelj je izumil in skonstruiral posebno napravo, ki In novo v Zagorju Prekvalifikacija članov Zveze borcev v Hrastniku mo nanj našo napravo. Satovje s stopljenim medom damo končno v centrifugo. V njej povsem ste.e satovje je uporabno za naprej. Svojo napravo je tovariš Janez Pust takoj prijavil na patentni urad. Urad je njegov patent po šestih mesecih potrdil, in sedaj je ta naprava pri Društvu izumiteljev v Ljubljani. Posebna komisija bo odiočila, ati bodo napravo »Kobac« poslati na Mednarodno razstavo izumov, ki bo v letoš- V hrastniški občini eo se najprej odločiti za prekvalifikacijo vsi člani Zveze borcev, ki doslej še nimajo kvalifikacije v papirnici v Radečah. Nekateri eo dosegli tudi visoko kvalifikacijo. S prekvalificiranjem članov ZB ee zadnje čase mudi, kajti priložnost za tako prekvalifikacijo, kot je udomačena Samo še dve uri podaljšujemo veljavnost osebnih izkaznic! Tafeoj p0 tvonem letu so se V resnici nikjer ni bilo obvestil sorodnike. Uslužbenci pat ne mo-vjj”tnitani nakopičili v pritličju o tem, kdaj in kako bo veljavnost rejo vedeti, ali se lastniku takih ob{,nskcga ljudskega odbora. Bilo osebnih izkaznic podaljšana, ker osebnih izkaznic v letih veljavno-9'10-,n 11. v tem mesecu. V so se v občinskem ljudskem odbo- sti le-teh ni kaj zgodilo. Lahko j. ,rcb dneh je prišlo podaljšat ru odločili za podaljševanje le-teh da je kdo v nesreči izgubil prst ali 2itm>nost os> ‘n b,e b°do Po- V nobenega obve- po katerem bi podaljševali ve- kak drug in kje bodo po- ijavnost osebnih izkaznic po sku- prej ni imel, ali je morda postal , veljavnost osebnih iz- pinah podjetij. Toda teda), ho so tako kratkoviden, da stalno nosi Nekateri so godrnjali: »O ljudje ie kar množično navalili naočnike itd. Uslužbenec je torej bomo razpravljali na zborih na vrata ustreznega urada, so jim ob postopku podaljševanja veljav- šcn‘VCjV' *e pokažemo tak- pač ustregli in se lotili dela. Ni nosti moral vsakogar videti, sicer orf„°s j0 0yjcanovt, tay0 treya posebej pojasnjevati, da je podatki v izkaznici ne ustrezajo. Na 'ulir L .... , zaraditegav tistih dneh vse dru- Prtden „ ^polože- V*H svo/„ 6 s°občan, sreča- go delo obstalo m da it načrt „j, in negodovanje, premislimo ali ‘e/je „r, \na»". sosede in pr,/a- dela tega urada za tiste dni spla- imamg vzrok za takšno razpolo- °,ebne PnJohšal veljavnost val po vodi. feeje. Preden komu kaj očitamo, ur la Jm'cJ Poh!tl• ’amo se V,# negodovanje m vse grožnje ko prtmMmo povprašai- .... , . v bile torei ne- r__ . Z.« • i’ r_______r. _ l. Preden st nas loti nerazpo nje in negodovanje, premislim imamo vzrok za takšno raz ženje. Preden komu kaj očit J» " iutri PZdjl>n,e’0.’* in‘S«mo z 2b°ri volivcev so bile torej ne- s^prep^if^jm^ali fme™‘ko-osebnih ut..111* veliavnost umestne. Prav tako je bila tudi mM kaj ofiuti /n je ,0. Nastali*ain‘cr’ , neumestnost tovarišev, . i n,so nasedajmo g0V0ric4m/ Van)a r 1e ePlc^cmi)a podaljsc- movji doseti podaljšanja veljav- ’clluvnosti osebnih izkaznic, nosti osebnih izkaznic za svoje aT ji je dal ime »Kobac« (pri njihovi hiši se namreč po domače reče: pri Kobaeovih). Bilo je pred petimi leti, ko je kmeta Janeza Pusta udaril konj v glavo. Med zdravljenjem v bolnišnici eo tovariša Pusta obiskovali njegovi prijatelji — čebelarji in mu pripovedovati o dobri čebelni letini, hkarti pa tožili, da hojin in smrekov med v nekaj dneh kristalizira i ga je zato težko spraviti iz satovja. Tovariš Janez Pust . je o tem njem marcu v Bruslju, vprašanju mnogo razmišljal, kajti čebelar mora kristaliziran med s satovjem vred namočiti v toplo vodo, da se med zmehča. Toda tak med je uporaben samo za medico. Kako rešiti to vprašanje? Janez Pust je po dolgem preudarjanju Izdelal .posebno napravo, podobno električnemu likalniku. Napravi je dal ime »Kobac«. Ta posebna naprava je sestavljena iz grelnega telesa, v kate-" rem je grelna cekas žica, pod tem pa plošča z luknjami za posebne žeblje, dolge 2,5 cm. Električna žica sregreje ploščo, ta pa žeblje. Le-ti se morajo segreti na temperaturo okrog 40 stopinj Celzija. Pri tej toploti se namreč med topi, vosek pa ne. Naprava se potem pritisne na satovje, še prej pa na njem obrežemo pokrovce. Med v satovju se prične hitro doslej, bo samo še do konca marca. Dotlej namreč deluje komisija za kvalifikacijo in prekvalifikacijo in do tega časa bodo podjetja krila tudi vse stroške, ki nastopajo v zvezi s tem. Potlej bo vsak član moral opraviti ustrezno šolanje na svoje stroške in v uobičajeni obliki, ki velja za vse ostale prebivalce. O tem so govoriti že tudi v steklarni Hrastnik, kjer je še 34 kandidatov za prekvalifikacijo, in ne-kaj jih je tudi v kemični tovarni. Le-ti, kaže, nimajo dovolj poguma, da bi sc lotili potrebnega študija. Slabše pa je pri rudniku, kjer je največ članov ZB, toda tamkaj organizacija ZB ni storila Se ničesar, . - db-ivju dc ...—— da bi to vprašanje pokrentla in topiti. Satovje nato obrnemo še pripravila svoje člane do študija, na drugo stran in tudi tu prltisne- Naprava »Kobac« za topljenje kristaliziranega medu še enkrat bodo razpravljali o delu upravnih organov ObLO Na zadnji seji so odborniki obeh zborov občinskega ljudskega odbora Litija razpravljati tudi o poročilu o delu upravnih organov ObLO Litija za leto 1951 in sklenili, da bodo o poročilu še enkrat razpravljati, in sicer na seji, ko bo poročal o svojem delu zastopnik sveta kolektiva. Ustanovljena »Komunala Litija« V litij! je z Novim letom prenehal e poslovanjem finančno samostojni zavod Komunalna uprava Litija in prešel v redno likvidacijo ustanovljeno je pa bilo komunalno podjetje »Komuna'a Litija«. Seminar za vodilno osebje v podjetjih V Hrastniku bodo konec meseca jlruarja pripravili seminar za »dilno osebje iz gospodarskih or-anlzacij. Program za ta seminar e pripravljajo. Med najvainej šini temami je vsekakor vprašanje lolitičnlh nalog vodilnega osebja v podjetjih v obdobju decentrali- acije delavskega upravljanja in Topodarjenja s formiranjem ekonomskih enot. Pozornost bodo po-vetili tudi vprašanju odnosov ed komuno in podjetji ter ostani aktualnim dogajanjem, med • teriml je vsekakor najpomembnejše uveljavljanje smernic III. plenuma CK ZKJ. Z ZADNJE SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA TRBOVLJE Omogočiti nadaljnji razvoj kmetijstva Na minuli seji ObLO Trbovlje so razpravljali o stanju in možnostih razvoja hribovskih kmetij in sploh kmetijstva v občini. Odborniki so ugotovili, da je nujno potrebno olajšati davčno politiko in zmanjšati občinske doklade na kmetijsko dohodnino, da bi se na ta način vsaj delno zboljšal položaj individualnih kmetijcev. Iz poročila o tem vprašanju je razvidno, da je kmetjstvo v trboveljski komuni po številu zaposlenih in po tržni vrednosti proizvodnje ena izmed najšibkejših dejavnosti. Po podatkih zavoda za Pretirane zahteve Komisija za sodelovanje z družbenimi organizacijami in društvi pri občinskem odboru SZDL v Hrastniku je cb razpravah o predlogih proračunov za finansiranje potreb občinskih organizacij in zvez za letos ugotovila, da so posamezne organizacije postavile pretirane zahteve, ki jih ne bo mogoče uresničiti. Po sklepu komisije bo o osnutkih proračunov razpravljal tudi izvršni odbor občinskega odbora SZDL, ki ga bo nato s pripombami in priporočili poslal občinskemu ljudskemu odboru. — a*. Osmi februar v Zagorju Zagorska Svoboda se vneto pripravlja na praznovanje letošnjega kulturnega dneva Slovenije, 8. februarja. Člani recitacijske, dramske, baletne, glasbene in pevske sekcije bodo ta dan stopfli pred občinstvo z zanimivim programom, posvečenem našemu pesniku Prešernu. Akademija bo nosila ime »Tih mogel ni nositi bolečine« (naslov iz Prešernovega nemškega soneta). Režija posameznih pesmi in prizorov Iz pesnikovega življenja je to pot v rokah Viktorja Drnovška. — n. r. Ponoven vlom v gostišče na Tereziji V noči od 22. na 23. januar je vlomil v gostišče Delavski dom na Tereziji v Trbovljah šestindvajsetletni Ivan Sekila z Žabjeka 21. Odnesel je pet steklenic vina in steklenico fe-neta ter petindvajset zavojčkov cigaret Morava. Smernice za stanovanjsko izgradnio 1962. leta V teh dneh bo svet za stanovanjske zadeve Občinskega ljudskega odbora v Hrastniku razpravljal o poročilu o delu sveta, o poslovanju stanovanjskega sklada to o delovanju hišnih svetov. socialno zavarovanje je namreč v občini le okrog 150 kmečkih družin s skupno 450 družinskimi člani. Narodni dohodek kmetijstva pa je po izračunu za leto 1060 dosegel 124 milijonov din. Vzrok skromnega dohodka kmetijstva v trboveljski občini je iskati delno v razmeroma majhni površini, deloma pa zaradi hribovitosti in razčlenjene oblike tal, ki onemogoča sestavo velikih, strnjenih kmetijskih površin za mehanizirano obdelavo zemlje. Nadalje sta dve tretjini kmetijskega ozemlja obraščeni z gozdovi in je le ena tretjina obdelovalnih površin. Toda tudi te se z industrializacijo občine zmanjšujejo. Narodni dohodek v občini od gozdarstva maša samo 25 odstotkov, narodni dohodek od kmetijstva pa 75. Da pa daje kmetijstvo kljub neugodnim talnim pogojem in izredno majhnemu številu poklicnih kmetovalcev razmeroma veliko proizvodnjo, je iskati vzrok v tem, da je skoraj v vseh navidezno kmečkih naseljih dejanska večina za delo sposobnih družinskih članov zaposlena izven kme- — nadalje da je v občini zraven čistih kmetov obilo takih, ki niso kmetovalci, a imajo določene površine, ki jih obdelujejo zelo intenzivno. Prav tako je je v mestnih naseljih približno 2000 vrtičkarjev, ki pridelujejo v glavnem zelenjavo, pa tudi sačHe, in to ne samo iz pridobitvenih razlogov, marveč tudi zaradi razvedrila. Na teh intenzivno obdelanih površinah pridelalo Ijudie velik del za preskrbo trboveljskega prebivalstva, zlasti nekaterih vrst sadja in zelenjave, ki bi jo drugače morali uvažati od drugod. Te okoliščine volivajo tudi na stanje in razvoj Kmetijske zadruge, ki nima takih možnosti razvoja in kooperacije kot ostale KZ, zlasti ker je oblika tal za sodobno mehanizirano kmetijstvo neprimerna. Nekaj več možnosti pa ima KZ za kooperacijo v živinoreji in gozdarstvu. Nadalje predstavlja velik del prometa KZ oskrbovanje nekmečkih proizvajalcev (vrtičkarjev) z reprodukcijskim materialom. Največje težkoče so s ponudbami zasebnih hribovskih kmetij-sk;h. proizvajalcev, ki ponujajo ICZ svoja posestva v zakup ali odkup. KZ razumljivo odklanja Glasilo dijakov trboveljske gimnazije »Mi mladi« je z letošnjo prvo številko stopilo že v sedmo leto svojega izhajanja, kar je za šolsko glasilo vsekakor že lepa doba. Sedmo leto že srednješolci listajo in prebirajo svoje glasilo, izraz pe-tošolskih ljubezni, katerih pečati ostanejo vsako leto v tej ali oni številki — skratka odraz dobe in vsega tistega enkratnega. Pa si oglejmo gimnazijski list, ki ima prijetno in okusno oprem-zakup ali odkup, ker so kmetijske Ijeno naslovno stran s fotografijo tijstva ter v svojem prostem času površine nesposobne za mehani-. I trboveljskega Delavskega doma. pomaga obdelovati kmetije, hkrati zirano kmetijsko proizvodnjo, niti Tiskalo jo je podjetje »Tika« iz so pa neposredni odjemalci in I niso pripravne za spremembo v | Trbovelj. Polletna bilanca negativna velike pašnike ali za pogozditev. Da se pa prepreči propadanje hribovskih kmetij, so na seji nujno poudarili potrebo upoštevanja turističnih in še drugih momentov, nadalje dejstvo, da je treba za vsako družino, ki se preseli v dolino, zgraditi stanovanje, urediti komunalne objekte in jim preskrbeti delovno mesto. In ravno tako je treba upoštevati tudi dejstvo, da so gorski kmetje najboljši oskrbovalci gozdov in komunikacij v svojih okoliših. Tečajniki vneto poslušajo smučarskega učitelja ..Mi mladi" sedmič Mladinski aktiv na gimnaziji je bil pred leti najboljši v Trbovljah hn eden najdeiavnejših v Sloveniji, a zadnja leta njegova dejavnost vedno bolj nazaduje in letcs — lahko rečemo — da ga sploh ni. Do polletja res ni opravil niti najmanjše naloge. Na konferenci so precej govorili o nadaljnjem delu, zdaj pa je vse nekako zamrlo. Včasih so bili gimnazijci znani po izvenčolski dejavnosti. No, tudi letos so se v tem pogledu kar dobro afirmirali, saj smo videli izredno uspelo proslavo za dan JLA, nadalje komedijo »Neopravičena ura«. Zdi se mi,, da je vzrok nedelavnosti v vodstvu. Kaj na gimnaziji POSVET O FILMIH V ZAGORJU V borbi proti filmskemu kiču Okrajna filmska komisija v Ljubljani bo priredila skupino z občinskim Svetom Svobod in prosvetnih društev občine Zagorje v dneh 3. in 4. februarja 1.1. v Zagorju 2-dnevni posvet. Tema razprave bo: »O borbi proti filmskemu kiču«. Na to posvetovanje so vabljeni predsedniki filmskih komisij pri občinskih odborih ljubljanskega okraja, nadalje vodje sekcij društev, odgovorni za filmsko dejavnost v ljubih ali šolah, ter vsi Kaj bomo videli v mesecu februar u v kinu Svobode Trbovlje II V mesecu februarju bo v kino Svoboda Trbovlje II predvajal izredno dobre filme najboljše vsebine. V dneh od 2. do 5. februarja bo na sporedu odlični ameriški film »ZADNJA OBALA«. Zaradi izredne dolžine filma bodo predstave od 16.30 in ob 19. uri. — Dne 6. in 7. februarja bo na programu ameriški W film »NEPRIČAKOVANA LJUBEZEN«. - Odlični francoski film »PREHOD PREKO REKE RENE« se bo pred-vajal od 9. do 12. februarja. Tudi tokrat bodo predstave zaradi izredne dolžine filma ob 16.30 in ob 19. uri. Dne 13. in 14. februarja bo ponovno na sporedu nemški barvni CS film »MAZURKA LJUBEZNI«. S Samo tri dni, in sicer od 17. do 19. februarja, se bo vrtel italijanski barvni CV film »ZVEZDE NOČI«. — Za ljubitelje dobrih filmov bo ponovno na programu ameriški film »DAN, KO SO DELILI OTROKE«. Najbolj obiskani slovenski film v Ljubljani, »DRUŽINSKI DNEVNIK«, bo na sporedu od 24. do 26. februarja, v dneh 27. in 28. februarja pa madžarski film »LJUBEZEN NA RAZPOTJU«. Nedeljske matineje: dne 4. februarja bo na sporedu italijanski film »FORTUNELA«, dne 11 februarja francoski film »BREZ DRUŽINE«, 18. februarja francoski film »VELIKI POGLAVAR«, dne 25. februarja pa jugoslovanski film »VRATA OSTANEJO ODPRTA«. Naloge komunistov v upravljanju Ta mesec se bodo sestali sekretarji vseh večjih gospodarskih organizacij občine Hrastnik. Obravnavali bodo predvsem naloge komunistov v upravljanju in delo osnovnih organizacij v zvezi z uveljavljanjem smernic III. plenuma CK ZKJ. Za skupni koncept kadrovske politike V tem mesecu se bodo v Hras'-niku sestale kadrovske komisije občinskega komiteja Zveze komunistov, občinskega odbora Socialistične zveze, občinskega sindikalnega sveta in občinskega ljudskega odbora. Namen skupne seje Gregory Pečk In Ava Ga.dnei- v filmu »Zadnja obala«, ki ga bodo I Je ta, da najdejo skupno stališče vrteli v kinu Svobode II od petka do ponedeljka v svojem delu. 1 upravniki kinematografov v okraju Ljubljana. Na dvodnevnem posvetu si bodo udeleženci ogledali razstavo filmskega plakata, projekcijo filmov »Dalmatinska svatbg«, '»Moj striček«, »Tatovi draguljev« in »Cabirijine noči« ter bodo razpravljali o temah: Kaj je v filmu umetnost in kaj kič - Kaj gledajo najraje obiskovalci kinematografov v Sloveniji — Kakšne so naše naloge v borbi proti filmskemu kiču. Udeleženci posveta bodo razpravljali tildi o analizi ankete, ki bo izvedena prvi dan med obiskovalci KTn-o predstav. Zavod za spomeniško varstvo Na seji občinskega ljudskega odbora v Trbovljah so odborniki sprejeli sklep o ustanovitvi Zavoda za spomeniško varstvo. Da bi bili stroški čim manjši, je dal okrajni ljudski odbor v Ljubljani priporočilo vsem občinam, naj bi se za vse občine v okraju ustanovil en zavod za spomeniško varstvo, v katerem bi bili trije konservatorji, restavrator in pisarniški uslužbenec. Celotni stroški so preračunani na 6 in pol milijona din, ki se bodo po ključu razdelili na vse občine, tako da bi odpadlo na občino Trbovlje le 150.000 din za letošnje leto. ek Cene In potrošniški sveti Svet za tržišče ObLO v Hrastniku pripravlja razpravo o vprašanju cen to o delovanju potrošniških svetov. Seja sveta bo v drugi polovici februarja. res ni več dijakov, sposobnih voditi in delati zavedno v aktivu? Drži, da so dijaki vedno bolj pasivni do takšnega dela, vendar bi jih bilo treba zbuditi, da bi se zavedali vloge LMS in skušali sami pomagati v njenem poslanstvu. Tako pa je nekaj dijakov, ki se bahajo s svojimi funkcijami v Ljudski mladini, vendar eo jih žal samo besede. Mar so funkcije v LMS zato, da funkcionarji (beri v narekovaju!) z njimi dvigajo v očeh drugih mladincev svojo vplivnost in vzvišenost nad ostalimi ? Mislim, da bi občinski komite Ljudske mladine lahko kaj ukrenil, da bi preprečili take negativne pojave in potem bi morda (z odstranitvijo teh »funkcionarjev«) spet zaživelo delo aktiva LMS na trboveljski gimnaziji. — Jam Mimo uvodnika naletimo na razna informativna poročila o tem in onem, ustavili bi se pa ob literarnih prispevkih. V glasilu v glavnem prevladuje proza nad poezijo (kvantitativno!). Vse tri vsebinsko povezane pesmi (Anita, Slovo, Balada) sodelavca že četrto leto — Jožeta Medije z dobrim smislom za dinamiko in občutje — izražajo ljubezensko tematiko. medtem ko je pesem Magde Hribarjeve (Se spominjaš) dokaj neurejena, premalo intimna, da bi ogrela. V pesem ne sodi vsaka beseda (konkretno: površnik je trda beseda). Treba je ujeti ritem in mehkobo v izražanju. Tudi smiselna poanta je dokaj šibka. Prozni sestavek Franca Randla (Trenutek) v bistvu ne pove mnogo. Njegovo razmišljanje ni oprijemljivo, šibko izrazi tisto, kar je glavno — pri čemer zgreši jedro. Ob kritičnem sestavku Janeza B. o Strgarjevi odrski žal niči »Heroi-ca« v izvedbi celjskega gledališča le to: avtor preveč kritično (!) gleda na odrsko izvajanje in očita, »da se drama pogosto izgublja v pretirano ganljivost, Iti prevara gledalce.« — Kaj v bistvu prizor, ko oče odbere svoje tri otroke za talce, da bi zadostil sadizmu »Ubermenscha«, ni mogel biti ganljiv, da bi človek nehote kriknil...? Morda bi se strinjal, da je v tem ali onem liku čutiti pretirano nevsakdanjost, včasih celo prefinjeno zasanjanost. Tudi tole: ne bi verjel, da hi ob »Heroici« lahko rekli, da smo slišali v ljubljanski radijski igri podoben motiv prikazan »psihološko zelo dobro to bolj izpopolnjeno«. Sicer pa: ljudje Taktično sodijo o istih stvareh. Večer — črtica Teje Bmračkove in nam ki si je je izrazito melanholična razodene delček lepote, morda včasih tako želimo. Lepo oblikovanje, ki ga z veseljem prebereš. Planinski potopisi Janeza Bizjaka so v listu že tradicija štirih let. V vsaki številki emo jih zasledili. Tokrat pa ni potopis, marveč sestavek o borbi za tovariša, ki se je ponesrečil v severni triglavski steni. Izredno razgibano, skoraj bi rekel, napeto pisanje, ki je vredno objave. Pavel Predan je v svoji črtici (Zgodba o mladih ljudeh) preveč naiven in utopističen. Ce se lotimo ustvarjanja, se ga moramo lotiti zavestno in živo prikazati -v tem primeru - problem. Tudi sestavek (Oh, ta avtobus) Metke Dragarjeve bi bil lahko uspel, če Bi bil napisan v humorističnem stilu, ali da bi se vsaj hudomušno končal. Tako je pa le šibak reporterski zapisek ali pa (brez zamere!) opravičilo za bodoče zamujanje, ko je kriv »ta avtobus«. Ko listamo proti koncu, naletimo na športno rubriko, ki je pisana in govori o tekmovanjih gimnazijcev in o rezultatih. Na zadnji strani pa je rubrika »Humor, bodice, osat«, bolj ali manj posrečeni trenutki iz šolskih klopi. Tudi domislice velikih mož vsekakor poživijo vsebino glasila, toda namesto informativnih poročil bi raje le-te porabiti za mašila — tudi oblikovno M bilo bolje. Letošnja prva številka je torej stopila v sedmo leto. Sicer pa, le tako naprej, trboveljski gimnazijci, še nadaljnjih sedem let, uredništvu pa — kvaliteta — ne kvan- titeta! — Radovan PALČIČ Zagorje ob Savi bo letos spet spremenilo podobo. Naši dopisniki lavliaio Imenovanja na seji ObLO Trbovlje Na sobotni seji obeh zborov občinskega ljudskega odbora v Trbovljah eo odborniki imenovali Karta Sopar j a za načelnika oddelka za občo upravo in družbene službe; za v. d. direktorja podjetja »Vitaminka« je bil do razpisa imenovan Emil Bovli an; za v. d. upravnika podjetja »Sli- Informativne konference Občinski komite Zveze komunistov v Hrastniku bo v teh dneh znova sklical informativne konference komunistov. Te konference bodo sklicane v Hrastniku, na Dolu to v Radečah. Obravnavali bodo zunanjepolitična vprašanja, aktivnost komunistov po IIL plenumu CK ZKJ to poročilo o delu občinskega komiteja ZK. karstvo in pleskarstvo« je bil imenovan Jože Babič. Nadalje so bili še imenovani: novi odbor občinskega sklada za zidanje stanovanjskih hiš, muzejski svet Revirskega muzeja NOV, prav tako komisija za pregled investicijskih projektov ter strokovna komisija za pregled davčnega računa za leto 1961. - ek Jutri konferenca članov ZX na hrastnlSkem rudniku Jutri bo rudniška konferenca komunistov v Hrastniku. Seznaniti se bodo predvsem z nalogami v .prihodnjem obdobju in razpravljali s tem v zvezi o delavskem upravljanju in ekonomskih enotah v rudniku. V teh dneh bo enaka konferenca tudi v steklarni. Posvetovanje o telesni vzgoji Občinski odbor Socialistične zveze v Hrastniku je sklical p°' svetovanje o telesni vzgoji, ki bo 8. t. m. Razpravljali bodo o vseh perečih vprašanjih telesno vzgojni!1 društev in organizacij. Vzrok požara neznan V noti od 27. na 28. januar 1® izbruhnil požar v gospodarske111 poslopju Franca Rotarja, rudarja iz Trbovelj, Keršičeva 9. Ogenj j® nastal na podstrešju miznnske d<-“ lavnlce. Pogorelo je ostrešje s,aV' be in del oprave. Škode je P1"1 bližno za 300.000 dtn. Preiskava o vzroku požara J® * teku. Pripravljanje družbenega plana V bližnjih dneh se bo vseh osem svetov Občinske**? Iju‘. . kega odbora Hrastnik, Iti so1''1 j v delovno področje gospod instv^j Razpravljali bodo o družben®1^ ;mem,c, in teze, ki bodo potem dane razpravo zborom občanov. planu to zanj pripravili sn—- HrasUiUkl kolesarji Kadrovske spremembe v P0* verjcnlštvlh ZK V hrastntškl občini urejajo javnost poverjeništev, ki ^o davnega ni zadovoljevala. OD*1 skl komite ZK je o tem vpraš*™ razpravljal že večkrat. Zdaj previjajo kadrovske to ®r premembe, hkrati pa priprav^ 'o specifično naloge poverjen ki obsegajo območje stamovan skupnosti. z naših krajev Prodam raznovrstna okna ln Vrata — dobro ohranjena. Cena ugodna. — Mira Pangeršič, Trbovlje, Obrtniška 13-14. Izgubil se je mlad lovski pes, resasti istrijanec. Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči: Medved, Trbovlje, Novi dom 32. Prodam dolgo moško bundo. — Gabrsko 14, Trbovlje. Preklicujem izgubljeno zdravstveno knjižico štev 533816 na ime Marjeta Drnovšek, Čeče 94, Hrastnik, za neveljavno. Preklicujem izgubljeno zdravstveno knjižico štev. 531399 na ime Alojz Garvas, Trbovlje, Vodenska 30, za neveljavno. Ob nenadni smrti našega dragega dedka JOŽETA PERICA se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi poslednji poti, mu poklonili vence ln počastili njegov spomin. Prisrčna hvala pevcem, godbi ter govorniku za Zadnji pozdrav. Žalujoča vnuka Fanči in Jože z družinama in zet Filip ZDRAVNIKOV V TRBOVLJAH 1. februarja dr. Kramberger 2. februarja dr. Južnič 3. februarja dr. Kramberger 4. februarja dr. Kramberger 5. februarja dr. Komorowsky 6. februarja dr. Drnovšek 7. februarja dr. Kramberger 8. februarja dr. Južnič Kino »Svoboda — Trbovlje II*: 2. do 5. februarja ameriški CS film 16.30 jn 19. url »Nepričakovana Uubezen«. Kino »Svoboda II« v Hrastniku: L februarja ameriški barvni CS film »Sajonara«; 3. do 5. febru-arja ameriški vestern film »Toneta«; e. do 8. februarja nemški barvni film »Ešnapurskl tiger«. Kino »Delavski dom« v Zagorju: *■ februarja sovjetski barvni film “Nasrcdinove spletke«; 3. do 5. feb-fi*arja ameriški barvni cin. film “Sonce spet vzhaja«; 7. in 8. febr. ■ovjetski barvni film »Deklica “•"cz naslova«. Ponesrečili so se ZAGORJE 27-letni Rudi Lavrin, zaposlen pri 'Z Zagorje. — Imenovani se je službeno peljal z lastnim motor-n,rn kolesom na upravo za gozdar-s‘vo. Na ovinku pri parkirnem Prostoru rudniških avtobusov je Pu poledeneli cesti padel in si po-"»otloval levo roko; 41-lctni Franc Prosenc, zaposlen pri Rudniku Za-8°rje. — Pri nameščanju rešetk za 8ramoz pri pralni skrinji mu je rc$ctka padla na desno nogo. HRASTNIK Rojstev (izven' porodnišnice) ni bilo. Poroke: Mirko Strel, ključavničar, Obrežje 35, in Zlata Erjavec, učiteljica. Zidani most 34. Smrti: Rudolf Kavšek, upokojenec, Hrastnik 240 — star 60 let; Franc Soper, upokojenec, Unično 4 — star 82 let; Amalija Povše roj. Brinovec, gospodinja, Bmica 7 — stara 77 let. ZAGORJE Rojstev (izven porodnišnice) ni bilo. Poroke: Ivan Prosenc, rudar, šemnik, in Marija Mecerl, kmečka delavka, Ržiše. Gmrtl: Filip Javoršek, soc. podpiranec z Izlak — star 82 let; Frančiška Ramšak roj. Juvan, prevžitkarica iz Colniš — stara 84 let; Ivan Rojc, rud. upokojenec iz Zagorja — star 79 let; Ivana Giu-seppini roj. Borštnar, gospodinja iz Lok nri Zagorju — stara 82 let; Alojz Sevšek, rud. upokojenec iz Kisovca 26 — star 61 let. TRBOVLJE Rojstva: Vera Ham, Trbovlje — dečka; Angela Razboršek, Izlake — deklico; Aloizija Pestelj, Trbovlje — dečka; Martina Zupan, Velika Preska pri Litiji — deklico; Terezija Izgoršek, Prapreče 4 — deklico; Ana Forte, Trbovlje — dečka; Ivanka Kovač, Gornje Impolje —* dečka; Marija Jelševar. Izlake — deklico; Joža Laneger, Hrastnik — deklico: Valerija Poznič, Trbovlje — deklico; Štefanija Jelen, Trbovlje — dečka; Marija Dolenc, Zagoriš — dečka; Štefanija Groboljšek, Konjšica — dečka; Marija Wol- 'nd, Hrastnik — dečka; Jožefa Kovač, šklendrovcc — deklico; Ivana Simeonov, Zgornje Vodale — deklico. Poroke: Rajmund Beravs, rudar iz Trbovelj, ln Marija Zupanc, delavka iz Trbovelj. Smrti: Franc Vilčnik, inv, upokojenec iz Trbovelj — star 71 let. BREŽICE Rojstva: Justina Nuč, Arto 13 — deklico; Ana Ljubič-Tikvič, Hrasti-na 26 — deklico; Marija Polovič, Loče 25 — deklico; Terezija Pre-skar — Podgorje 36 — dečka; Jožefa Klakočar, Pečice 6 — deklico; Nada Lah, Trnje 34 a — dečka; Anica Udovič, Ladeča vas 2 — deklico; Marjetka Marki, Vidcm-Kr-ško — dečka; Karolina Slak, Obrežje 88 — dečka; Jožefa Ogorevc, Dečna sela 12 — dečka; Hermina Leskovšek, Sevnica 7 — dečka. Poroke: Alojzij Volčanšek, ključavničar iz Kanade in Terezija Ha-binc, poljedelka iz Zakota 59; Alojz Valenčak, trg. pomočnik iz Brežine in Danica Turnšek, uslužbenka i iz Zakota 2. Smrti: Ivan Godler iz Črnca 50 — star 70 let; Franc Hervol iz Bu-koška 67 — star 79 let; Marija Zič-kar iz Leskovca 46 — stara 78 let; Dušan Pečnik z Bizeljskega 86 — star 42 let; Neža Tomc z Žigarske-ga vrha 26 — stara 67 let; Jože Mo-šet iz Polja — star 86 let; Andrej Vegelj, Gor. Pirošica 12 — star 86 let. LITIJA Rojstva: Ana Medved, Spodnja Jablanica 4 — dečka. Poroke: Franc Ponebšck, kmečki delavec, ln Alojzija Fortuna, kmočka delavka; Anton Peterko, transportni delavec, ln Marija Kolenc, poljska delavka. Smrti: Andrej Mahkovec, Litija — Valvasorjev trg 2 — star 70 let; Franc Godec, Velika Račna 25 — star 33 let; Marija Kastelic, Breg pri Litiji 18 - stara 78 let. RAZPIS Komisija za razpis mesta direktorja pri občinskem ljudskem odboru Trbovlje razpisuje mesto direktorja trgovskega podjetja »Vltamlnka«, Trbovlje. Pogoji: visoka ali višja strokovna kvalifikacija in vsaj triletna Praksa na vodilnem položaju v trgovski stroki. Pravilno kolkovane prošnje s kratkim življenjepisom se morajo vložiti v 15 dneh po objavi tega razpisa pri komisiji za razpis Picsta direktorja ObLO Trbovlje Komisija za razpis mesta direktorja ObLO Trbovlje OBVESTILO Občinski odbor Trbovlje obvešča vse lastnike mo-tornih vozil, da se bo veljavnost prometnih dovoljenj Za leto 1962 podaljševala od 1. 2. 1962 do vključno 14. 2. l962 v pisarni ObLO Trbovlje, soba štev. 19/L Lastniki tootornih vozil so dolžni, da v tem roku uredijo to vpra-®anje, ker se zamudniki ne bodo upoštevali. Načelnik odd. za notranje zadeve ČETRTEK, 1. FEBRUARJA 8.55 2a šolarje; Ju-ju; 10.15 Od tod ln ondod; 11.00. Zborovske skladbe Vinka Vodopivca; 11.39 Jugoslovanski izvajalci zabavnih melodij; 12.05 Nekaj zagorskih napevov; 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Zaprte grede; 13.30 Kvintet za klarinet in godalni kvartet Borisa Papandopula; 14.00 Igramo za vas; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Turistična oddaja; 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 18.45 Kulturna kronika; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. PETEK, 2. FEBRUARJA 8.30 S popevkami od Urala do Pirenejev; 10.15 Od tod in ondod: 11.00 Anton Lajovic: Adagio; 12.05 Zadovoljni Kranjci; 12.15 Radijska kmečka univerza — Vet. Erik Spi-ler: Zdravstvena zaščita v perutninarski proizvodnji; 13.30 Pisani zvoki z Dravskega polja; 13.50 Zabavni orkester Raphaele; 14.05 Za šolarje: Obisk pri Finžgarju; 15.20 Radi bi vas zabavali; 15.00 Vsak dan za vas; 18.10 Novi posnetki Koroškega okteta; 19.05 Slovenske popevke domačih avtorjev; 20.09 Zabavni orkester RTV Zagreb; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.30 Spoznavajmo svet in domovino; 22.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 3. FEBRUARJA 8.05 PoStarček v mladinski glasbeni redakciji; 8,55 Za šolarje: Povest o dobrih ljudeh; 10.15 Od tod in ondod; 11.30 Sobotna matineja zabavnih melodij; 12.05 Danilo Švara: Narodne za ženski glas; 12.15 Kmetijski nasveti — Dr. Leon Kocjan: Zakaj bomo vsa goveda pregledali za tuberkulozo; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.25 Majhni zabavni ansambli; 17.05 Gremo v kino; 18.45 Okno v svet ;19.05 Narodne pesmi in motivi; 20.00 Dunajski valčki z orkestrom Zacharias; 20.50 Melodije za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 4. FEBRUARJA 8.00 Mladinska radijska igra — Marija Duš: Sneguljčica; 9.10 Sestanek želja; 10.00 Se pomnite tovariši ... Marina Verčič: Odmevi jz blegoških gozdov; 11.30 Stane Urek: Pred svetovnim prvenstvom v Chamonixu ln Zakopanih; 12.03 zdravijajo; 13.30 Za našo vas; 14.00 Naši poslušalci čestitajo in po-Ljubljanski oktet poje pesmi Lovra Hafnerja; 14.15 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — II; 15.15 Trikrat pet; 15.30 Zabavne melodije na tekočem traku; 16.00 Humoreska tega tedna — Carlo Manzoni: Štirinajsti gost; 17,15 Radijska igra — Mirko Božič: Pravičnik; 18.30 Športno popoldne; 19.05 Nedeljska panorama; 20.00 Izberite melodijo tedna. PONEDELJEK, 5. FEBRUARJA 8.05 Poje oktet bratov Pirnat iz Jarš; 8.55 Za mlade radovedneže; 9.25 Godala in zabavni zbori; 11.00 Oboa in angleški rog; 12.05 Veseli vandrovčki izpod Grintavcev; 13.30 Zvočni mozaik; 13.50 Zborovske skladbe na pesmi dr. Franceta Prejema; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Vsak dan za vas; 18.45 Radijska univerza — Peter Petru — Tone Knez: Gomile na Slovenskem; 19.05 Naši mladi reproduktivci; 20.00 Koncert simfoničnega orkestra Radia—televizije Beograd. TOREK. 6. FEBRUARJA 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo; 10.15 Izberite melodijo tedna; 12.05 Trio SveAnik lz Maribora; 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Pačnik: Kako bo letos s semenom v Sloveniji; 13.30 Slovenske narodne v priredbi Oskarja Deva; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 15.30 V torek nasvidenje; 18.45 S knjižnega trga; 19.05 Od pianina do velikega zabavnega orkestra; 20.00 Zbor Slovenske filharmonije dirigira Lovro Matičič; 21.37 Zabavne melodije za vse. SREDA. 7. FEBRUARJA 8.65 Pisani svet pravljic in zgodb; 10.15 Od tod ln ondod; 11.00 Greta Ložar In Danica Filipič pojeta slovenske narodne pesmi, spremlja Avgust Stanko; 11.16 Folklorna prireditev v Trbovljah Občinski Svet Svobod in prosvetnih društev v občini Trbovlje organizira za dan 3. februarja t, 1. v gledaliSki dvorani Delavskega doma zanimivo folklorno prirod:-tev. Nastopil bo folklorni ansambel »Tine Rožanc« iz Ljubljane. Prireditev bo ob 16.30 ■ in 19.30. — Na to svojevrstno prireditev bo vabljeni veti KLUBSKO ŽIVLJENJE V SVOBODI II V okviru klubskih prireditev, ki so v klubu Svobode-Trbovlje II, je bil pripravljen v četrtek 25. januarja vzoren glasbeni večer »VSE O TOLKALIH«. ‘Za večer je vse potrebno napisal in pripravil rudar Franc Raušl, ki vodi zabavno sekcijo »Veselih rudarjev« pri tamkajšnji Svobodi. Bil je to prijeten klubski glasbeni večer ter gre njegovim izvajalcem vse priznanje. Kakor smo slišali, bo komisija za klubsko zabavno življenje pri občinskem Svetu Svobod in prosvetnih društev v Trbovljah tovrstno klubsko prireditev prikazala tudi v Svobodi-Center, Svobodi Zasavje, v Čečah in na Kleku. Ob pričetku drugega šolskega polletja pa bodo ta klubski program »Veseli rudarji« izvedli tudi za mlade svobodarje na osemletki Ivana Cankarja. Zabavno glasbeni ansambel »Veseli rudarji-« pa pripravlja v mesecu februarju, to je v soboto 10. t. m. celovečerno prireditev z vsem svojim ansamblom in tudi pevci. Na to zabavno glasbeno prireditev opozarjamo že sedaj. Tudi kaj takega se zgodi... Klubski odbor Svobode Trbovlje II je dolžan dati kino obiskovalcem Svobode II neko pojasnilo in opravičilo. Zgodil se je neki primer, ki se seveda ne sme več ponoviti. To je bilo takole: Ob četrtkih navadno v kinu Svobode II ni filmskih predstav, zato je uprava kluba napravila program, da se 25. januarja izvede klubski glasbeni večer. Zaradi velikega zanimanja kino obiskovalcev za film »Preprosto dekle« se je pa le-ta predvajal še v četrtek zvečer. Klubskega večera ni bilo mogoče odpovedati, prav tako ne kino .predstave. Tako je nastala neljuba koincidenca, namreč da je Izvajanje glasbenega večera motilo gledalce v sosednji kino dvorani. To se v bodeče ne bo več zgodilo, in zato naj kino obiskovalci nerodnosti za sedaj oproste. Vabimo pa vse, da ob podobnih prilikah pridejo še v večjem številu na klubske prireditve. Odbor za klubsko in zabavno življenje Svobode II Ustanovitev cestnega sklada Jutri bo v Hrastniku seja sveta za komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora. Na dnevnem redu je poročilo sveta, referata pri LO in ljudskega odbora s področja gradbenih, komunalnih in stanovanjskih vprašanj. Razpravljali bodo tudi o ustanovitvi cestnega sklada in kategorizaciji cest 4. reda. Poročilo o teh vprašanjih bo dano v razpravo občinskemu ljudskemu odboru, ki se bo ponovno sestal 17. t. m. Požar v trboveljski restavraciji Preteklo sredo dopoldne je prišlo do manjšega požara v dvorani restavracije na Trgu revolucije v Trbovljah. Ogenj je izbruhnil zaradi nezavarovanega dimnika v prvem nadstropju, kjer ima svoje pisarniške prostore Trgovsko podjetje »1. junij«. Saje, ki so padale na nezavarovana tla, so se vnele in povzročile požar, ki so ga d osli gasilci kmalu zadušili. Materialna škoda je na srečo minimalna. Z Q M H S -2 CZ) •= > ~ < •S) < N KJ ca N ca M E eo xj O $3 Z -2 o O, Znamka za 15 din ud .2, 1 O, E o c •o OJ E OJ J m n LE cf £ eT 5 o/ *o o. o s •3 Zasavski TEDNIK TRBOVLIE P.P.82 33. Zdaj Je Imel tudi Giorgio solzne odi. »Tl sl norček, Giorgio, oče te Ima rad, toda nujno potrebuje denar. Gotovo se boj vrnil v Sognono.* Babica ga je potrepljala po rami: »Poglej, Giorgio, trinajst let Imaš že. Ko sem jaz imela toliko, sem že leto dni služila v Locamu in verjemi, da ml ni bilo lahko.* Dečka je postalo eram svc(e slabosti. »Nič ne pripoveduj očetu, to bo prešlo. Sel bpm v Milano.« — Takrat se je zunaj zabliskalo in slišati je bilo oddaljeno grmenje. Bilo je to prvič po dolgih mesecih. Se tisto noč je začelo deževati in zdelo ec je, da se bo zlil na zemljo ves dež, ki se je nekje nabiral tako dolgo. — Ko se ."c zjutraj Giorgio zbudil, je voda v potokih tekla po vseh skalnatih pečinah Vrzasce. 34. Deček se je šel poslovit k materi. »Ne moreš na pot po takem vremenu,« jo je skrbelo, čeprav je komaj zadrževala bolečine. »Pa moram. Bodi mirna, jutri bo prišel že zdravnik in boš ozdravela, Adijo!« Giorgio se je delal pogumnega, moč mu je daVala zavest, da bo pomagal materi. Zunaj je našel očeta, ki ga je pobožal po glavi: »Ne jezi sc name sinko. Potreboval sem denar in tl se boš znašel. Pa saj ni za dolgo - samo šest mesecev.« - Na poti Je Giorgia čakala Anita kljub temu. da je lilo kot iz škafa. »Kljub vsemu greš?« Svarila sem te, toda zdelo sc mi je, da ne bo nič zaleglo. Darilo imam zale.« Z vratu si je dekletce odpelo drobno verižico z majhnim srebrnim srcem. »To sem dobila od botre. Pazi, da verižice ne izgubiš - varovala te bo.* 35. Giorgio se ni hotel pokazati strahopetnega: »Ne bo£ se zame. Ostal bom v Milana samo pol leta, potem pa bom zopet doma.* Zdaj Je deček stopil umih korakov po strmini In se ni zmenil za debele kaplje dežja. Ko Je prišel v dolino, Je dež prenehal. Hodil Je ob rodovitnih njivah In vinogradih ln takrat Je začutil lakoto. Toda kozji sir In kruh, ki ga Je imel v torbi, je bil premočen skoz ln skoz. Zato si je utrgal v vinogradu dva grozda in sedel ob potoku na kamen, :la M (u pojedel. Takrat je zagledal v potoku postrvi. Prišlo mu Je na misel, da bi lahko katero ujel. Toda pri tem Je Ml tako neroden, da je na glavo šlrbunkitil v vodo. Prvo, kar je slišal, ko Je prilezel Iz vode, je bil prešeren smeh. 36. Giorgio se Je zasukal na peti, začuden In Jezen hkrati. Na kamnu, kjer je prej sedel, t"e bil zdaj nekdo drugi — de?:«, večji od njega, toda bolj nežen In vitek. Dečkova obleka Je bila še bolj siromašna od Giorglove, po njegovih umazanih nogah pa je bilo videti ,da Je že dolgo na poti. »Bolje bi bilo, da ml pomagaš, kot da se smeješ,* se Je jezil Giorgio. Nekaj trenutkov eta ec molče opazovala, potem pa je neznani deček prikirrfal. In kmalu sta pekla tri postrvi ob slabem ognju. Takrat je Giorgio prvič prijazno pogledal neznanega dolgina. »Pa niti niti tako napačen, čeprav sl se mi smejal. Kako 11 je Ime?« — »Alfrcdo.« — »Jaz sem Giorgio ln grem v Lo-carno.« — Deček ga Je začudena poglodcli »Tud jaz grem v Locarno. Morda pa moraš tudi tl v Milan?* TEDENSKI ŠPORTNI PIČITI Meddruštveno tekmovanje v tekih in Zasavsko prvenstvo na Dobovcu V nedeljo, 28. januarja je bilo v organizaciji Smučarskega društva KUM Dobovec že tradicionalno tekmovanje v smučarskih tekih, ki ga je omenjeno društvo 0c9n|u mo realno Ce bi ocenjevali lanskoletne nogometne dogodke v Zasavju (v Hrastniku, Trbovljah, Zag( t m Litiji), bi bili vsekakor lahko zadovoljni. Doseženi so bili vidni in pomembni rezultati, ki bi pa lahko bili se večji, če bi bila na razpolago zadovoljiva finančna sredstva. Vemo, da se pri denarju vse začne in tudi konča. Toda tudi denar naj ne bi bil vse — pravijo nekateri in se vprašujejo, čemu nogometašem tu in tam toliko in toliko denarja? Jasno pa mora biti vsem — ko že toliko govorimo o potrebi kvalitete in množičnosti — da je ravno zadostna finančna osnova tista, ki pripelje do kvalitete. Šele ko je ta dosežena, lahko govorimo tudi o množičnosti, kar je cilj vseh športnih društaj. Kajti le takrat, ko bo neko društvo imelo res vrsto dobrih in prizadevnih športnikov, bo lahko tudi izbiralo in dosegalo še boljše uspehe. Sicer pa o tem ni treba obširneje pisati in govoriti, kajti vsako društvo si želi, da bi v tej ali oni ligi doseglo čimboljse rezultate in da bi se po možnosti plasiralo na vrh, v družbo najboljših na čelu tabele. In to je odvisno — po mnenju nekaterih — le od — nogometašev. Poglejmo samo trboveljskega Rudarja! V svoji sredi ima najboljšega strelca v slovenski conski ligi — Knavsa — ki je bil nekaj časa »idol« trboveljskih ljubiteljev okroglega usnja. In ko na nekaj tekmah ni pokazal tistega, kar bi * *moraU — po mnenju gledalcev — so ga začeli kritizirati in ugotavljati vse mogoče •vzroke. Skoraj ista pesem je s Piškom: samo da se pokaže na igrišču, že se žvižga, vpije in preklinja — njega in trenerja — ker ga je postavil v moštvo. In zakaj? — Na to vprašanje verjetno ne ve odgovoriti niti najbolj glasen kritik, ker vpiše samo zato, da se ga sliši. Drugo pa je, če se pregosti gledalci sploh vprašajo, s kakšnimi težavami se bori sekcija. Sliši se res: od tu ali tam so dobili denar, ne vedo pa, da so nemalokrat založili precejšnje zneske sami funkcionarji, da je moštvo lahko tekmovalo. In vedeti moramo, da tudi ti problemi neposredno vplivajo na igro moštva kot celote, ali pa v skrajnem primeru preveč prizadene posamezne igralce. Morda bi nekdo trdil, da je pri nekaterih igralcih nogomet le vprašanje denarja. To je vsekakor absurd, če pomislimo, da je selekcija močna in da se vsak igralec zaveda, da bo nastopil le takrat, če bo prikazal dobro igro. In še to: vprašajmo se najprej, kje so vzroki za slabo igro, da bomo potem lahko objektivno kritizirali. In ne mečimo krivde na tega ali onega, ker je nogomet kolektivna igra in ne »ekshibici'a# posameznikov! Upajmo, da bodo gledalci leto bolj objektivni in da bodo tudi društva imela letos boljše pogoje za delovanje kot doslej. ]. SAVŠEK prvič izvedlo že pred štirimi leti in ga vsako leto ponovilo z namenom, da se ta smučarska disciplina poživi. Zato ni čudno, če vsako leto nastopa vedno širši krog tekmovalcev ne samo iz Zasavja, ampak tudi izven njega. Tako so letos sodelovali poleg Za-savčanov še člani SD Celje, TVD Partizana Dol pri Ljubljani, TVD Ihan in Enotnosti, ki so znani kot dobri tekmovalci v tej disciplini, kar eo tudi na tem tekmovanju dokazali s svojo uvrstitvijo. Na meddruštvenem tekmovanju so se tekmovalci pomerili kot posamezniki in sicer -člani in mladinci, hkrati pa tudi kot ekipe po 3 člani in 2 mladinca. Istočasno pa je to meddruštveno tekmovanje za člane zasavskih smučarskih društev veljalo tudi kot Zasavsko prvenstvo v tekih, in sicer za člane ter starejše in mlajše mladince. Zal tudi letos na tem tekmovanju ni nastopil noben član SD Hrastnik, SD Kisovec in SD Trbovlje. Snežne prilike so bile dobre, čeprav je bila tekmovalna proga zaradi pomanjkanja snega v sončnih legah težja in so jo morali člani preteči dvakrat. Člani so se pomerili na 10 km. starejši in mlajši mladinci pa na 5 km. Nastopilo je 31 mladincev in 17 članov. Najboljši član in mladinec sta prejela miniaturno rudarsko svetilko, najboljša ekipa pa prehodni pokal. Rezultati: A. Meddruštveno tekmovanje I. Ekipe: 1. TVD Partizan Dol (3:20:25); 2. SD KUM - Dobovec (3:24:37). Ostale ekipe se niso kvalificirale. II. Člani: 1. Zvone Slovnik (Ihan) 46:05 ; 2. Anton Velepec (Dol) 47:25; 3. Jože Raišp (Enotnost) 47: :29. III. Mladinci: 1. Jože Kovič (Ihan) 23:38; 2. Ivan Runovec (Celje) 23:54; 3. Polči Medvešek (Dobovec) 24:15. B. Zasavsko prvenstvo I. Člani: Darko Krajšek (Dobovec) 50:14; Berto Smodiš (Dobovec) 51:43; 3. Tomo Mordež (Zagorje) 51:58. II. Starejši mladinci: 1. Polči Medvešek (Dobovec) 24:15; 2. Franc Glavač (Dobovec) 25:50 ; 3. Miro Trotovšek (Dobovec) 26:31. III. Mlajši mladinci: 1. Miro Tofolini (Dobovec) 25:44; 2. Jovo Forte (Zagorje) 28:09; 3. Danilo Bantan (Zagorje) 29:26. Polde Ravnikar Rudar : Istra (Pulj) 2:6 (1:3) V nedeljskem prijateljskem nogometnem srečanju sta se pomerili moštvi Rudarja in »Istre« iz Pulja. Kljub hladnemu vremenu se je zbralo precej gledalcev, ki so pričakovali lepo in učinkovito igro domačega moštva. Zadovoljni pa so bili le v prvih minutah, ko je bil Rudar v terenski premoči. V tem času je Pajer dosegel orvi gol za domače moštvo. Toda kmalu se je spremenila slika na igrišču. Ko so gostje uredili svoje vrste, so začeli s smotrnimi napadi resno ogrožati vnste domačinov. Ni minilo dosti časa, ko so napadalci Istre izkoristili napako domače obrambe in igro izenačili. Po izenačenju so prevzeli pobudo v svoje roke gostie. Medtem ko so Rudarjevi igralci, bodisi obrambni ali pa napadalci. čakal5, da se jim bo žoga »usedla«, so gostje sta.rtali na prve žo"e in tako že v kali razbijali vse akciie domačinov. Gostje so se zlasti odlikovali s smotrnim5 akcijami in '"e:ini predeči. Včasih je gledalec dobil vtis, da žogo vleče pevidna vrvica, ker so vse žo°e večinoma ra*'e'pravega igralca. Do konca prvega dela igre so gostie trikrat potresli mrožo domačinov. V drmem polčasu so gostie takoj začeli z nevarnimi akcijami Opaziti 5 e bilo, da imaio zelo dobro kondicijo, po tehniki igre na so bili za razred boljši od domačinov. kar se le pokazalo tudi v. končnem rezultatu. Pri Rudarjevih igralcih ie bilo opaziti precejšnjo nepožrtvovalnost. Napad pa ie bil očitno oknven. ker ni igral Knavs. Z malo več truda in sreče bi bi! rezultat za Rudarja lahko ugodnejši. — ek Tri zaporedne zmage SD Hrastnik V nadaljevanju okrajnega prvenstva z zračno puško je Strelska družina Hrastnik dosegla spet tri zaporedne zmage. Dne 24. decembra 1961 je gostovala hrastrriška strelska družina pri SD v Gabrovki in zmagala z 1271:1129 krogi. V petem kolu so pa strelci iz Hrastnika doma premagali SD Predilec z 1277:1194 krogi. V 6. kolu je pa SD Hrastnik gostovala v Zagorju pri SD Okrogar-Skvarča. Tudi tamkaj je bila uspešna s 1247:1233 krogi. S to zmago so postali hrastrriški strelci zraven strelčev Strojne tovarne iz Trbovelj kandidati za prestop v III. ligo okrajnega tekmovanja. illSsHi Prvič na smučeh Proti strelski ekipi Okrogar-Skvarča so dosegli Kirn 262 krogov, Ostrovršnijc 259, Savanovič 259, Šuštar 257 in Grebenc 237 krogov. Za Zagorje'so pa dosegli Krautberger 273 krogov, Borišek 256, Faris 237, Kos 236 in Dobčnik 221 krogov. — DO Šah v Litiji Mojstrski kandidat Zvone Kržišnik je v Ljtiji odigral simultanko proti triindvajsetim nasprotnikom. Po štiri urni igri je Kržišnik 21 partij dobil, v eni remiziral, eno , partijo pa izgubil. Edino zmago proti mojstrskemu kandidatu je dosegel pionir Kra-čan, remiziral je pa z njim znani litijski športnik Miro Tišler. Na brzopdteznem šahovskem prvenstvu za mesec januar v Litiji je med 12 igralci presenetljivo zmagal novinec Pavlica z 10 točkami. Sledi mu Svršina z 9,5 točke, nadalje Maver in Jamšek po 8 točk. Favorit Maver je tokrat zasedel 3. oziroma 4. mesto. I. B. Delo hrastniških kolesarjev Pred nedavnim je imelo Kolesarsko društvo Hrastnik svoj redni letni občni zbor. Društvo šteje 75 članov, med katerimi je 22 mladincev. V vrstah kolesarjev so med temovalci tudi juniorji, turisti in mladina. Matično društvo posveča posebno skrb mladini. Novoizvoljeni upravni odbor društva si je zadal za nalogo, da bo izvedel pet dirk, in sicer tri društvene in dve meddruštveni, nadalje dva izleta. Prvo letošnjo kolesarsko tekmo bodo člani imeli na stadionu Rudarja v Hrastniku ob prvenstveni spomladanski nogometni tekmi med domačim Rudarjem in Bratstvom. Za ostale dirke še ni določeno, kje in kdaj bodo prirejene. Prvi množični izlet je namenjen v spomin kolesarju sekcije SD Rudarja iz Trbovelj, ki se je ponesrečil v Studencih na Dolenjskem. Društvo je kupilo dirkalna kolesa za juniorje in turiste, ki pa so jih člani odkupili, da z njimi tekmujejo. Precejšnje število članov se je naročilo na mesečnik Glasilo DPM. Rudar peti V ekipnem vrstnem redu kegljaškega prvenstva' Slovenije je ekipa trboveljskega Rudarja trenutno na 5. mestu z 19.320 podrtimi klini. Medtem ko so ekipe pred Rudarjem nastopile po štirikrat, je Rudar nastopil doslej le trikrat. ek Pojasnilo V poročilu o tekmi Rudar : Kisovec, ki je bila prejšnjo nedeljo v Trbovljah, sem nehote zamenjal igralca Piška za Pajerja. J. Savšek •IIIIIUIHHiiMnUlUtlUlUUIHUlilllllllllUHIHIIlllllilllllllllUlim NAROČAJTE IN KUPUJTE iasatuki TEDNIK llllllUIHHUlllHIllllllllUlUlllUIlllIlUlllllllllllllllllilllllltlllllltlHi liHiiiiiiimmHiiimiinmniiiiimiimmimianmHfliiinimimm N. Tatar: 4 1 Ukleti partizan) Poročnik Schauerman je prispel do minometalske skupine in s ukazal hitro obstreljevanje. Cas, ko je granata udarila iz cevi, y pa do trenutka, ko je eksplodirala, se mu je zdel neskončno dolg. s Granate so padale na strmino, na kateri so napadali partizani. a — Hitreje! je- zapovedal in pohitel na položaj poročnika §= Fourkeja. g Na tem delu je partizanski napad občutno oslabel. Kazalo s g je, da bo odbit. / g H — Poročnik Fourke! Z vodom napadite koto dva tisoč sto a || devet! Tam so banditi prebili našo vrsto. Naprej! H Kaj kmalu je vod odrinil. Poročnik je v eni roki držal pištolo, 3 s v drugi pa signalno pištolo. Vpil je nad vojaki in zahteval, naj §| § naskočijo pod zaščito štirih puškomitraljezcev in minometalcev, §§ a ki so obstreljevali mesto, kjer so partizani napravili proboj. § b — Zakaj niste šli na juriš, Muller? je vprašal poročnik vo--s ^ jaka, ki je ležal za mitraljeskim gnezdom. j§ gj — Nogo imam poškodovano, gospod poročnik! H — Vstanite in na položaj! Sedaj pa naprej! Tam je vaše zaklo- s §§ nišče! je zapovedal poročnik in pokazal smer napada. M ... s Miiller je pohitel za poročnikom Fourkejem, a tam so se = §= dogajale čudne stvari, človek je moral obstati in zmanjkalo mu s § je besed. g E Skoraj se je že zdanilo. Videlo se je na približno tri sto §§ H metrov. Poročnikova skupina je prešla v napad. V trenutku, ko gj = so minometalci morali ogenj pomakniti naprej, mitraljezci pa = 1 paziti na napredovanje svojih vojakov, so se pred njimi pojavile §f E štiri čudne postave: bili so štirje partizani brez kap in v raz- = E trganih uniformah. |j = Štirje partizani so naskočili trideset nemških vojakov. = — Juriš, tovariši! j H — Naprej, naprej! je poročnik priganjal svoje vojake. Partizani so se pognali med trideset sovražnih vojakov. Ka- M a zalo je, da so med njimi eksplodirale štiri ročne granate. Sto- § jj kanje je bilo močnejše od ognja mitraljezcev. Neki partizan se je pognal proti Fourkeju. še ko je tekel, je s •i ustrelil proti poročniku, ta pa iz pištole in signalne pištole. S J Svetlobna raketa se je prilepila na obleko partizana, strel pa mu H M je preluknjal prsi. a Oba sta se zgrudila v istem trenutku. In tudi umirala. Za g E obojico je bilo to nenavadno bojevanje končano... s Fourkeievi vojaki so z očmi iskali partizane, s katerimi so §j se pomešali. Toda takrat je z roba napadla nova petorica parti-H zanov. Njihovi vzkliki so za trenutek presenetili Nemce. Niso g razumeli to jurišanje. Kako morejo štirje borci napasti trideset . 1 vojakov, oboroženih z brzostrelkami, ki jim pomaga še mitra-fš Iješki ogenj in minometalska četa! Morda je bilo prav to preseli nečenje odločilno: napadalna vrsta je počasi začela popuščati in s se umikati s položaja. Nekaj vojakov je ležalo na tleh. Bili so i mrtvi ali pa ranjeni. Ostali so pa zbežali proti poročniku Schauer-E manu. Ta ni verjel svojim očem: ali je to njegova četa? Saj so j ^ to vendar hrabri borci, ki so naskočili rove, obdane z žico in H naseiane z minami! Ne, ni mogoče! Menda vendar ni trideset ; g nemških vojakov zbežalo pred desetimi partizani, od katerih so j g štirje padli in obležali mrtvi? b Poročnik je razmišljal, kako naj kaznuje vojake, ki so se = umaknili, in kako naj jih požene v ponoven napad, s Meglo je počasi razkosal veter. Vrh Magliča je bil še vedno g rumenkast, kasneje pa je postal svetlejši. Sonce je svetilo nanj. jg Nekje daleč je bilo opaziti skupino ljudi, ki je šla proti Schauer-s manovi četi. g Poročnik je hitro napisal depešo: »Skupina banditov na poli loža je čete. Nove skupine so videti v daljavi. Pričakujemo napad. E Topništvo naj ojači ogenj. Letalstvo bo lahko začelo delovati...« s Vojak je odhitel z depešo k radio postaji, poročnik je pa §f §3 odposlal patruljo, da se poveže z levim krilom, ki je bilo odre- .j b zano od čete. H | Kazalo je, da so se partizani zadovoljili z osvojitvijo položaja g g čete in se umirili. 1 Približno o polnoči, ko se je Komnenova četa povzpela na § g planino, je njen ekonom privlekel del razsekanega konja in ga jj g hitro razdelil med partizane. Kose mesa so pekli nad dvema g = ognjema. Brž ko se je kakemu partizanu zazdelo meso pečeno |j s — in to je bilo vedno takrat, ko je postalo, črno — ga je hitro jj g použil in utrujen legel na zemljo. Cela četa je trdno spala. h — Ne bodo se mogli povzpeti, je dejal komisar čete, upirajoč j g se spanju. . g — Morali se bodo, je zamomljal Komnen m vzdihnil, ko se ij = je spomnil, da morajo naprej. §§ Nekje na desni se je zaslišal glas v temi: g — Halo, zveza! Halo, zveza! Kdo je tam? Halo! jj Toda odgovora ni bilo. s Komandir je vstal, da pregleda zaspane borce. Zraven poje- | jj majočega ognja je ležala Jela. Ko je spala, je bila bolj podobna % E otroku kot partizanu, ki se že dve leti prebija od boja do boja, ^ fj ki hodi čez planine in doline, ki ima kratko italijansko puško in 3 g se lepša z bombami, ki ji vise za pasom. j§ (Nadaljevanje sledi) g iiiiiii!iiimiiii!iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiniiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiii!!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiii!iiiii!iiiiiiiiiiiii!!i!nini| Ce bi skočila z balkona, bi bilo, kot da hitita naravnost v objem Baron se le nečesa domislil: odhitela sta v vojvodinjlno spalnico, Jo zaklenila, k vratom pa sta nagromadlla vse pohištvo. Tedaj sta navezala rjuhe drugo na drugo in se po njih spustila na vrt. Takoj nato je biio slišati v hiši močno ropotanje. Služabniki so razbijali Vri Lopovi so pohiteli k ograji, a tudi tu ni bilo nobene lestve. Tučfl tukaj jo je Morales podrl v silnem strahu, ko je bežal Iz palače. — Se hudič je proti nam! Je zaklel baron. Niti tu ni lestve! Oueriean je pogledal proti palači. Nekaj služabnikov Je z baklo v roki odhitelo na vrt. — Gromska strela — propadel sem! Propadel kot kakšen pocestni ctmin. Toda svoje življenje bom zelo drago prodal! je divje klel baron. Naenkrat pa Je zaslišal znani glas lz ulice Clovis. — Ali sl tl, Malo? — Da. gospod! Vem, da ste v nevarnosti! Kaj naj storim? — vzdigni lestev! — roški’«!! sem. pa je sam ne morem. Pretežka je. — pokliči Coouelotn! — predaleč Je, da bi me slišal. * vsemi silami te Malo poskušal vzdigniti lestev, a ves njegov •nud le bil zaman. Vojvodov! služabniki so se razkropili po vrtu. Nekateri so Imeli meče, drugi f>a muškete. — MVostljlvI gospod! je spregovoril Baudrille, čez nekaj minut nas »odo tiste barabe ujele. Me bo vam treba, razbijati sl glave, kako mi boste Izplačali mol prvi del rente. Nisem se rodil pod srečno zvezdo: t omaj se ral je nasmehnila sreča, pa me bodo ujeli. Toda baronu tiste trenutke ni bilo do modrovanja, kajti vojvoda eo je s služabnik! že približal na kakšnih petdeset korakov. Quer-jean Je že mislil, da bi ustrelil vojvodo ln Izrabil zmešnjavo, ki b jo voj vodo va sm-t nnnravFo med služabnik1. Takrat pa je začul z ulice: ..... — Hitro — hitro! Pridita, še Jo čas! se je drl Malo. — Ste slišali, milostljivi gospod? — Počakajte! je dejal baron Baudrlllu. — Na kaj? Saj vendar ne smeva Izgubiti niti minute. _ Zanesite se name — rešil bom obal Izvlecite sabljo, poročnik — sabljala se bova! __Koga pa naj napadem? — Menel pravi baron. Baudrille sicer ni razumel baronovih misli, a vseeno ga Je ubogal. Zdelo se mu Je, da bo vse le navidezno sabljanje. Toda baron Je napadal nasprotnika s tako silovitostjo, da Je bil poroč- KAVIBR DE MONTEPIN 10 Maščevanje in ljubezen nik prisiljen uporabiti vse svoje moči, da bi st rešil kožo. — Komedije je konec! Sedaj bežite! — Končno vendar! se je oddahnil Baudrille. Komaj je ta pritekel do lestve, je baron zavpil: — Zaman, razbojnik! Ne boš ml ušel! Ustrelil je na Baudrilla In revež je padel v vrtu po tleh. Glavo je Imel prestreljeno. Ouerjcan je nato odhitel k vojvodi, ki je kot vkopan stal na vrtu ln z debelimi očmi gledal barona. — Gospod vojvoda! je dejal Ouerjcan s hripavim glasom. Upam, da sem še prišel o pravem času ln od vaše hiše odvrnil nesrečo, ki JI Je grozila. ODLIČEN KOMEDIJANT Baronova drznost mu Je pomagala, lahko bi ga pa tudi pokopala. Vojvoda Je sedaj moral videti v baronu svojega pravega prijatelja. Nobene sumnje ni bilo v srcu vojvode, vendar Je s potrtim glasom dejal: — Na žalost niste prišli o pravem času ... Nesreča nas je zadela ... Imeli ste dobro namero, a prispeli ste prepozno ... — Govorite, gospod vojvoda! Kaj se je pripetilo? — Se pred nekaj urami sem bil oče In mož ... je dejal vojvoda z jokavim glasom, sedaj pa nimam ničesar več ... — Kako? Gospa vojvodinja ... Gospodična Izidora ... ? Obe sta mrtvi! — Mrtvi? je z bolečim glasom ponovil baron. Gospod vojvoda, tega ne verjamem, teva ne morem verjeti! To ni mogoče! — Obe sta umorjeni... Mati leži zraven hčerke ... Umorili so Ju razbojniki. Eden je padel od vaše roke, gospod baron! Pridite, pojdite z menoj, je dejal vojvoda, da ju še enkrat vidiva! Prijel Jc barona za roko. Komaj sta oba vstopila v sobo, Je vojvode veselo vzkliknil. — No — kaj sem vam pravil? Je baron veselo vprašal vojvodo. Vojvodinja se je namreč medtem že osvestila In je sedela na postelji, toda videti Jo bilo, da ni še povsem zbrana. NI se še čisto natanko spominjala vsega, kar se je zgodilo. — Vidite, da Je gospa vojvodinja žival Je dejal baron. Moja napoved Je bila pravilna. — Res jc, gospod baron, Je odgovoril vojvoda s solznimi očmi, toda moja hčerka ... — Po vsem sodeč, vaša hči trdno spl. Umirite se, gospod vojvoda, ln položite ji roko na srce. Drhte je vojvoda ubogal barona. Oči so mu zaživele In čelo sc mu je razvedrilo. — No? — ga Je vprašal baron. — Hčerka Je živa In spl! Toda to Je nemogoče! — Zakaj naj bi bilo nemogoče? — Kakšen spanec pa naj bi to bil, da je ni prebudil t« hrup- — Prav Imate, gospod vojvoda. Toda možno Jc, da sc je gospodična močno prestrašila, morda tudi ni Izključeno, da so jo razbojniki omamili. Kaj mislite o tem? Ta razlaga sc je vojvodi zdela verjetna. Vojvodinja se jc medtem povsem zbrala. Vojvoda je začel spraševati barona, kako da je prišel ravno k zadnjemu dejanju te drame. Baron mu Jc pričel pripovedovati, da se Je dolgo trudil, da !s lahko zaspal. In ko je zaspal, so ga začele mučiti hude sanje. Sanjalo se mu je, da so razbojniki odpeljali gospodično de Simeuse-In v teh morečih sanjah se Je prebudil. Takoj se Je preoblekel ln prihitel semkaj. Prišel je ravno v pravem času. Končal Jc: — Žal ml je, da se nisem prej prebudil. Ko sem prispel na vrl« so me napadli trije razbojniki. Dva sta ušla, tretji me je pa napadel s sabljo. In ko je videl, da ga bom premagal, Je hotel pobegnit'-Toda moj točen strel Je prekinil njegovo razbojniško življenje-Moje maščevanje Je pravzaprav nepopolno, toda vseeno Je bolJ&c' da vsaj vsi trije niso ušli ... Ves prevzet od baronovega junaštva, ga Je vojvoda objel ln *e mu zahvaljeval. Vojvodinla je bila vsa objokana, ko Je poslušal® pripovedovanje hrabrega barona, ki Je rešil njeno hčer. Vojvodinja Je sedla k Izidori, ki je še trdno spala, In sklenila’ da ne bo odšla prej Iz hčerkine sobe, dokler ne bo minila nevarno*" Kmalu nato se je baron noslovll in odšel v rdečo hišo, kjer t Je že nestrpno pričakovala Perlna. Vcdežcvalka Je molče poslušala Ouerjeanovo poročilo. Ko J končal, Je Perlna dolgo premišljevala. — Na kaj misliš? jo Je baron vprašal čez nekaj časa. — Premišljujem in premlevam dogodke minule noči. Vse Je bl . skrbno pripravi leno, vendar nismo uspeli. Sedaj tuhtam, kako drugače uresničili našo zamisel. — Na drug način? se Je začudil baron. — Do. .j — Toda »omisli vendar, da bosta vojvoda In vojvodinja sc* še stokrat bolj previdna kot doslej. — In kaj potem? — Soj veš, da sedaj nc bosta pustila Izidore niti za ml'111 same. (Dalje prihodnji*)