1 Analiza stanja kadra v patronažnem zdravstvenem varstvu na podlagi podatkov iz Registra izvajalcev zdravstvene dejavnosti in delavcev v zdravstvu (RIZDDZ), januar 2023 Avtorji: Irena Debeljak, Martina Horvat, Tit Albreht, Radivoje Pribaković Brinovec Lektura: Mihaela Törnar Oblikovanje: Luka Logar Izdajatelj: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana Kraj in leto izdaje: Ljubljana, 2023 Elektronska izdaja Spletni naslov: http://www.nijz.si/ Zaščita dokumenta © 2023 NIJZ Vse pravice pridržane. Reprodukcija po delih ali v celoti na kakršen koli način in v katerem koli mediju ni dovoljena brez pisnega dovoljenja avtorjev. Kršitve se sankcionirajo skladno z avtorskopravno in s kazensko zakonodajo. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 169318659 ISBN 978-961-7211-12-2 (PDF) 2 Vsebina 1 Uvod ................................................................................................................................................ 5 2 Metodologija in izbor podatkov ...................................................................................................... 5 3 Zaposleni v patronažnem zdravstvenem varstvu Slovenija, januar 2023 ....................................... 5 4 Analiza stanja kadra v patronažnem zdravstvenem varstvu glede na kadrovske normative po priporočilu stroke ............................................................................................................................ 8 5 Pregled stanja kadra po statističnih regijah .................................................................................. 11 5.1 Gorenjska regija ..................................................................................................................... 11 5.2 Goriška regija ......................................................................................................................... 13 5.3 Jugovzhodna regija ................................................................................................................ 14 5.4 Koroška regija ........................................................................................................................ 15 5.5 Obalno-kraška regija .............................................................................................................. 16 5.6 Osrednjeslovenska regija ....................................................................................................... 17 5.7 Podravska regija .................................................................................................................... 19 5.8 Pomurska regija ..................................................................................................................... 21 5.9 Posavska regija ...................................................................................................................... 22 5.10 Primorsko-notranjska regija .................................................................................................. 23 5.11 Savinjska regija ...................................................................................................................... 24 5.12 Zasavska regija ....................................................................................................................... 26 6 Zaključek ........................................................................................................................................ 27 7 Literatura in viri ............................................................................................................................. 28 3 Povzetek Patronažno zdravstveno varstvo je pomemben del zdravstvene dejavnosti na primarni ravni in je organizirano kot samostojna služba znotraj zdravstvenih domov ali pa jo izvajajo zasebnice s koncesijo in so vključene v mrežo javnih izvajalcev. Za patronažno zdravstveno varstvo je temeljni terenski koncept dela na geografsko opredeljenem območju, z družinsko obravnavo pacientov v vseh življenjskih obdobjih. Izvaja se na pacientovem domu, v zdravstvenem domu, lokalni skupnosti ali na terenu. Nosilka dejavnosti je diplomirana medicinska sestra, v tim pa se dodatno lahko vključujejo tudi tehniki zdravstvene nege, bolničarji, fizioterapevti, delovni terapevti in ostali. Z vidika dostopnosti uporabnikov do storitev patronažnega zdravstvenega varstva je razen geografske dostopnosti pomembna tudi zadostna in ustrezna kadrovska pokritost. Nacionalni inštitut za javno zdravje vodi Evidenco gibanja zdravstvenih delavcev in mreže zdravstvenih zavodov v Sloveniji, kar omogoča načrtovanje in spremljanje mreže javne zdravstvene službe. Analiza zaposlenih v patronažnem zdravstvenem varstvu temelji na podatkih iz januarja 2023, pridobljenih iz Centralne baze podatkov RIZDDZ ( Register izvajalcev zdravstvene dejavnosti in delavcev z zdravstvu). Podatki o prebivalstvu in gostoti poseljenosti so bili pridobljeni s strani Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) za leto 2022. V januarju 2023 je bilo evidentiranih 927 oseb, ki so izvajale patronažno zdravstveno varstvo v Sloveniji, pri čemer je večina (97,8 %) žensk. Povprečna starost zaposlenih je znašala 45,3 leta, največ zaposlenih je v starostni skupini od 45 do 49 let. V naslednjih 10–15 letih se pričakuje upokojitev 34,6 % trenutno zaposlenih v tej panogi, pri čemer je povprečna starost pri upokojitvi 63 let. Glede na vrsto zaposlitve je večina (88,9 %) zaposlenih imela pogodbo za nedoločen čas, ostali pa so bili zaposleni za določen čas ali kot oblika pogodbenega dela. Večina (89,6 %) je bila zaposlena v javnih zavodih, medtem ko so ostali delali v gospodarskih družbah kot zasebni zdravstveni delavci ali samostojni podjetniki. Analiza na podlagi priporočenih kadrovskih normativov in standardov stroke je pokazala, da bi bilo potrebno v Sloveniji zaposliti približno 200 dodatnih diplomiranih medicinskih sester za dosego optimalnega števila v patronažnem zdravstvenem varstvu. Glede na trenutno število tehnikov zdravstvene nege pa bi jih bilo potrebno zaposliti 51,5 % več za dosego optimalnega kadrovskega normativa. Regije z največjim pomanjkanjem diplomiranih medicinskih sester so Osrednjeslovenska, Savinjska, Gorenjska in Podravska, medtem ko štiri regije nimajo zaposlenega nobenega tehnika zdravstvene nege. Za zagotavljanje kakovostnega patronažnega zdravstvenega varstva je nujno, da se izpolnijo kadrovski normativi in zagotovi ustrezno število diplomiranih medicinskih sester ter tehnikov zdravstvene nege, zlasti ob upoštevanju demografskih sprememb in potreb prebivalstva v prihodnosti. 4 1 Uvod Nacionalni inštitut za javno zdravje na pravni podlagi, ki jo predstavlja Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (1), vodi Evidenco gibanja zdravstvenih delavcev in mreže zdravstvenih zavodov v okviru informacijske rešitve Register izvajalcev zdravstvene dejavnosti in delavcev z zdravstvu (RIZDDZ). Namen vzpostavitve omenjene zbirke podatkov je načrtovanje in spremljanje mreže javne zdravstvene službe, načrtovanje in spremljanje gibanja zdravstvenega kadra ter izvajanje sistemov zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja. Obstoječa analiza zaposlenih v patronažnem zdravstvenem varstvu je pripravljena na podlagi podatkov, ki so bili iz centralne baze podatkov (CBI 16) RIZDDZ preneseni na dan 1. 1. 2023. Podatki o številu prebivalcev v občini so pridobljeni s spletne strani SURS za leto 2022, podatki o gostoti poseljenosti pa so pridobljeni s spletne strani: https://gis.stat.si/. 2 Metodologija in izbor podatkov V analizi smo upoštevali vse zaposlene v zdravstveni dejavnosti patronažno zdravstveno varstvo s šifro vrste zdravstvene dejavnosti (VZD) 510, ki imajo zaposlitev evidentirano kot prvo izbrano zaposlitev. Negovalni tim v patronažnem zdravstvenem varstvu (PZV) predstavljata diplomirana medicinska sestra (DMS) in tehnik zdravstvene nege (TZN) (2) zato smo v analizi izključili ostale poklice, kot so fizioterapevt, delovni terapevt, bolničar, poslovni sekretar itd. Iz analize so izvzeti izvajalci, ki so po tipu izvajalca uvrščeni med socialne zavode, to so domovi za starejše, zdravilišča in hospici ter drugi, ki dejavnosti po definiciji PZV ne izvajajo, izvajajo pa storitev oskrbe in nege na domu. 3 Zaposleni v patronažnem zdravstvenem varstvu Slovenija, januar 2023 V januarju 2023 je bilo v RIZDDZ evidentiranih 927 oseb, ki so bile vključene v izvajanje patronažnega zdravstvenega varstva v Sloveniji, od tega je bilo 907 (97,8 %) žensk in 20 (2,2 %) moških. Povprečna starost vseh zaposlenih je znašala 45,3 leta, največ zaposlenih je v starostni skupini od 45 do 49 let, najmanj v starostni skupini do 30 let, v kolikor zaradi upokojevanja ne upoštevamo starostne skupine od 65 let naprej, Graf 1. 200 175 134 133 150 132 96 95 100 82 68 50 10 2 0 manj 30 do 35 do 40 do 45 do 50 do 55 do 60 do 65 do 70 do kot 30 34 let 39 let 44 let 49 let 54 let 59 let 64 let 69 let 74 let let Graf 1: Zaposleni v PZV po številu in starostni strukturi, RIZDDZ, januar 2023 5 Glede na starostno strukturo zaposlenih predvidevamo, da se bo v naslednjih 10–15 letih upokojilo 321 oseb oz. 34,6 % (starostna skupina 50–74 let) trenutno zaposlenih. Starost, okoli katere se največ upokojujejo zaposleni v PZV, je 63 let. Statistične regije z relativno visokim deležem mladih zaposlenih so: Pomurska regija (72 %, starih do 44 let), Koroška regija (66 %, starih do 44 let) in deloma Goriška regija (56 %, starih do 44 let). Regije z relativno visokim deležem starejših zaposlenih so: Gorenjska regija (68 %, starejših od 45 let), Primorsko-notranjska regija (63 %, starejših od 45 let) in Posavska regija (63 %, starejših od 45 let), Tabela 1. do 34 let 35–44 let 45–54 let 55–64 let 65 let ali več Regija (v %) (v %) (v %) (v %) (v %) Pomurska 40 32 15 13 0 Koroška 22 44 28 6 0 Goriška 18 38 27 18 0 Zasavska 24 26 26 21 3 Obalno-kraška 25 23 19 31 2 Savinjska 18 30 33 19 0 Podravska 14 31 31 22 2 Osrednjeslovenska 13 29 33 23 2 Jugovzhodna Slovenija 17 24 29 30 0 Posavska 19 19 14 41 8 Primorsko- notranjska 21 17 25 38 0 Gorenjska 10 23 39 29 0 Slovenija 18 29 29 23 1 Tabela 1: Starostna struktura zaposlenih v PZV po posameznih regijah v odstotkih. Regije so razvrščene po deležu mladih (to so zaposleni, stari do 45 let). Podatki RIZDDZ za januar 2023. Glede na vrsto zaposlitve je bilo 824 (88,9 %) oseb zaposlenih za nedoločen čas, 101 oseba (10,9 %) za določen čas ter 2 osebi (0,2 %) kot oblika pogodbenega dela. Razlog za zaposlitev za določen čas je bil v 40 primerih nadomeščanje, v ostalih 61 primerih je bil razlog opredeljen kot ostalo. Glede na pravni status zaposlovalca je 89,6 % oseb zaposlenih v javnem zavodu, ostali pa so zaposleni v gospodarski družbi (1,3 %), kot zasebni zdravstveni delavci (8,5 %), samostojni podjetniki (0,2 %) ali ostalo (0,3 %). V izvajanje PZV so glede na podatke RIZDDZ vključene različne poklicne skupine: profesor zdravstvene vzgoje/profesorica zdravstvene vzgoje, višji medicinski tehnik/višja medicinska sestra, diplomirani zdravstvenik/diplomirana medicinska sestra, medicinska sestra babica, tehnik zdravstvene nege/tehnica zdravstvene nege, diplomirani babičar/diplomirana babica in diplomirana medicinska sestra po 38. členu ZZDEJ-K. Navedene poklicne skupine so skladne z Odredbo o seznamu poklicev za zdravstveno dejavnost (3). Največji delež zaposlenih v PZV po poklicnih skupinah predstavljata diplomirana medicinska sestra (77 %) in višja medicinska sestra (11,2 %), Graf 2. 6 DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA/DIPLOMIRANI 713 ZDRAVSTVENIK VIŠJA MEDICINSKA SESTRA/VIŠJI MEDICINSKI TEHNIK 104 TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE/TEHNICA ZDRAVSTVENE 78 NEGE DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA/38. ČLEN ZZDEJ-K 15 DIPLOMIRANA BABICA/DIPLOMIRANI BABIČAR 12 MEDICINSKA SESTRA BABICA 4 PROFESOR ZDRAVSTVENE VZGOJE/PROFESORICA 1 ZDRAVSTVENE VZGOJE 0 100 200 300 400 500 600 700 800 Graf 2: Zaposleni v PZV po poklicih in poklicnih skupinah Ministrstva za zdravje, RIZDDZ, januar 2023. Upoštevajoč, da je nosilka patronažnega zdravstvenega varstva diplomirana medicinska sestra (2, 4), ki skupaj s tehnikom zdravstvene nege predstavlja negovalni tim za izvajanje storitev, smo v nadaljevanju zaradi lažje interpretacije združili poklicne skupine glede na stopnjo izobrazbe in primerljivost storitev, ki jih opravljajo. V skupino diplomirana medicinska sestra smo združili poklice diplomirana medicinska sestra, diplomirana babica, višja medicinska sestra, profesor zdravstvene vzgoje in diplomirana medicinska sestra po 38. členu ZZDEJ-K. Na drugi strani smo tehnike zdravstvene nege združili z medicinskimi sestrami babicami. Zaposlitev v PZV je tako opravljalo 845 (91,2 %) diplomiranih medicinskih sester in 82 (8,8 %) tehnikov zdravstvene nege (Graf 3), število slednjih se znižuje, saj se po upokojevanju tehnikov zdravstvene nege na izpraznjeno mesto zaposluje diplomirane medicinske sestre kot nosilke dejavnosti patronažnega zdravstvenega varstva1. Vendar pa slednje ne velja za vse enako, saj je odločitev glede izobrazbe kadra v postopku zaposlovanja na strani vodij služb PZV in vodstva zdravstvenih domov. K zmanjševanju števila tehnikov zdravstvene nege dodatno prispeva način obračunavanja storitev s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (5, 6). V sistem PZV so sicer vključeni tudi bolničarji, ki so iz pričujoče analize zaradi maloštevilnosti izvzeti, vendar predvidevamo, da se bo zaradi izzivov dolgožive družbe in večjih potreb po zdravstvenih storitvah v prihodnosti povečalo tudi povpraševanje po tem kadru. Vsebina zdravstvene nege posameznika in njegove družine na domu postaja vse bolj zahtevna ter kompleksna, zato jo izvaja diplomirana medicinska sestra, izobražena v skladu z evropsko direktivo za regulirane poklice (2005/36/ES; 2013/55/EU) (7, 8). V priporočilih stroke (9, 10) je opredeljeno, da se mora najprej doseči pokritost mreže z nosilko dejavnosti ter v nadaljevanju, hkrati s širitvijo programov in dogovorom z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, zaposlovati še tehnike zdravstvene nege. 1 Glede na različne kompetenčne modele pa moramo obvezno upoštevati, da je nosilka zdravstvene nege v patronažnem zdravstvenem varstvu diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik (višja medicinska sestra/višji medicinski tehnik, diplomirana medicinska sestra/38. člen ZZdej-k). Tehniki zdravstvene nege izvajajo samo ponovne kurativne obravnave (zdravstveno nego). Bolničar negovalec pa izvaja nego in oskrbo (je sodelavec v timu zdravstvene nege pacienta in timu oskrbe pacienta). V dokumentu uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske. 7 Čeprav je v izvajanje PZV glede na aktualne podatke RIZDDZ vključenih 12 diplomiranih babic, je pomembno izpostaviti, da gre pri diplomiranih medicinskih sestrah in diplomiranih babicah za dva različna poklica, regulirana z evropsko direktivo za regulirane poklice (2005/36/ES; 2013/55/EU) (7, 8). Nosilka dejavnosti PZV in terenskega območja je tako diplomirana medicinska sestra, ostali strokovnjaki pa se lahko v obravnavo posameznikov in družin vključujejo kot člani širšega tima. Razmerje zaposlenih v Patronažnem zdravstvenem varstvu med DMS in TZN 8,8 % 91,2 % Diplomirana medicinska sestra (DMS) Tehnik zdravstvene nege (TZN) Graf 3: Razmerje med diplomiranimi medicinskimi sestrami in tehniki zdravstvene nege zaposlenimi v PZV, RIZDDZ, januar 2023. 4 Analiza stanja kadra v patronažnem zdravstvenem varstvu glede na kadrovske normative po priporočilu stroke Za kakovostno izvajanje PZV in zagotavljanje dostopnosti uporabnikov do storitev je zelo pomembno doseganje zastavljenih kadrovskih normativov (11). Po strokovnih usmeritvah Zbornice zdravstvene in babiške zdravstvene nege – Zveze je bil v letu 2011 priporočen kadrovski normativ 2200 prebivalcev na eno diplomirano patronažno medicinsko sestro (2). V okoljih, kjer je gostota poseljenosti prebivalcev nižja, je posledično zaradi razdalje, ki jo potrebuje patronažna medicinska sestra do doma svojih varovancev, le-ta bolj obremenjena. Temu botruje tudi obstoječi način obračunavanja opravljenih storitev. Zato je v Kadrovskih standardih in normativih v zdravstveni in babiški negi (10) navedeno, da se pri izračunu kadrovskega normativa poleg števila prebivalcev upošteva tudi gostota poseljenosti opredeljenega področja (9, 10). Za urbano okolje z gostoto poseljenosti ≥ 150 prebivalcev/km2 je predlagan kadrovski normativ 2200 prebivalcev na eno diplomirano medicinsko sestro, za semi-ruralno okolje s poseljenostjo med 100 in 149 prebivalcev/km2 je normativ 2000 prebivalcev na eno diplomirano medicinsko sestro ter ruralno okolje z manj kot 100 prebivalcev/km2, je normativ 1800 prebivalcev na eno diplomirano medicinsko sestro (10). 8 V nadaljevanju smo na podlagi omenjenega predloga kadrovskega normativa stroke pripravili izračun potreb po kadrih v posamezni občini, pri čemer smo najprej preverili kriterij gostote poseljenosti občine in temu ustrezni normativ primerjali s številom prebivalcev v občini. Podatke smo nadalje združili po statističnih regijah, Tabela 2. Statistična regija Število Število Število Potrebno Število Potrebno prebivalcev zaposlenih zaposlenih število zaposlenih število v regiji v PZV DMS DMS TZN TZN* Gorenjska 211.227 80 78 102 2 16 Goriška 118.313 56 56 63 11 Jugovzhodna 146.252 64 64 77 13 Koroška 70.571 36 36 37 7 Obalno-kraška 118.640 48 42 57 6 8 Osrednjeslovenska 555.213 218 183 262 35 37 Podravska 327.998 153 140 160 13 28 Pomurska 114.226 60 58 59 2 12 Posavska 75.824 38 38 42 8 Primorsko-notranjska 53.334 24 22 30 2 4 Savinjska 258.699 116 98 128 18 20 Zasavska 56.883 34 30 28 4 6 Slovenija 2.107.180 927 845 1045 82 169 *Izračun potrebnega števila TZN temelji na izračunu obstoječega števila diplomiranih medicinskih sester pomnoženo s količnikom 0,2. Tabela 2: Pregled števila zaposlenih v PZV po statističnih regijah po podatkih RIZDDZ, januar 2023, in izračun potrebnega števila kadra na podlagi kadrovskega normativa Zbornice – Zveze. Na podlagi izračunov potreb po diplomiranih medicinskih sestrah v PZV bi poleg obstoječih 845 zaposlenih diplomiranih medicinskih sester potrebovali še približno 200, oziroma 19,2 % več kot sedaj. S tem bi dosegli število 1045 zaposlenih diplomiranih medicinskih sester, kar po naših izračunih predstavlja optimalno število DMS zaposlenih v PZV na ravni države. Regije z največjim pomanjkanjem diplomiranih medicinskih sester so Osrednjeslovenska, Savinjska, Gorenjska in Podravska, Graf 4. 183 79 Savinjska regija 98 30 78 24 Podravska regija 140 20 42 15 Jugovzhodna regija 64 13 22 8 Goriška regija 56 7 38 4 Koroška regija 36 1 58 1 Zasavska regija -2 30 -50 0 50 100 150 200 250 300 Število DMS Manjkajoče število DMS Graf 4: Razmerje med obstoječim številom in manjkajočim številom diplomiranih medicinskih sester v PZV, razvrščeno po statističnih regijah od tiste z največjim številom manjkajočega kadra do tiste z najmanjšim številom. Podatki RIZDDZ, januar 2023, in izračun potrebnega števila kadra na podlagi kadrovskega normativa Zbornice – Zveze. 9 Predlagan normativ za tehnike zdravstvene nege v PZV je 0,2 tehnika zdravstvene nege na eno diplomirano medicinsko sestro, kar bi pomenilo, da bi glede na obstoječe število diplomiranih medicinskih sester v Sloveniji potrebovali 169 tehnikov zdravstvene nege. Trenutno je v Sloveniji zaposlenih 82 TZN, primanjkuje jih 51,5 %. Regije z največjim pomanjkanjem TZN so Podravska, Gorenjska in Jugovzhodna, v štirih statističnih regijah ni zaposlenega nobenega tehnika zdravstvene nege, Graf 5. Ob zapolniti mreže PZV z optimalnim številom diplomiranih medicinskih sester, bi potrebovali skupno 209 tehnikov zdravstvene nege. Podravska regija 13 15 Gorenjska regija 2 14 Jugovzhodna regija 13 Goriška regija 11 Pomurska regija 2 10 Posavska regija 8 Koroška regija 7 Primorsko - notranjska regija 2 2 Obalno-kraška regija 6 2 Zasavska regija 4 2 Savinjska regija 18 2 Osrednjeslovenska regija 35 2 0 5 10 15 20 25 30 35 40 Število zaposlenih TZN Manjkajoče število TZN Graf 5: Razmerje med obstoječim številom in manjkajočim številom tehnikov zdravstvene nege v PZV, razvrščeno po statističnih regijah od tiste z največjim številom manjkajočega kadra do tiste z najmanjšim številom. Podatki RIZDDZ, januar 2023, in izračun potrebnega števila kadra na podlagi kadrovskega normativa Zbornice – Zveze. 10 5 Pregled stanja kadra po statističnih regijah 5.1 Gorenjska regija V Gorenjski regiji je zaposlenih 80 oseb, od tega je 78 diplomiranih medicinskih sester in 2 tehnika zdravstvene nege. Povprečna starost zaposlenih je 47,2 leta, največ zaposlenih je v starostni skupini od 45 do 50 let (25 %), Tabela 3. Delež zaposlenih, starejših od 45 let, je v Gorenjski regiji najvišji v Sloveniji in znaša 68 %, Tabela 1. Na podlagi predlaganih kadrovskih normativov stroke bi v regiji dodatno potrebovali 24 diplomiranih medicinskih sester in 14 tehnikov zdravstvene nege, Grafa 4 in 5. STAROSTNA SKUPINA OBČINA 30– 35– 40– 45– 50– 55– 60– 65– 70– < 30 Total 34 39 44 49 54 59 64 69 74 Bled 2 1 1 4 Bohinj 1 1 2 Gor. vas - 2 2 Poljane Jesenice 1 2 1 1 2 2 2 11 Kranj 1 2 3 1 13 5 5 1 31 Kranjska Gora 1 1 Radovljica 3 1 1 1 3 9 Škofja Loka 1 2 1 2 2 8 Tržič 1 2 1 2 6 Železniki 1 1 2 Žiri 1 2 3 Žirovnica 1 1 GORENJSKA 2 6 12 6 20 11 18 5 80 Tabela 3: Zaposleni v PZV v Gorenjski regiji po občini izvajalca in starostnih skupinah zaposlenih, RIZDDZ, januar 2023. 11 V regiji deluje osem zdravstvenih domov oziroma njihovih podružnic, v katerih je zaposlenih 86,3 % vseh zaposlenih v regiji, ter deset zasebnih zdravstvenih delavcev, ki zaposlujejo ostalih 13,8 % zaposlenih, Tabela 4. JAVNI ZAVOD 69 AMBULANTA KRANJSKA GORA 1 AMBULANTA ŽIROVNICA 1 OZG, OE ZD BLED, ZD BOHINJ 6 OZG, OE ZD JESENICE 11 OZG, OE ZD KRANJ 29 OZG, OE ZD RADOVLJICA 7 OZG, OE ZD ŠKOFJA LOKA 8 OZG, OE ZD TRŽIČ 6 ZASEBNI ZDRAVSTVENI DELAVEC 11 IRENA KURALT - PATRONAŽNO VARSTVO IN ZDRAVSTVENA NEGA NA DOMU 1 MAJA KRAJNIK - PATRONAŽA 1 PATRONAŽNO VARSTVO KATJA DOLENC 1 POŽAR ANDREJA - PATRONAŽNO VARSTVO 1 RESMAN SF D.O.O. ZASEBNO PATRONAŽNO VARSTVO 2 ŠENK MATEJA - PATRONAŽNO VARSTVO 1 ŠINKOVEC VALERIJA, DIPL. MED. SESTRA - PATRONAŽNO VARSTVO IN NEGA BOLNIKOV NA DOMU 1 TRČEK MOJCA, DMS, PATRONAŽNO VARSTVO IN ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKOV NA DOMU 1 ZASEBNA ZDRAVSTVENA DELAVKA - PATRONAŽNA ZDRAVSTVENA NEGA ANITA FLISER JORDAN 1 DIPL.MEDICINSKA SESTRA ŽAKELJ MARIJA - ZASEBNA ZDRAVSTVENA DELAVKA, PATRONAŽA IN ZDRAVSTVENA NEGA 1 Tabela 4: Zaposleni v PZV v Gorenjski regiji glede na pravni status izvajalca, RIZDDZ, januar 2023. 12 5.2 Goriška regija V Goriški regiji je zaposlenih 56 oseb, pri tem so vse zaposlene osebe diplomirane medicinske sestre, tako v regiji ni zaposlenega nobenega tehnika zdravstvene nege. Povprečna starost zaposlenih je 44,4 leta, največ zaposlenih je v starostni skupini od 35 do 39 let (21,4 %), Tabela 5. Regija spada med regije z relativno visokim deležem mladih zaposlenih, 56 % je mlajših od 44 let, Tabela 1. Na podlagi predlaganih kadrovskih normativov stroke bi v regiji dodatno potrebovali 7 diplomiranih medicinskih sester in 11 tehnikov zdravstvene nege, Grafa 4 in 5. STAROSTNA SKUPINA OBČINA < 30 30–34 35–39 40–44 45–49 50–54 55–59 60–64 65–69 70–74 Total Ajdovščina 3 1 4 8 Bovec 1 1 Brda 1 2 1 4 Cerkno 1 1 Idrija 2 2 1 2 7 Kanal 2 2 1 5 Kobarid 2 1 3 Miren - Kostanjevica 1 1 1 3 Nova Gorica 2 2 1 2 1 1 9 Tolmin 1 1 1 1 1 5 Vipava 1 1 1 1 4 Šempeter - Vrtojba 1 2 1 2 6 GORIŠKA 2 8 12 9 9 6 3 7 56 Tabela 5: Zaposleni v PZV v Goriški regiji po občini izvajalca in starostnih skupinah zaposlenih, RIZDDZ, januar 2023. V regiji deluje devet zdravstvenih domov oziroma njihovih podružnic, ki zaposlujejo vse zaposlene osebe v patronažnem zdravstvenem varstvu. JAVNI ZAVOD 56 ZD IDRIJA, DE CERKNO 1 ZD AJDOVŠČINA 8 ZD AJDOVŠČINA, ZP VIPAVA 4 ZD IDRIJA 7 ZD NOVA GORICA LOKACIJA GRAD. BRIG. 8 ZD OSNOVNO VARSTVO NOVA GORICA, LOKACIJA BRANIK 1 ZD OSNOVNO VARSTVO NOVA GORICA, LOKACIJA ŠEMPETER 6 ZD TOLMIN 9 ZD-OSNOVNO VARSTVO NOVA GORICA 12 Tabela 6: Zaposleni v PZV v Goriški regiji glede na pravni status izvajalca, RIZDDZ, januar 2023. 13 5.3 Jugovzhodna regija V Jugovzhodni regiji je zaposlenih 64 oseb, pri tem so vse zaposlene osebe diplomirane medicinske sestre, tako v regiji ni zaposlenega nobenega tehnika zdravstvene nege. Povprečna starost zaposlenih je 46 let, največ zaposlenih je v starostni skupini od 45 do 49 let (20,3 %), Tabela 7. Razmerje zaposlenih po starostnih razredih je relativno enakomerno razporejeno, 41 % jih je starih do 44 let, 59 % pa jih je starejših od 44 let, Tabela 1. Na podlagi predlaganih kadrovskih normativov stroke bi v regiji dodatno potrebovali 13 diplomiranih medicinskih sester in 13 tehnikov zdravstvene nege, Grafa 4 in 5. STAROSTNA SKUPINA OBČINA < 30 30–34 35–39 40–44 45–49 50-54 55–59 60–64 65–69 70–74 Total Črnomelj 1 2 1 1 1 1 3 10 Kočevje 3 2 1 1 2 9 Loški Potok 1 1 Metlika 1 1 1 1 1 5 Novo mesto 1 1 5 2 5 1 1 2 18 Osilnica 1 1 Ribnica 1 1 1 1 4 Semič 1 1 Šentjernej 2 1 3 Trebnje 1 1 5 1 8 Sodražica 1 1 Žužemberk 1 1 1 3 JUGOVZHODNA 4 7 10 5 13 6 9 10 64 Tabela 7: Zaposleni v PZV v Jugovzhodni regiji po občini izvajalca in starostnih skupinah zaposlenih, RIZDDZ, januar 2023. V regiji deluje deset zdravstvenih domov oziroma njihovih podružnic, v katerih je zaposlenih 89,1 % vseh zaposlenih v regiji. S statusom zasebni zdravstveni delavec v regiji deluje pet izvajalcev, ki zaposlujejo preostalih 10,9 % zaposlenih. JAVNI ZAVOD 57 ZD ČRNOMELJ 6 ZDRAVSTVENI DOM ČRNOMELJ, P.O. 2 ZD DR. JANEZA ORAŽMA RIBNICA 4 ZD KOČEVJE 9 ZD KOČEVJE, LOKACIJA OSILNICA 1 ZD METLIKA 5 ZD NOVO MESTO 20 ZD RIBNICA, ZP LOŠKI POTOK 1 ZD RIBNICA, ZP SODRAŽICA 1 ZD TREBNJE 8 ZASEBNI ZDRAVSTVENI DELAVEC 7 CAR MIRJANA - ZDRAVSTVENA NEGA IN PATRONAŽA NA DOMU 3 PATRONAŽNO VARSTVO KARMEN KERIN V.M.S. 1 PATRONAŽNO VARSTVO MOJCA ZORAN V.M.S. 1 PATRONAŽNO VARSTVO VLASTA FEMC, DIPL. MED. SESTRA 1 POLIVALENTNA PATRONAŽA, MOJCA GREGORIČ V.M.S. 1 Tabela 8: Zaposleni v PZV v Jugovzhodni regiji glede na pravni status izvajalca, RIZDDZ, januar 2023. 14 5.4 Koroška regija V Koroški regiji je zaposlenih 36 oseb, pri tem so vse zaposlene osebe diplomirane medicinske sestre, tako v regiji ni zaposlenega nobenega tehnika zdravstvene nege. Povprečna starost zaposlenih je 40,8 leta, največ zaposlenih je v starostni skupini med 40 in 44 let (27,8 %). V regiji je visok delež mladih zaposlenih, starih do 44 let (66 %), Tabela 1. Na podlagi predlaganih kadrovskih normativov stroke bi v regiji dodatno potrebovali eno diplomirano medicinsko sestro in 7 tehnikov zdravstvene nege, Grafa 4 in 5. STAROSTNA SKUPINA OBČINA < 30 30–34 35–39 40–44 45–49 50–54 55–59 60–64 65–69 70–74 Total Črna na Koroškem 1 1 2 Dravograd 2 2 1 5 Mežica 1 1 2 Muta 1 1 2 Ravne 1 1 2 1 1 6 Slovenj Gradec 3 4 3 1 11 Vuzenica 2 2 1 5 Prevalje 1 1 1 3 KOROŠKA 3 5 6 10 8 2 2 36 Tabela 9: Zaposleni v PZV v Koroški regiji po občini izvajalca in starostnih skupinah zaposlenih, RIZDDZ, januar 2023. V regiji deluje sedem zdravstvenih domov oziroma njihovih podružnic, ki zaposlujejo večino zaposlenih v regiji (94,4 %), in ena izvajalka s statusom samostojne podjetnice. JAVNI ZAVOD 34 ZD DRAVOGRAD 5 ZD RADLJE OB DRAVI 5 ZD RAVNE NA KOROŠKEM 6 ZD RAVNE NA KOROŠKEM, LOKACIJA ČRNA 2 ZD RAVNE NA KOROŠKEM, LOKACIJA MEŽICA 2 ZD RAVNE NA KOROŠKEM, LOKACIJA PREVALJE I. 3 ZD SLOVENJ GRADEC 11 SAMOSTOJNI PODJETNIK 2 PATRONAŽA IN POMOČ DRUŽINI NA DOMU SUZANA TOPLER S.P. 2 Tabela 10: Zaposleni v PZV v Koroški regiji glede na pravni status izvajalca, RIZDDZ, januar 2023. 15 5.5 Obalno-kraška regija V Obalno-kraški regiji je zaposlenih 48 oseb, od tega je 42 diplomiranih medicinskih sester in 6 tehnikov zdravstvene nege. Povprečna starost zaposlenih je 46,3 leta, največ zaposlenih je v starostni skupini od 30 do 34 let (18,8 %) in od 55 do 59 let (18,8 %). Razmerje zaposlenih po starostnih razredih je relativno enakomerno razporejeno, Tabela 1. Na podlagi predlaganih kadrovskih normativov stroke bi v regiji dodatno potrebovali 15 diplomiranih medicinskih sester in 2 tehnika zdravstvene nege, Grafa 4 in 5. STAROSTNA SKUPINA OBČINA < 30 30–34 35–39 40–44 45–49 50–54 55–59 60–64 65–69 70–74 Total Divača 2 2 Hrpelje - Kozina 1 1 2 Izola/Isola 2 2 1 2 7 Komen 1 1 Koper/Capodistria 3 1 5 1 3 5 3 21 Piran/Pirano 1 1 2 2 2 2 1 11 Sežana 3 1 4 OBALNO-KRAŠKA 3 9 3 8 3 6 9 6 1 48 Tabela 11: Zaposleni v PZV v Obalno-kraški regiji po občini izvajalca in starostnih skupinah zaposlenih, RIZDDZ, januar 2023. V regiji deluje osem zdravstvenih domov oziroma njihovih enot, ki zaposlujejo 87,5 % zaposlenih v regiji. Dva izvajalca, ki delujeta kot gospodarska družba, zaposlujeta 8,3 % zaposlenih in dva izvajalca kot zasebna zdravstvena delavca zaposlujeta preostalih 4,2 % zaposlenih v regiji, Tabela 12. JAVNI ZAVOD 42 ZD IZOLA 7 ZD KOPER 18 ZD PIRAN POLIAMBULATORIO PIRANO 8 ZD SEŽANA 3 ZD SEŽANA, LOKACIJA DIVAČA 2 ZD SEŽANA, LOKACIJA DUTOVLJE 1 ZD SEŽANA, LOKACIJA KOMEN 1 ZD SEŽANA, LOKACIJA KOZINA 2 GOSPODARSKA DRUŽBA 4 BIVEAL - ZDRAVSTVENA NEGA IN SKRB ZA PACIENTA NA DOMU, PIRJEVEC IN SABADIN, D.N.O. 3 KOPER ZAVOD ZA PATRONAŽO, NEGO IN OSKRBO NA DOMU GLAŽAR, POSLOVNA ENOTA PATRONAŽA 1 GLAŽAR ZASEBNI ZDRAVSTVENI DELAVEC 2 KRIŽMAN JULKA - ZDRAVSTVENA NEGA IN PATRONAŽA 1 SUKIČ ALENKA - ZDRAVSTVENA NEGA IN PATRONAŽA 1 Tabela 12: Zaposleni v PZV v Obalno-kraški regiji glede na pravni status izvajalca, RIZDDZ, januar 2023. 16 5.6 Osrednjeslovenska regija V Osrednjeslovenski regiji je zaposlenih 218 oseb, od tega je 183 diplomiranih medicinskih sester in 35 tehnikov zdravstvene nege. Povprečna starost zaposlenih je 46,4 leta, največ zaposlenih je v starostni skupini od 45 do 49 let (21,6 %). Razmerje zaposlenih po starostnih razredih je relativno enakomerno razporejeno, izstopa nižji delež zaposlenih, starih do 34 let, ki znaša le 13 %, Tabela 1. Na podlagi predlaganih kadrovskih normativov stroke bi v regiji dodatno potrebovali 79 diplomiranih medicinskih sester in 2 tehnika zdravstvene nege, Grafa 4 in 5. STAROSTNA SKUPINA OBČINA < 30 30–34 35–39 40–44 45–49 50–54 55–59 60–64 65–69 70–74 Total Brezovica 1 1 Dobrepolje 1 1 Dobrova - Polhov Gradec 1 1 1 3 Domžale 4 3 2 2 4 1 1 17 Grosuplje 1 3 1 2 7 Ig 1 1 2 Ivančna Gorica 3 1 1 1 1 7 Kamnik 2 3 1 2 3 1 1 13 Ljubljana 3 11 16 16 32 9 23 10 2 1 123 Logatec 1 1 2 2 4 10 Lukovica 1 1 2 Medvode 1 1 1 1 1 5 Mengeš 1 1 2 Moravče 1 1 2 Škofljica 1 1 2 Velike Lašče 2 1 3 Vodice 1 1 1 3 Vrhnika 2 2 6 1 1 12 Horjul 1 1 Trzin 1 1 2 OSREDNJESLOV ENSKA 7 21 29 35 47 24 36 15 3 1 218 Tabela 13: Zaposleni v PZV v Osrednjeslovenski regiji po občini izvajalca in starostnih skupinah zaposlenih, RIZDDZ, januar 2023. 17 V regiji je 15 zdravstvenih domov oziroma njihovih podružnic, ki zaposlujejo 90,8 % vseh zaposlenih v regiji, ostala 9,2 % sta zaposlena pri 19 izvajalcih s statusom zasebnih zdravstvenih delavcev, Tabela 14. JAVNI ZAVOD 198 ZD LJUBLJANA - BEŽIGRAD 23 ZD LJUBLJANA - CENTER 12 ZD LJUBLJANA - MOSTE POLJE 33 ZD LJUBLJANA - ŠENTVID 7 ZD LJUBLJANA - ŠIŠKA 22 ZD LJUBLJANA - VIČ RUDNIK 21 ZD DOMŽALE 23 ZD DOMŽALE, ZP LUKOVICA 2 ZD DR. JULIJA POLCA KAMNIK 13 ZD DR. JANEZA ORAŽMA RIBNICA LOK. 2 2 ZD GROSUPLJE 7 ZD IVANČNA GORICA 7 ZD LOGATEC 10 ZD MEDVODE 5 ZD VRHNIKA 11 ZASEBNI ZDRAVSTVENI DELAVEC 20 ALIČ TATJANA - PATRONAŽNA SLUŽBA 1 BERČAN MATEJA - DEJAVNOST PATRONAŽE IN ZDRAVSTVENE NEGE NA DOMU 1 BERNARDKA MAČEK, MAG.ZDR.NEGE - PATRONAŽNO VARSTVO IN ZDRAVSTVENA NEGA NA 1 DOMU PACIENTOV ČUK MARIJA - ZASEBNI ZDRAVSTVENI DELAVEC 1 DANIELA MILOJČIĆ - ZASEBNA ZDRAVSTVENA DELAVKA 1 EVA KOVAČIČ - PATRONAŽA IN ZDRAVSTVENA NEGA 1 GABROVŠEK BARBARA - ZASEBNA ZDRAVSTVENA DELAVKA, PATRONAŽNA SLUŽBA 1 GAJA MURAVEC LEBAN - ZASEBNA ZDRAVSTVENA DELAVKA 1 INGRID BABELI PLANINC - PATRONAŽA IN ZDRAVSTVENA NEGA 1 KASTELIC KLAVDIJA - PATRONAŽA IN ZDRAVSTVENA NEGA NA DOMU 1 KUMER MARTINA - ZASEBNA ZDRAVSTVENA DELAVKA, PATRONAŽNA SLUŽBA 1 PERUŠEK ANA DIPL. MED. SES. - PATRONAŽNA ZDRAVSTVENA NEGA 1 RIHTAR ANETA - ZASEBNA ZDRAVSTVENA DELAVKA, PATRONAŽNA SLUŽBA 2 SAŠA PRELOG - PATRONAŽA IN ZDRAVSTVENA NEGA 1 ŠKOF CILKA - ZASEBNA ZDRAVSTVENA DELAVKA, PATRONAŽNA SLUŽBA 1 TANJA KOROŠEC - PATRONAŽA IN ZDRAVSTVENA NEGA 1 ZALAR MARIJA - PATRONAŽA 1 ŽAJDELA IRENA - PATRONAŽNA SLUŽBA IN ZDRAVSTVENA NEGA 1 ŽEROVNIK VALERIJA - PATRONAŽNA SLUŽBA 1 Tabela 14: Zaposleni v PZV v Osrednjeslovenski regiji glede na pravni status izvajalca, RIZDDZ, januar 2023. 18 5.7 Podravska regija V Podravski regiji je zaposlenih 153 oseb, od tega je 140 diplomiranih medicinskih sester in 13 tehnikov zdravstvene nege. Povprečna starost zaposlenih je 45,9 leta, največ zaposlenih je v starostni skupini od 40 do 44 let (17,0 %), Tabela 15. Razmerje zaposlenih po starostnih razredih je enakomerno razporejeno, nekoliko nižji delež je pri zaposlenih do 34 let, Tabela 1. Na podlagi predlaganih kadrovskih normativov stroke bi v regiji dodatno potrebovali 20 diplomiranih medicinskih sester in 15 tehnikov zdravstvene nege, Grafa 4 in 5. STAROSTNA SKUPINA OBČINA < 30 30–34 35–39 40–44 45–49 50–54 55–59 60–64 65–69 70–74 Total Destrnik 1 1 Duplek 1 1 1 3 Kidričevo 1 1 Lenart 1 1 1 2 2 7 Maribor 8 1 11 12 12 12 12 5 1 1 75 Ormož 3 1 1 2 1 8 Ptuj 1 6 11 4 2 1 1 26 Rače - Fram 1 1 2 Ruše 1 1 2 Slovenska Bistrica 5 1 3 1 2 2 4 18 Šentilj 1 1 2 Hoče - Slivnica 1 1 Lovrenc na Pohorju 1 1 2 Oplotnica 1 1 2 Selnica ob Dravi 1 1 Poljčane 1 1 Sv. Trojica v Slov. goricah 1 1 PODRAVSKA 14 8 22 26 25 22 19 14 2 1 153 Tabela 15: Zaposleni v PZV v Podravski regiji po občini izvajalca in starostnih skupinah zaposlenih, RIZDDZ, januar 2023. V regiji deluje pet zdravstvenih domov oziroma njihovih podružnic in zaposlujejo 83,7 % zaposlenih v regiji. 5,2 % sta zaposlena pri šestih izvajalcih s statusom gospodarske družbe, 9,2 % oziroma 14 zaposlenih dejavnost opravlja kot zasebni zdravstveni delavci. Trije izvajalci (2,0 %) so glede pravnega statusa opredeljeni kot ostalo, Tabela 16. 19 JAVNI ZAVOD 128 ZD LENART 7 ZD MARIBOR LOKACIJA SODNA UL. 72 ZD ORMOŽ 7 ZD PTUJ 26 ZD SLOVENSKA BISTRICA 16 GOSPODARSKA DRUŽBA 8 BONA DEA, PATRONAŽA, ZDRAVSTVENA NEGA, BABIŠTVO IN DRUGE STORITVE, D.O.O. 1 PATRONAŽA DRUŽBA ZA ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI IN STORITVE D.O.O. 1 POLIVALENCA, PATRONAŽA IN ZDRAVSTVENA NEGA TER DRUGE STORITVE, D.O.O. 1 ZAVOD ZA PATRONAŽNO VARSTVO IN DOLGOTRAJNO OSKRBO NA DOMU, NEŠIĆ MAJDA, ŽIKARCE 2 ZAVOD ZA PATRONAŽO IN DOLGOTRAJNO OSKRBO NA DOMU, HRIBERŠEK DANICA, LOVRENC NA POHORJU 2 ZDRAVSTVENO SVETOVALNI ZAVOD MERC, VISOLE, POSLOVNA ENOTA 1 ZASEBNI ZDRAVSTVENI DELAVEC 14 MAJDA KREPFL-LEVA, DIPL.MED.SES., PATRONAŽA, ZDRAVSTVENA NEGA IN BABIŠTVO 1 PATRONAŽA IN ZDRAVSTVENA NEGA ESTERA VIRTIČ V.M.S. 1 PATRONAŽA IN ZDRAVSTVENA NEGA JASNA ŠTEGER, VIŠ. MED. SESTRA 1 PATRONAŽA IN ZDRAVSTVENA NEGA, IRENA PODGRAJŠEK 1 PATRONAŽA, ZDRAVSTVENA NEGA IN BABIŠTVO ILIČ SILVA, VIŠ. MED. SESTRA 1 PATRONAŽNA ZDRAVSTVENA NEGA IN BABIŠTVO - ANITA GAJŠT, V.M.S. 1 PATRONAŽNA ZDRAVSTVENA NEGA IN BABIŠTVO KRAJNC ANDREJA VMS 1 PATRONAŽNA ZDRAVSTVENA NEGA IN BABIŠTVO LUPŠA PATRICIJA D.M.S. 1 PATRONAŽNA ZDRAVSTVENA NEGA IN BABIŠTVO ZLATKA NAPAST D. M. S 1 PATRONAŽNO VARSTVO, TATJANA PLEVNIK DIPL.MED.SES. 1 ROJS METKA DMS - PATRONAŽA ZDRAVSTVENA NEGA IN BABIŠTVO 1 ZASEBNA PATRONAŽNA DEJAVNOST NATAŠA LJUBEC DIPL. M. S. 1 ZASEBNA PATRONAŽNA ZDRAVSTVENA DEJAVNOST, MINKA VIČAR 1 ZDENKA POLANEC - PATRONAŽNA IN ZDRAVSTVENA NEGA NA DOMU BOLNIKA 1 OSTALO 3 PATRONAŽKA, PATRONAŽA, ZDRAVSTVENA NEGA IN BABIŠTVO, D.O.O. 1 SOVALIN, BABIŠTVO, PATRONAŽA IN ZDRAVSTVENA NEGA, D.O.O. 1 ZDRAVSTVENI ZAVOD ZA PATRONAŽO ALBINA DREVENŠEK, ZGORNJI DUPLEK 1 Tabela 16: Zaposleni v PZV v Podravski regiji glede na pravni status izvajalca, RIZDDZ, januar 2023. 20 5.8 Pomurska regija V Pomurski regiji je zaposlenih 60 oseb, od tega je 58 diplomiranih medicinskih sester, 2 pa sta tehnika zdravstvene nege. Povprečna starost zaposlenih je 39,2 leta, največ zaposlenih je v starostni skupini od 30 do 34 let (23,3 %). Gre za regijo z najvišjim deležem mladih, saj je kar 72 % vseh zaposlenih starih do 44 let, Tabela 1. Na podlagi predlaganih kadrovskih normativov stroke bi v regiji dodatno potrebovali eno diplomirano medicinsko sestro in 10 tehnikov zdravstvene nege, Grafa 4 in 5. STAROSTNA SKUPINA OBČINA < 30 30–34 35–39 40–44 45–49 50–54 55–59 60–64 65–69 70–74 Total Beltinci 1 1 2 Črenšovci 1 2 1 4 Gornja Radgona 1 1 2 2 2 8 Gornji Petrovci 1 1 2 Lendava/Lendva 2 2 1 1 2 8 Ljutomer 3 2 2 1 8 Murska Sobota 4 5 2 4 2 1 2 1 21 Rogašovci 1 1 2 Turnišče 1 1 2 Grad 2 1 3 POMURSKA 10 14 8 11 7 2 7 1 60 Tabela 17: Zaposleni v PZV v Pomurski regiji po občini izvajalca in starostnih, RIZDDZ, januar 2023. V regiji je enajst zdravstvenih domov oziroma njihovih enot, ki zaposlujejo vseh 60 zaposlenih v regiji, Tabela 18. JAVNI ZAVOD 60 ZD LENDAVA - EH LENDVA, ZP ČRENŠOVCI 4 ZD LENDAVA - EH LENDVA, ZP DOBROVNIK 3 ZD LENDAVA - EH LENDVA, ZP TURNIŠČE 2 ZD GORNJA RADGONA 8 ZD LENDAVA - EGESZSEGHAZ LENDVA 5 ZD LJUTOMER 8 ZD MURSKA SOBOTA 21 ZD MURSKA SOBOTA, LOKACIJA BELTINCI 2 ZD MURSKA SOBOTA, LOKACIJA GRAD 3 ZD MURSKA SOBOTA, LOKACIJA PETROVCI 2 ZD MURSKA SOBOTA, LOKACIJA RAGAŠEVCI 2 Tabela 18: Zaposleni v PZV v Pomurski regiji glede na pravni status izvajalca, RIZDDZ, januar 2023. 21 5.9 Posavska regija V Posavski regiji je zaposlenih 38 oseb, pri tem so vse zaposlene osebe diplomirane medicinske sestre, tako v regiji ni zaposlenega nobenega tehnika zdravstvene nege. Povprečna starost zaposlenih je 49,2 leta, največ zaposlenih je v starostni skupini od 60 do 64 let (21,1 %), Tabela 19. V regiji je relativno visok delež starejših zaposlenih, in sicer znaša 62 % starejših od let 45 let, Tabela 1. Na podlagi predlaganih kadrovskih normativov stroke, bi v regiji dodatno potrebovali 4 diplomirane medicinske sestre in 8 tehnikov zdravstvene nege, Grafa 4 in 5. STAROSTNA SKUPINA OBČINA 30– 35– 40– 45– 50– 55– 60– 65– 70– < 30 Total 34 39 44 49 54 59 64 69 74 Brežice 2 1 1 4 1 1 10 Krško 3 2 2 1 4 1 13 Radeče 1 1 1 3 Sevnica 2 2 1 2 1 1 9 Bistrica ob Sotli 1 1 Kostanjevica na Krki 2 2 POSAVSKA 4 3 2 5 5 1 7 8 3 38 Tabela 19: Zaposleni v PZV v Posavski regiji po občini izvajalca in starostnih skupinah zaposlenih, januar 2023. V regiji je šest zdravstvenih domov oziroma njihovih enot, ki zaposlujejo 65,8 % zaposlenih v regiji. Trinajst izvajalcev deluje s pravnim statusom zasebnega zdravstvenega delavca, kar predstavlja 34,2 % zaposlenih oseb, kar je najvišji delež med vsemi regijami v Sloveniji, Tabela 20. JAVNI ZAVOD 25 ZD KRŠKO, ZP KOSTANJEVICA, LOKACIJA LJUBLJANSKA C. 1 ZD BREŽICE 5 ZD KRŠKO 8 ZD RADEČE 3 ZD SEVNICA 7 ZD ŠMARJE PRI JELŠAH 1 ZASEBNI ZDRAVSTVENI DELAVEC 13 DANICA LIPAR - PARTONAŽA IN ZDRAVSTVENA NEGA 1 KOSTEVC ŽELJKA - PATRONAŽA IN ZDRAVSTVENA NEGA 1 KOSTREVC MAJDA - PATRONAŽA IN ZDRAVSTVENA NEGA 1 MOLAN SLAVICA - PATRONAŽA IN ZDRAVSTVENA NEGA 1 PATRONAŽA IN ZDRAVSTVENA NEGA ANA JANC VIŠ.MED.SES. 1 PATRONAŽA IN ZDRAVSTVENA NEGA BARBARA CEMIČ OSTRELIČ, DMS 1 PATRONAŽA IN ZDRAVSTVENA NEGA DOROTEJA ZIDAR VIŠ.MED.SR. 1 PATRONAŽA IN ZDRAVSTVENA NEGA JOŽICA HABINC VIŠ.MED.SES. 1 PATRONAŽA IN ZDRAVSTVENA NEGA MANČA OČKERL DIPL.MED.SR. 1 PATRONAŽA IN ZDRAVSTVENA NEGA ZDENKA KERNULC, DIPL.MED.SES. 1 PATRONAŽNA ZDRAVSTVENA NEGA IN BABIŠTVO, JOŽICA ŠUC 1 RADEJ POLONCA DIPL.M.S. PATRONAŽA IN ZDRAVSTVENA NEGA 1 VIDENIČ IRENA DIPL. M.S. - PARTONAŽA IN ZDRAVSTVENA NEGA 1 Tabela 20: Zaposleni v PZV v Posavski regiji glede na pravni status izvajalca, RIZDDZ, januar 2023. 22 5.10 Primorsko-notranjska regija V Primorsko-notranjski regiji je zaposlenih 24 oseb, od tega je 22 diplomiranih medicinskih sester, 2 pa sta tehnika zdravstvene nege. Povprečna starost zaposlenih je 47,1 leta, največ zaposlenih je v starostnih skupinah od 45 do 49 let (20,8 %) in od 60 do 64 let (20,8 %), Tabela 21. V regiji je relativno visok delež starejših zaposlenih – 63 % zaposlenih je starejših od 45 let, Tabela 1. Na podlagi predlaganih kadrovskih normativov stroke bi v regiji dodatno potrebovali 8 diplomiranih medicinskih sester in 2 zdravstvena tehnika, Grafa 4 in 5. STAROSTNA SKUPINA OBČINA < 30 30–34 35–39 40–44 45–49 50–54 55–59 60–64 65–69 70–74 Total Cerknica 1 2 1 4 Ilirska Bistrica 1 3 3 7 Loška dolina 1 1 2 Postojna 3 2 3 1 1 10 Bloke 1 1 PRIMORSKO- NOTRANJSKA 3 2 3 1 5 1 4 5 24 Tabela 21: Zaposleni v PZV v Primorsko - notranjski regiji po občini izvajalca in starostnih skupinah zaposlenih, RIZDDZ januar 2023. V regiji deluje pet zdravstvenih domov oziroma njihovih podružnic, ki zaposlujejo vseh 24 zaposlenih oseb v regiji, Tabela 22. JAVNI ZAVOD 24 ZD DR. BOŽIDARJA LAVRIČA - CERKNICA 4 ZD DR. BOŽIDARJA LAVRIČA - CERKNICA, PE NOVA VAS 1 ZD DR. BOŽIDARJA LAVRIČA - CERKNICA, PE STARI TRG 2 ZD DR. FRANCA AMBROŽIČA, POSTOJNA 10 ZD ILIRSKA BISTRICA 7 Tabela 22: Zaposleni v PZV v Primorsko-notranjski regiji glede na pravni status izvajalca, RIZDDZ, januar 2023. 23 5.11 Savinjska regija V Savinjski regiji je zaposlenih 116 oseb, od tega je 98 diplomiranih medicinskih sester in 18 tehnikov zdravstvene nege. Povprečna starost zaposlenih je 44,1 leta, največ zaposlenih je v starostni skupini od 45 do 49 let (23,3 %), Tabela 23. Razmerje zaposlenih po starostnih razredih je relativno enakomerno razporejeno, 48 % jih je starih do 44 let, 52 % pa je starejših od 44 let, Tabela 1. Na podlagi predlaganih kadrovskih normativov stroke, bi v regiji dodatno potrebovali 30 diplomiranih medicinskih sester in 2 tehnika zdravstvene nege, Grafa 4 in 5. STAROSTNA SKUPINA OBČINA < 30 30–34 35–39 40-44 45-49 50–54 55–59 60–64 65–69 70–74 Total Celje 4 4 2 8 2 4 24 Kozje 1 1 2 Laško 1 1 1 2 2 7 Ljubno 1 1 Luče 1 1 Mozirje 1 1 2 Nazarje 3 1 4 Podčetrtek 1 1 Rogaška Slatina 1 2 1 4 Rogatec 1 1 Slovenske Konjice 1 1 4 1 7 Šentjur 2 2 2 1 1 8 Šmarje pri Jelšah 1 1 1 1 4 Šmartno ob Paki 1 1 Štore 1 2 3 Velenje 2 4 8 1 3 3 1 22 Vitanje 1 1 Vojnik 1 1 1 1 1 5 Zreče 1 1 2 Prebold 1 1 1 3 Vransko 1 1 2 Žalec 1 1 1 1 2 2 3 11 SAVINJSKA 11 10 21 14 27 11 15 7 116 Tabela 23: Zaposleni v PZV v Savinjski regiji po občini izvajalca in starostnih skupinah zaposlenih, RIZDDZ, januar 2023. 24 V regiji je deset zdravstvenih domov in njihovih podružnic, ki zaposlujejo 92,2 % zaposlenih v regiji, devet izvajalcev z deležem zaposlenih 7,8 %, deluje kot zasebni zdravstveni delavec, Tabela 24. JAVNI ZAVOD 107 ZD CELJE 32 ZD DR. JOŽETA POTRATE ŽALEC 10 ZD DR. JOŽETA POTRATE ŽALEC, PE ZP VRANSKO 2 ZD LAŠKO 4 ZD LAŠKO, ZP RIMSKE TOPLICE 3 ZD SLOVENSKE KONJICE 5 ZD ŠENTJUR 8 ZD ŠMARJE PRI JELŠAH 12 ZD DOM VELENJE 23 ZGORNJESAVINJSKI ZD NAZARJE 8 ZASEBNI ZDRAVSTVENI DELAVEC 9 PATRONAŽA IN ZDRAVSTVENA NEGA NA DOMU - URŠKA FLAJS 1 PATRONAŽA IN ZDRAVSTVENA NEGA NA DOMU ANTONIJA TOPLAK, DIPL.MS 1 PATRONAŽNA ZDRAVSTVENA NEGA MARTINA LESJAK POVŠE, DIPL.M.S. 1 VRBNJAK TAJANA - ZASEBNI ZDRAVSTVENI DELAVEC 1 ZASEBNA PATRONAŽA IN NEGA NA DOMU PETRA LENART, DIPL.M.S. 1 ZASEBNA PATRONAŽNA DEJAVNOST DARJA KRIČAJ 1 ZASEBNA PATRONAŽNA DEJAVNOST IN ZDRAVSTVENA NEGA KREMAR - POLENEK JOŽICA 1 ZASEBNA PATRONAŽNA DEJAVNOST IN ZDRAVSTVENA NEGA SILVA VODOVNIK 1 ZASEBNA ZDRAVSTVENA DELAVKA - PATRONAŽNA ZDRAVSTVENA NEGA JELKA PEČAR 1 DIPL.MEDICINSKA SESTRA Tabela 24: Zaposleni v PZV v Savinjski regiji glede na pravni status izvajalca, RIZDDZ, januar 2023. 25 5.12 Zasavska regija V Zasavski regiji je zaposlenih 34 oseb, od tega je 30 diplomiranih medicinskih sester, 4 pa so tehniki zdravstvene nege. Povprečna starost zaposlenih je 43,6 leta, največ zaposlenih je v starostni skupini med 35 in 39 let (17,6 %) ter med 45 in 49 let (17,6 %). Razmerje zaposlenih po starostnih razredih je razporejeno enakomerno, Tabela 1. Na podlagi predlaganih kadrovskih normativov stroke sta v regiji zaposleni dve diplomirani medicinski sestri več, kot jih predvideva normativ in dodatno potrebna 2 tehnika zdravstvene nege, Grafa 4 in 5. STAROSTNA SKUPINA OBČINA < 30– 35– 40– 45– 50– 55– 60– 65– 70– Tota 30 34 39 44 49 54 59 64 69 74 l Hrastnik 1 1 2 1 2 7 Litija 2 1 2 1 4 10 Trbovlje 1 1 1 1 2 2 1 9 Zagorje ob Savi 1 2 1 1 1 1 1 8 ZASAVSKA 5 3 6 3 6 3 5 2 1 34 Tabela 25: Zaposleni v PZV v Zasavski regiji po občini izvajalca in starostnih skupinah zaposlenih, RIZDDZ, januar 2023. V regiji so štirje zdravstveni domovi, ki zaposlujejo 91,2 % zaposlenih v regiji, in trije izvajalci s statusom zasebni zdravstveni delavec, ki zaposlujejo preostalih 8,8 % zaposlenih. JAVNI ZAVOD 31 ZD HRASTNIK 7 ZD LITIJA 10 ZD TRBOVLJE 9 ZD ZAGORJE OB SAVI CESTA ZMAGE 1 5 ZASEBNI ZDRAVSTVENI DELAVEC 3 ADAMLJE NEVIJA - DEJAVNOST PATRONAŽE IN ZDRAVSTVENE NEGE NA DOMU BOLNIKA 1 MANCA STRGARŠEK VOVK - DEJAVNOST PATRONAŽE IN ZDRAVSTVENE NEGE NA DOMU BOLNIKA 1 ŽERDONER MARINŠEK JELKA - PATRONAŽA IN ZDRAVSTVENA NEGA NA DOMU BOLNIKA 1 Tabela 26: Zaposleni v PZV v Zasavski regiji glede na pravni status izvajalca, RIZDDZ, januar 2023. 26 6 Zaključek Za izvajanje kakovostne zdravstvene oskrbe v okviru dejavnosti PZV je ključno zagotavljanje ustreznega števila kadra v skladu z usmeritvami stroke in pokritosti z mrežo izvajalcev, saj le-ti zagotavljajo, da bodo storitve na voljo vsem pacientom, ki jih potrebujejo. Razvoj in krepitev mreže izvajalcev sta še posebej pomembna za zagotavljanje dostopnosti do kakovostne obravnave za ranljive skupine prebivalstva in zmanjševanje neenakosti v zdravju. Vsebina zdravstvene nege posameznika in njegove družine na terenu postaja vse bolj zahtevna ter kompleksna, zato ob bolniške postelje težko bolnih v domačem okolju sodi medicinska sestra, izobražena v skladu z Direktivo 2013/55/EU, ki spreminja Direktivo 2005/36/EC in je v 28 državah članicah EU uveljavljena od 18. januarja 2016. Da se zadnja leta v patronaži zaposlujejo izključno diplomirane medicinske sestre, štejemo kot uspeh, saj se je do sedaj dogajalo, da so bili tehniki zdravstvene nege nosilci zdravstvene nege na terenu in so izvajali polivalentno obravnavo pacienta v patronažnem varstvu, kar ni v skladu z njihovimi kompetencami. Najprej moramo doseči cilj, zapisan v dokumentu Kadrovski standardi in normativi v zdravstveni in babiški negi, ki opredeljuje 2200 prebivalcev na eno dipl. m. s. v urbanem, 2000 v semi-ruralnem in 1800 v ruralnem okolju, šele nato pa zaposlovati tudi tehnike zdravstvene nege in za to zagotoviti dodatna sredstva oziroma programe s strani ZZZS. Glede na stanje zaposlenih na področju PZV iz podatkov RIZDDZ in izračunov, ki temeljijo na priporočenih kadrovskih normativih, v Sloveniji primanjkuje 200 oz. 19,2 % diplomiranih medicinskih sester. Regije, ki se soočajo z največjim pomanjkanjem diplomiranih medicinskih sester, so Osrednjeslovenska, Savinjska, Gorenjska in Podravska. Ob zaposlenih 82 zdravstvenih tehnikih jih trenutno primanjkuje 51,5 %, v kolikor bi mrežo PZV zapolnili z nosilkami dejavnosti, bi potrebovali skupno 209 zdravstvenih tehnikov. V naslednjih 10–15 letih se bo upokojilo 34,6 % zaposlenih, kar je pomembno upoštevati pri nadaljnjem procesu zagotavljanja ustreznih kadrovskih virov. Medicinske sestre v PZV so koordinatorice vseh oblik pomoči na domu ter vez med posameznikom in njegovim osebnim zdravnikom. Tim v patronažnem zdravstvenem varstvu moramo dopolniti s tehniki zdravstvene nege in bolničarji, kar bo omogočilo, da lahko v okviru patronažne službe zagotavljajo tudi storitve dolgotrajne oskrbe. Skupaj s sodelavci v multidisciplinarnem timu (fizioterapevti, delovnimi terapevti, socialnimi delavci, psihologi, dietetiki, kineziologi itd.) ter Centri za krepitev zdravja bodo medicinske sestre v PZV lahko sodelovale tudi pri izvajanju storitev za ohranjanje in krepitev samostojnosti v okviru dolgotrajne oskrbe, katerih velik del je že vključen v preventivno obravnavo starejše osebe. Obstoječa analiza stanja kadra je prikaz trenutnega stanja in potreb na podlagi priporočenih kadrovskih normativov stroke in kot taka predstavlja izhodišče za vzpostavitev nadaljnjih strategij za načrtovanje kadrov na regionalnem in nacionalnem nivoju. Ob upoštevanju različnih metodologij se primerljivost med različnimi pristopi poročanja podatkov lahko razlikuje, zato bi si v prihodnje želeli natančnejših analiz obremenitve kadra z vidika dolgožive družbe in s tem povezanim večjim bremenom nenalezljivih bolezni. Načrtovanje kadrov v zdravstvu je pomemben proces, ki ne zagotavlja samo učinkovitejšega delovanja zdravstvenega sistema ampak tudi pripomore k vzpostavitvi dobrih delovnih pogojev za zaposlene in preprečuje preobremenjenost kadra. 27 7 Literatura in viri Register izvajalcev (RIZDDZ) – stanje na dan 31. 1. 2023 1. Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/00, 47/15, 31/18, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE, 203/20 – ZIUPOPDVE, 112/21 – ZNUPZ, 196/21 – ZDOsk, 206/21 – ZDUPŠOP, 141/22 – ZNUNBZ in 18/23 – ZDU-1O) [Internet] [cited 2023 May 20]. Available from: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1419. 2. Železnik D, Horvat M, Panikvar Žlahtič K, et al. Aktivnosti zdravstvene nege v patronažnem varstvu. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2011. 3. Odredba o seznamu poklicev za zdravstveno dejavnost (Uradni list RS, št. 111/22) [Internet]. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje RS; 2022 [cited 2023 May 10]. Available from: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODRE2771. 4. Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008-2013 "Zadovoljni uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev" (ReNPZV) (Uradni list RS, št. 72/08 in 47/08 – popr.) Ljubljana: Ministrstvo za zdravje RS; 2008. [cited 2023 May 20]. Available from: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=NACP51. 5. Uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2023 (Uradni list RS, št. 8/23 in 52/23). Ljubljana: Ministrstvo za zdravje RS; 2023 [cited 2023 May 10]. Available from: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED8738. 6. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2023 (Uradni list RS, št. 52/23). ) Ljubljana: Ministrstvo za zdravje RS; 2023 [cited 2023 May 10]. Available from: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED8873. 7. Directive 2005/36/EC on the recognition of professional qualifications, 2005. Official Journal of the European Union, L 255, pp. 22–142. [Internet] [cited 2023 May 20]. Available at: http://eurlex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2005:255:0022:0142:EN:PDF . 8. Directive 2013/55/EU of the European Parliament and of the Council, 2013. Official Journal of the European Union, L354/132. [Internet] [cited 2023 May 20]. Available at: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32013L0055&from=EN. 9. Prestor J, Ažman M, Prelec A, et al. Poklicne kompetence in aktivnosti izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2019. [cited 2023 May 10]. Available from: https://www.zbornica-zveza.si/wp- content/uploads/2021/07/Z-Z_PoklicneKompetence_2021_splet_.pdf. 10. Kramar Z, Bregar B, editors. Kadrovski standardi in normativi v zdravstveni in babiški negi. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije; 2021. [cited 2023 May 10]. Available from: https://www.zbornica-zveza.si/wp- content/uploads/2021/07/Z_Z_Kadrovski-standardi_2021_splet.pdf. 11. Krajnc A. Obremenjenost kadra v patronažni zdravstveni neg: Magistrsko delo. Kranj: Fakulteta za organizacijske vede, 2016. [cited 2023 May 10]. 28