,i«t z* koristi delavskega ljudstva. Delavci »o opravičeni do vaafla kar product rajo. Thia papar la devoted to (he Interest* of the working olaaa. Work-era are entitled to all what thev produce. D»r. « IW07, at lb* poai offl'-« ai crnrairo 111. uud«M the Act of i oogr««» of Marott Ir4 J*7W Office: 2146 Blue Island Ave. "Delavci vseh dežela, združite sc". 81 PAZITE! na številko v oklepaju-ki ee naha|a poleg vašega naalova. prilepile« nega apoda|ali na ovitku. Ako (206) |e številka tedal vam a prihodnjo številko našega liata poteče naročnina. Prosimo ponovite |o tako). Štev. (No.) 205. / Chicago, III., 15. augusta (August), 1911. Leto (Vol.) VI. Delavsko časopisje. Neodvisen boj delavstva — to je nauk aoeializma in vprašanje v»eh vprašanj je to: Ali/je brez socializma sploh mogoča rešitev delavstva T Zaveden delavec, ki jrnzna svoj » položaj v človeški družbi, bo na L to odgovoril jaano in razločno: f Ne! Socializem je pogoj delavske rešitve; dokler je človeška družba kapitalistična, »e lahko izpre-minjajo oblike delavčevega življenja. Ampak ne more se končati njegovo trpljenje. Ljudje imajo lia zemlji diva stevova. V enem so tisti, ki so med seboj razdelili 1m»iiAstvo, da jim nosi obresti, ne da bi jim bilo treba truda in skrbi; v drugem so oni. ki nimajo nič družeča kakor svojo delavno moč in jo morajo žrtvovati, da ustvarjajo drugim nova bogastva, samim sebi pa komaj za silo ohranijo borno življenje. Na eni strani se kopici bogastvo tako. da ne more posameznik užiti svojega dieleža, naj si tudi izmišljuje najbolj rafinirane užitke, na drugi strani je pomanjkanje in stradanje. Kdor ne deja. se lahko naslaja ob vsem. karkoli daje svet; kdor dela. pogostoma nima dosti kruha. -- 8 Če bi se to godilo vsled kakšne ga skrivnostnega, večno nerazumljivega zakona, tedaj res ne bi kazalo nič druzega. kakor vdati se v boijo voljo in žalosti čakati, kaj bo. Toda razlog tega nezasli šanega in neznosnega razmerja nani je znan. Nobene skrivnosti ni vec v njem, temveč natančno verno, da so kapitalisti gospodarji dela in vseh sadov zaradatega, ker imajo v svojih rokah detavnn sredstva. Dobro vemo. da je delavec v najkrutejši odvisnosti zato. ker ne more sam razpolagati s svojo delavno močjo, marveč jo mora prodajati onim, ki so si prilastili stroje, tovarne, železnice, ladje, rudnike, gozde in polja. In ker nam je znano to. tudi vemo, da bo delavec svoboden še le takrat. kadar bo konec kapitalističnih monopolov: takrat, kadar bo ljudstvo gospodar delovnih sredstev in vsled tega gospodar svojega dela in njegovih sadov. Ker imajo kapitalisti gospodarsko vlado, imajo tudi politično. Zakaj politične razmere niso nič dmzega kakor zunanji izraz go-apodarskih razmer. Dokler je delavec suženj v tovarni, v premo-gokopu, na lokomotivi, je tudi suženj v državi, v deželi, občini. Politična osvoboditev je odvisna od gospodarske. * % Če nam je pa vse to znano, tedaj ne smemo kakor fatalisti čakati, da se enkrat morda po bogve kakšnih čudežnih potih zruši kapitalistični sistem in zašije nad njegovimi razvalinami solnce socializma. Spomniti se moramo, da je vsak uspeh v človeškem življenju odvisen od moči. Potrpežljivost in golo upanje še ni rodilo no/bene zmage; odločevala jo vedno moč. Kapitalizem ne vlada "po milosti božji", temveč po milosti •voje sile. In vladal bo, dokler se ne izkaže, da je proletariat močnejši. Nikjer ni zapisano, kdaj da vrže delavstvo kapitalističnega roalika ob tla: ampak brez koledarjev in preTočanatev je gotovo. da je konec zlatega teleta ti-iti hip, ko je delavska moč večja kapitalistične. I Z bojem si mora delavstvo u-•frarjati in zbirati ttoto moč. ki j* potrebna, da {zmaga. In v teh ®°jih je delavsko časopiaje njegovo najodličnejše orožje. Wi od njih bi se lahko učili. Velikanska je moč časopisja in kdorkoli ae bojuje, jo je spoznal. t**opi*jp j77rvn]0 vojne in sklepalo mir; postavljalo in urilo je vlade: • pripravljalo je pot kapi-phatičnemu izkoriščanju in zapi-lo je trge. Brez časopisja ne bi *1 kapitalizem živeti in vla-, kakor ne brez železnic in pa robrodov, kakor ne brez brzojava in pošte, kakor ne brez borz In bank. Caeopiaje je njegov ščit in meč, njegov glasnik in prerok. S časopisjem vlada krepkeje kakor vladar z žezlom in škrlatom. Odkar se je delavstvo začelo dramiti, sjx>znavati svoje naloge in zbirati svoje moči, ima pa kapitalistično časopiaje še poseben na men: Zapeljavati ima ljudstvo, ča bi se odvrnilo od svojih potreb in interesov, pa se vpregi o v službo kapitalističnih ciljev. Nobena zvijača ni preslaba, da ne bi jo kapitalistično časopisje porabilo vta namen. Tu pisari dolgovezne mile članke o veri in o nebesih, o cerkvi in o papežu, da bi ljudstvo pozabilo na zemeljsko življenje in njegove naloge ter izgubilo izpred oči potrebo svojega, delavskega protikapital ¡stičnega boja. Tam poje navdušene himne narodnosti in alavospeve jeziku in razglaša narodni boj, da se ne bi delavstvu zasvetilo, kako spretno potegne Nemec Nemcu, Slovenec Slo vencu. Italijan Italijanu kožo čez glavo, če more. Kjer se je začelo delavstvo zavedati, zmeša med »to laži eno resnično vest o socializmu, da bi tem lože preslepilo tLe-lavce. Češ, da je vsem slojem pravično. Danes se laska ljudstvu, jutri pa preslepi. Resnično služi le tistim, ki mu dajejo kruha: proti-dclavskemu kapitalizmu. Spričo vsega tega ne more ostati slepo slovensko delavstvo. Razvoj našega časopisja do tiste stopnje, da bo kos meščanskemu, je pogoj delavskim uspehom in končni delavski zmagi. V svojem časopisu si mora delavstvo ustvariti tako orožje, ki se lahko uspešno vihti. Nase časopisje sc mora tako izpolniti, da bo lahko služilo vsem svojim namenom. In teh je mnogo na vsie strani. Prva naša naloga v tem oziru je tedaj, da povzdignemo in razširimo glavni slovenski delavski list., glasilo jugoslovanske socialistične zveze za Ameriko "Proletar-ca", ki je tednik. Naročajmo tudi "Zarjo" iz stare domovine, ki je edini slov. soc. dnevnik. Nezdržema moramo naprej, da dohitimo nasprotnike na vsakem polju in da jih prekosimo. V ta namen j»- treba, da izvrše tudi iLelavci svojo dolžnost. Politično časopisje je potrebno za politični boj. Sodrugi! Kako se hočete poučiti, kaj se godi v ameriškem kongresu. v deželnih zborih, v obči-nah, kakfl hočete »zvedeti, kaj se godi doma, po svetu in v stari do; movini, če ne citate svojega političnega časopisja? Kako hočete razumeti velike ogodke, ki zasedajo v naše življenje, če ne berete svojega političnega časopisja? Odkod1 Jhočete zajemati svojo znanje, kako se hočete izobraževati, kako razširjati svoje obzor- je T In kdo ima zastopati Vaše potrebe, Vaše interese. Vaše stališče proti nasprotnikom, kdo Vas ima braniti in zagovarjati: kadar Vas hudobno napadajo, če nimajo močnega časopisja? In kdo naj vpliva v Va«em smislu na javno življenje, na politiko, na mišljenje indiferentnih delavcev in nasprotnikov, če ni naše politično časopisje krepko in ostro? Vae tc naloge, od katerih je odvisna sedanjost in bodočnost delavstva, zasleduje in izpolnjuje v Ameriki " Proletarec", v ata ri domovini pa "Zarja", edini slovenski socialistični dnevnik., in /ato je važno, zato je neizogibno, da izpolnite tudi Vi svojo dolžnost listoma, Splošen pregled. — V Nemčiji je od vsakih sto delavcev tekom enega leta eden vbit ali pa tako težko poškodo van, da vsled poškodb ve< kot tri mesece. Ako je v Nemčiji od sto delavcev na leto eden vbit ali pa te/ko ranjen, koliko jih je vbitih v ameriški republiki, kjer se ceni življenje mule višje kot delavca? V Ameriki nimamo do danes še statističnega urada, ki bi beležil ponesreč be delavcev. Tudi v tem oziru smo še za Evropo. Ako bi ameriško ljudstvo imelo prave podatke o vseh nezgodah« ki jih doživijo delavci pri delu. tedaj bi bilo splošno ogorčenje tako veliko, da bi se ameriške podjetnike prisililo z zakoni napraviti varnostne naprave za delavce. e • * — Kako nastane čudež? V revni gališki vasi pri Samohorju sta pred nekaj dnevi opazil» mladi pastarici skrivnostno luč nad vaškim studencem. — Čudež! Čudež"! Takoj sta pohiteli v vas naznanjat kmetom veselo novico. Babjeverni kmetje zazijajo, pa hnjd k studencu, kjer popadajo na kolena pred "čudežem". O tej čudni "luči" je zaznala tudi vsa bližnja okolica in nepregledne procesije vernikov, prepevajočih psalme in svete pesmi, so .se valile k studencu občudovat "čudež božji". V luči so 44 videli" mater božjo, druge vojne trume arhan-geljev in kerubinov ter vse svetnike. Rusinaki pop pa je porabil čudež v denarne špekulacije in začel zbirati mile darove za novo cerkev. Za to početje so se začele zanimati oblasti, ki so preiskale "čudež" in ugotovile, da je neki navihanee vtaknil v razpoklino studenca ogledalo, ki je potem odbijalo solnčne žarke in tako povzročilo dozdevno '"sveto luč". Babjeverni ljudje pa še vedno verujejo v "čudež" ter pridno .zbirajo za novo ^erkev. — Bombe je našla ruska policija na kolodvoru v Kijevu. Pravi, da so jih pripravili anarhisti za sprejem cárja. ko pride v Kijev. Če ie niso tisti "anarhisti" doma pod kakšno policijsko streho! — Poslednja volja Pavla Sin-gerja. "Vorwärts" poroča: Pokojni sodmg Paul Singer je imenoval v svoji poslednji volji sodr. \vgusta Bebla in Hugo Heiman-na za dediča svoje zapuščine s tem določilom, da se po izplačilu raznih volil in obveznosti porabi o-stalina za namene, katerim je 011 bil posvetil svoje življenje. Zapuščina je sedaj urejena in sta so-drnga Bebel in Ileimann izročila strankini blagajni 48.054 mark 87 pfenigov. K tej notici pristavlja liberalni "Berliner Tagebl^t": "Tu navedena svota je majhna in se nikakor ne ujema s trditvami, ki so se čitale osobito v nazadnjaškem časopisju o "milijonarju" Singcrju. Oni. ki so Singer ja osebno poznali, niso razočarani ob nizkosti njegove zapuščine ker vedo, da je že davno poprej izdal večji del svojega premoženja za stranko, dobre namene in za podpore preganjanim sodru- gom. Sam je živel zelo priprosto. e e • e — Največji siromaki v ameriški republiki so lastniki železnic, ki so v svojem tarnanju podobni avstrijskim agrarcem, ki tudi vedno kričijo, da jim gre slabo, pri tem pa odirajo avstrijske delavce,, male obrtnike in male kmete, rta je jo j. V resnici so oboji postavni roparji. Naše železnice so mnogo zakrivile. da imamo draginjo, ker so zvišale ceno za prevažanje lovora. Denar jim gre na kirp od vs<>h strani. Ako poslušamo in verjamemo vodjem železnic, tedaj niso Se nikdar imeli tako majhnega dobička kot lansko leto. Pritožujejo se t udi, d« ao jih vlada in občinske uprave šikanirale nepostavno in jim provzročile nepotrebne stroške. Ali meddržavna prometna komisija nam pa podaja povsem drugo sliko. Kosmati dohodki od 242.000 letu #2,804.585.000. torej $291,- tvorijo nevarnosti za vojno, si ta 368.000 več kot leta 1ÎHKI. Čisti ke šale že lahko dovolijo, dobiček je znašal $919.060.000, Ako jm "lajbžurnal" nadv<> torej |66,907 več kot v prejšnem voda pripoveduje kaj takega ob letu. Na dividendah so izplačali času ko so strune napete v Evro-$275,289.000, torej $10,127.000 več pi in najmanjši plemenček lahko kot leta 1909. provzroči požar, je pa to navadno In pest ljudi, ki je razdelila ta- hudodelstvo, ko ogromen dobiček med seboj. • t • tr.eV. da so siromaki. j — V South Frankford, Mieh. Niso siromaki — marveč so pre- sta se pri občinskih volitvah zdru-drzni, nikdar siti postavni ro-ižile obe meščanski aranki, da bi Iz polja delavstva. - - Štrajk! Ne iščite dela v pre-mogokopih v Kalina County, Illinois! Premoga rji v tem kraju ao na štrajku zoper lomljenje in nakladanje premoga na nočnem delu. —V LiverjKmlu na angleškem je izbruhnil veliki š4rajk pristanišču ¡h delavcev. 14. t. 111. je pri- parji 1 • • — Perzijski eksšah Mohamed Ali Mir/a se menda prav nič ne zmeni, da je vlada razpisala prt> mijo na njegovo glavo. Po brzojavnih poročilih je že v prvi bitki |K>razil vladne čete. Ali značilno za današnjo dobo je. da vlada najema morilce, da bi umorili tekmeca. Kapitalistična družba, ki razume zmožnosti vsakega posameznika tako fino izrabiti, do danes še ni pro fes ione In i h morilcev izrabila v produkciji. Dovolila jim je, so-večkrat izvrševali svojo obrt na škodo družbi. Zdaj f>o drugače! Perzijska vlada — ako smo prav razumeli brzojavko — hoče služiti za zgled v kulturno reformatoričnem oziru za potre- be sedan jega ___________ _________ Morilce nastavljajo, mogoče bodo izdelali zanje še plačilni sistem. Prvo vslujžbenje morilcev je mogoče le navaden poskus. Ako se obnese, bodo kmalu sledile tudi druge države. Če pojde tako naprej, bomo kmalu čitali oglase v dnevnikih : "Morilci se sprejmejo v službo proti dobri plači. Delo stalno. Prednost imajo, ki so izvežbani v orožju." Kdo bi mislil, da pridejo tudi morilci do ugleda, v kapitalistični človeški družbi je pač vse mogoče ! e e * — Štrajk skladiščnih delavcev v Londonu raste. Zdaj stavka pri-dižno 100.000 delavcev. V Lon-lonu vsled. stavke primanjkuje rva ,15 "rn0 ca. Zdaj bo treba, da še sodiAče (,eI° na teden- Ostale družbe bo-potrdi razmerje glasov. do najbrž sledile. Ta protest sodrugov v St. Lom- — Iz Canade prihajajo poroči-su je radi tega važen, ker doka- 1«. da v tamošnjih zapadnih kra-z.uje meščanskim tatovom gla#sov. jih potrebujejo 40,000 delavcev da socialiste ni tako lahko ugna- na farmah za žetev. Do«lecem o-ti v kozji rog. * betajo najlepše ugodnosti. V res- * • niči je pa drugače. Delo na polju Socialistični učitelji v Zdr. tra-ia 1e neka-i 5asa' in ako bi se drž. bodo imeli sedaj priložnostiogrnilo tamkaj toliko delav-podueevati Milsl^rTTTa^ino strogo I bi ae kmaliTogromna v smislu znanosti in vede. Kjer- Ve,v'in« dela», nakar bi bili-pri-koli imajo socialisti šolsko upra- rnorar,i lskati zaslužka drugod vo v rokah, so izdali poziv, naj Pod P0^0^- kakoršne bi jim že se zglasijo socialistični učitelji stavili ^n^dski kapitalisti. Iz veza poduk v šoli. To se je se< laj rodostojnih virov prihaja vest, da zvršilo v Rogera Ark. in Benton. /a tistimi' ki najbolj vabijo de-Tlarbor. Mieh. Šolska mladina se lavce iz ^dinjenih držav v Cana-ne bode torej navduševala za na- ložn. promet. Strajkarji nočejo preva- «'•» v nedeljo so bil. zražm pole- jem u ok(lli5pv fnJ premoga žil t i živil. Vsled tocra na stotine s(> ^aninuve>si. Nad glavann ¡h • • dam1anan prHož»)e da ton rib. ovočja in dru* živež, ki ;00'.0[HI ll" gl^alcev je premoMrski baroni nepresiano nHp' 1 Z ° u "•T' "".','' , S" naskok,,jejo unijo. Na poljih meb- ; kosali, kteri bo najdlje vzdrzal v. ____'__ ji * | ___„______ L r»t._.- . -i I kega premoga se dela povprečno le tri djo štiri dni v tednu. Pre- mogarji bodo zahtevali priznanje . .... . I "»• vuiiimi»! iu u l if^lllUVl OllMH- I jev. Potirobnosti o puntu ni (dvokrovnik). Prvo na?rado je dobil ta dan Anglež Tom Sop-with za največjo hitrost, brzo dviganja in za enourno vožnjo dveh se kaj rad sprid/i. gnije. • • ' X. ... * . , . . , 1 zraku. Razen dveh Bleriotovih - V Španiji sc je na bojni la- monoplanov (eilokrovnik) bili so ti,ji Numancm spuntalo 27. vsi airtisovi in Wrightovi bipla mornarjev. Podrobnosti o puntu-: / _______m.n i»____ niso jasne. Vojno sodišče je obsodilo vreh 27. pomorščakov na' smrt in vlada je dala tudi zvršiti smrtno obsodbo . \ paaažerjev. Najdlje ae je obdr- \ lada »laj tr,l, da so „smn.cn, j ža, v zrakl| F>an(>os šimon ,H,morsvak, republikanski zarot-1 tri „ 5 minut in 33 sekem sr je najbolj lk il g omodDe je izzvala povsod o^(»rcen-j<». V Tadixu so bile na dan usmr-čenja zaprte vse trgovine, cestna unije v okoliših trdega premoga, večjo plačo in mogoče tudi šest urni detavnik. Ako zaštrajkajo delavci na trdem in mehkem premogu. tedaj bo to največja stavka kar jo je kedaj videla Amerika. Okrop 600.000 premogarjev bo pri zadetih. železnica ni vozila, z hiš so pa visele v znak žalosti črne zastave. Delavci so korakali v množici pred palačo guvernerja in protestirali proti zvršitvi smrtne obsodbe. NAZNANJAM withov v zraku kot hrošč z razpetimi krili v širokih kolobarjih nad parkom; zdaj pa zdaj je zavil nad Mft SPni sp preselil iz Ohieage v jezero ali pa nad nebotične pa- Milwaukee Wis., kjer sem otvoril lače ob Michigan ave. Veliko po- sv°j° P>«arno. zornost je obudil tudi WrightQv Izdelujem vse v notarski posel h.vdroplan, kteri se je po kratkem I spada joče. konzularno potrjene li-poletu spustil na jezero in plaval stine- kakor: pooblastila, kupne „ . _ . „ _ kot čoln. (Hvdroplan jc pol aero- poeo^he. odpisna dovoljenja, h* Mogoče je to zadnjo podlo de- p,ana in poj ?olna } Najboli vi I brisne pobotnice, dolžna pisma, so k o se je povspel Amerikanec | vli>sre in V™*"** na sodišča in druge oblasti, — prevzemam v iztiranje dolgove, dedšči- _ ...... , ... -o—.........................0il^°dninske slučaje, — izvr- iz lajnih listin, ki ao jih za- nrev]fi nebo Prvft dvft gujem sploh vse civilnopravne in plenilii pn nekem jezn.tu na par- ietov Hta minnla skoro brez vsa I zemljeknjižne. zlasti pa vse voja-niku Aranguava , je razvideti, ke nesre?e ške zadeve. Ia hočejo kraljevi Privrženci na-1 Ker frfljR aviatUka tekma do Ker alllft)0Vlll .(V)0.000. da bi prihodnje sobote (20. avgusta), oea. in kr, generalnem konzulatu kupi« ono bojno ladijo. topove in pri poročam o čitateljem v Ohicagu v Chicagi, v stanu sem dana na- ,puške da bi toliko laglje upad- in okoHci> kteH 5e nis0 m zra. ročila izvršiti dobro, hitro. USPE- h na Portugalsko. Tz liatin je tu- ven (la naj nikakor ne zamudijo §N0 in v polno zadovoljstvo cen- d, poznati, da so nekateri častniki te ,epo prilike in si ^^ zra. jenpira oWinstva na suhem zapleteni v zaroto. ?ne polotp polcti sc vr5o ^ od polu četrte do šeste ure po-— Napoloficiocna "Reicha- poldne, post", glasilo nadvojvoda Franc - hodi po vodo, dokler se ne raz- ßrindley; plaval je 900 čevljev 1,10 ' # # ¡od» tal, tako da bi se bil kmalu • u v**- • "X. izgubil v' redki megli, ki je pre- Nasveti in pojasnila brezplačno. Ivan Kaker, 220V2 Oro ve St. Milwaukee, Wis. Vse konzularne in notarske za- Ferdinandu, avstrijskega presto- Človek, kteri nasprotuje jedna-1 deve (civilne in vojažke) prevze- lonaslcdnika pravi, da je Avr.tri- kopravnosti žensk v politiki, mo-1 ma v hitro in uspeino izvršitev ja solidarna z Nemčijo glede ma- ra prokleto slabo misliti o svoji ročanskega vprašanja. "Reicha- materi, Sfeni in o svojih hčerah, post" in nadvojvoda Franc Fer- _ dinand sc lahko navdušujeta za Ste že obnovili naročnino "Pro-1 Set bv handi klativiteške pohotfMl«UiOi delavska tiskovna dru/ba v Cklcafo, III. «•(»¿•¿aa: Z« Amcrico $».50 u c«lo leto. 7Sc sa UU. Za Evropo $2 m calo Uto. $1 m pol UU. Mmí pe /V< tprtm^mbi bivaliite MMf« («Ji STARI maslu V P^ROLETARIAN Ovatd ud publithed Evebt Tubsda v bf Saath Slaric Worka»en i Publuhiaf Coiapaay _Ckicap, i.IlMik_ Glasilo Slovenske organizacije Jugosl. socialistične Zveze v Ameriki.____ Frank l'odllpo«-. l>re poročali že v zadnji izdaji, se je prvikrat v zgodovini Amerike zvrnil resen j>osk»is. uvrstiti ameriško republiko med» civilizirane države, ki hočejo še pred uveljavljeni socialističnih načel, odstraniti barbarski značaj kapitalistične družbe. Ali se naj ne zgražamo nad človeško družbo, v kateri umirajo «Udu oni na star«- 4eta. ki so skozi cclo življenje delali trdo in vstvarjali nova bogatstvaf Zelo slaba lastnost ameriškega ljudstva je. ki se pa da tolmačiti po zgodovinsko političnem in gospodarskem razvoju dežele, da ne razume kulturnih nalog, da se pri reševanju takih nalog obnaša kot novorojeno dete. Iz tega tudi sleda, da zaostajamo za drugimi državami. ki stremijo po poti kulture naprej do popolnejše Človeška družbe. Ne veda in do mri š l javost voditelja (oziroma merodajnih faktorjev) ameriškega ljudstva, ki nočejo priznati, da kapitalizem rodi tiste izrodke v Ameriki, ko je postal domač, kot jih vsrtvarja v Evropi, sta največ krivi, da je ponesrečil vsak pretllog. ki je imel varovati milijone delavcev pre<1 škodljivostjo kapitalizma, ali da so vsak tak poskus smatrali za dobrotvorstvo. Odtod prihaja, da nase zakono-dajstvo za socialno zavarovanje ni vredno piskaveg,a oreha, kar je za našo republiko zelo žalostno spričevalo. A ko bi se boržuazni poslanci — demokrat je in republikanci — zavedali svojih dolžnosti kot ljudski zastopniki, imeli bi v ameriški republiki že zdavnej skrajno dovršeno soeialno zavarovanje, ki bi lahko služilo vsem evropejskim državam za zgled. Ali meščanski poslanci niso geni-li; treba je bilo, d« je prišel so-cfc-ug Berger v zvezno zbornico in spomnil te "ljudfcke zastopnike" na njih dolžnosti. Dokler ni bila soeialisična stramka tako mo>čna. da je poslala enega pravega zastopnika ljudstva v zvezno zbornico, je upalo socialno zavarovanje spanje pravičnega med staro in obrabljeno Saro. Kxlo se bo brigal za delavce, za njih muke, trpljenje, bedo in ialost, so menili republikanski in demokratični poslanci, ki nihče ni motil njih krogov in so nemoieno sanjali o svoji lastni sreči in bogastvu. " Aprčs nous le dčlugc" (za nami vesoljni potop), po znamenitem izreku markize Pompa-dour. so zastopali koristi ameriškega ljudstva, ki sestoji po o-gromni večini iz delavcev, dtVkler niso v izvolitvi sodr. Bergerja zapazili, da vesoljni potop za kapi-alist ien odnnibo že prihaja, a v Bergerjevi predlogi, da ne zahteva penzije le za mezdne delavce, marveč za vsakega, ki je spolnil šestdeseto leto in nima sredstev za življenje. Nevarnost, da bi sodišča proglasila zakon neustavnim pa skuša sodr. Berger odvrniti s tem, da je predlogi pridgal jsmeben odstavek, v katerem prepoveduje najvišjemu sodišču anulacijo zakona. Sklicujoč se na dogodek iz pre-osnovne dobe po državljanski vojni. Mogoče, da se bo v naših vrstah našel kak sotlrug. ki Is» zopet kritiziral delo sodr. Bergerja. Ali mi že danes opozarjamo, da je francoska socialistična stranka na svojem zborovanju v Nimesu inst ruirala soc. državnozhorske poslance, da naj glasujejo za pen-zijsko predlogo, ki takrat še ni bila sprejeta, ko, bo pa sprejeta, naj pa takoj predložijo drugo in I boljšo. Tudi v Avstriji zahtevajo .socialisti, da se najprvo reši soei-I alno zavarovanje, ki nima in ne more nikjer imeti druzega namena, kot že v mejah kapitalistične družbe varovati delavce pred barbarskim značajem kapitalizma. V Ameriki je pa prvi korak bolj potreben, kot v katerikoli drugi državi. Družabni preobrati, strrnogla vi jen je starih nazorov, šeg in predsodkov se~ne vršijo čez noč s strajnim v spe bom. Hip. nim preobratom sledi vedno reakcija z zle mi posledicami. rija, nekateri govore kar o gospodih" in morda največ je ti-tistih, ki sploh ne razmišljajo o tem. Vsekakor pritrtliijo ljudje, če jim kdo razlaga, da so davki potrebni. In to je naravno v Času. ko je vsako gospodarsvo brez denarja nemogoče. Toda kdo bi se upal trditi, tia so bremena in koristi davkov razdeljeni po resničnih ljudskih potrebah? Z nobeno reč jo ni ljudstvo tako nezadovoljno kakor z davki; a prav malo je takih, ki vedo, tla ima vpliv na to in tla hi sami lahko odiločali kako da se imajo davki plačevati in kako porabiti. Kakor s tem, je pa tudi z drugimi javnimi vprašanji. Ljudstvo ne pozna |*>litike. se ne zanima zanjo, jo prepušča "tistim, ki so za to poklicani" in posledica je, da se vodi politika proti ljudstvu in proti njega resničnim interesom. Politično neznanje je največji politični sovražnik ljudstva. "Zarja." strok. Potrebovalo se bo 600 do 800 več žensk odkar je osemurno delo. Plača ostane tista kot prej. Tukaj naj bi se delavci učili od žensk. Zmaga je lahka, samo «lož noati je treba. — Dne 13. julija je govoril tukaj najboljši agitator W. Haywood za osvoboditev bratov Me Namara, ki jih križelj na kapitalistična svojat namerava dne se vrši javni shod. na ktereui vzgled vmmu slovanskim mm* hočemo posvetiti temu "gnner- nam z ozirom na sUtUx^iW^^ |M>svetiTi temu grmer ju", poživljamo ga na javen od- predek. govor, da bo pomnil, kaj m» pra- Da napravijo pnotori D ■ vsakega obiskovale* te® vi \tikati se v naše zadeve. Torej naprej ! Vines ne Jurman. >014 Prijet. Conemaugh — Franklin, Pa. Dne 20. julija je minulo 6 me-umoriti. Havvvood, ki potuje po j sceev. o vsem civiliziranem svetu parlamenti v ospredju in igra parlamentarizem najvažnejšo vlogo. Brez natančnega poznavanja parlamentarnih institu-eij ostane človek vsi cd tega pravi tujec v politiki. Tudi v svojem lastnem položaju v družbi ne more dobiti jasnega pojma. Najvažnejši dogodki mu ostanejo neume- , r " v ni. Časopisje, ki jioroča o t mentarnem delu in o parlamentarnih bojih, mu je previsoko, pretežko in vsled teira neplodn in •«♦■zanimivo. Posledice takeir neznanja so pa jako žalostne in opazujemo jih posebno lahko med Slovenci. Politika je dane* vsakdanji kruli za vsakega Človeka; nek ' je bila le potica za razne veljak in odličnjake. Vsako, torej tudi politično znanje se je smatral» privilegij plcmenitašev in bogatinov. Polagoma se pa le ra/ spoznanje, tla poseza politika ' življenje vsega ljudstva in tla je navsezadnje tudi odvisna od ljudstva. V svojem jetVru ni politika nič drugega kakor gospodarsko celoto in velikih skupin: Države, dežele, občin itd. CJospodarstvo pa je podlaga vsemu družabnemu življenju in vsem njegovim poja vom. Ne brigati se za politiko je torej greh nad samim seboj in nad svojimi. Kdor se ne briga zs politiko. tudi ne more vplivati nanjo. Pač pa jo votli jo tisti, ki se vedoma in namenoma bavijo ž njo, a vodijo jo seveda sami sebi v prid. ČMm več pa hočejo koristiti sebi, temveč morajo Škodovati drugim, namreč tistim, ki ne morejo odločevati, ker se ne brigajo. Na žalost je med našim ljudstvom še velikansko število onih ki ne poznavajo politike. Večinoma si misli jo: "(Jospodje, ki so za to, bodo že opravili." Vidi se pa. tla "gospodje, ki so za to", vendar ne opravijo, kakor bi želelo ljudstvo, oziroma kakor bi koristilo ljudstvu. Vzemimo >na primer davke. Sicer jih menda nihče ne plačuje posebno rad, vendar pa ljudje vsaj nekaj temno vedo, tla mora vsaka skupnost, tudi država, dežela it*1. imeti dohodke m vire zanje. Toda kdo določa davke, način olvdiačenja. razvrstitev bremen itd., je veliki večini nejasno in človek, ki ol>čuje z ljudstvom se mora čuditi, če posluša. kako si pogostoma ljudje ne le v hribih, ampak celo v mestu. razlagajo taka vprašanja. T soč in tisoč glav še misli, da predpisuje cesar davke, drugi znajo povedati, da jih zahteva davka- julija si jih videl cele gruče z ža lostnimi obrazi z vso svojo lastnino na hrbtu, ki so klaverno marši-rali od agent ure d« agent ure. da so se smeli |m> dovoljenju sleparskih agentov vračati zopet v svojo prosto stanovanje — pod milo nebo. 50.000 jih je tukaj na zapadu. ki stalno prenočujejo pod milim nebom. Pa ne mislite, da vsled gor--kctfa, podnebja. XI Ptice imajo svoja gnezda, lisice svoje brloge, suženj amerikanskega kapitalist» pa nima kam svojo glavo položiti. "I bet t you. This is tin- sweet land of Liberty" Srečen je bil še oni. ki je zamogel za drag denar delo kupiti, kajti grafterji so v teh dnevih sistematično odirali ljudstvo. Policija je bila pomnožena za 30 mož in sedem detektivov v civilu. Za kar te ni oropal sladko-hesedni saloner, te je oropal Še za i ostale cente polica iski voz. Potem pa hodi peš do kake bližnje 100 do 200 milj oddaljene Campe, med Sodba je bila neveljavna in priče- Mcvanje bo rodilo neuiara takšen le so se nove obravnave. Zadnji kot ga doseže oni. ki mlati teden se je culo. da je afera že do prazno slamo. A danes? — Z za vela dognana, da mu ne uide tri čudenjem gledajo prvi na naš deset let zapora. Ta brezsrčna | ' Dom'\ z zavistjo se ozirajo nan, duša, ki je bil največje gorje za Mrngi, a mi. ki smo bili od počet tuk. soc. govornike, bo najbrže prost kot ptica v zraku, sprehajal sy bo |yo seat t leskih boulevardih krtiz vsake azili. S prejsnim žn-panom Orli, sta si bila v tesni pri-jatelski zvezi. Ko sta upeljala prostituciji» prav na obširno, sta si dovolila tudi lepe provizije. Od vsake posamezne prostitutke sta vlekla $10 mesečno, zraven pa še veliko podkupnine od lastnikov razupitih hiš. To so vam ptiči, da ka vstrajni v svojem delu, s po nosom zremo vanj. kajti dosegli smo svoje cilje, dasiravno so se nam stavile na pot pogostokrat skoraj nepremagljive zapreke" Dosegaj nismo hoteli javnost poročati o napredovanju našega Doma", toda zdaj, iko je isti po polnoma dovršen, je prišel čas. da ga predstavimo tudi drugim ro j a kom. Dne 2i>. januarja ti)ll' se je skli jim ni i »a ra ! Možje za obširni bla-lcala izvanredna seja vseh 0 drn- gor. kaj? Ni ga menda mesta na svetu, da bi se občinske volitve tako pogo-| sto vršile, kakor v Seattle. Na vsakih šest ali osem mesecev imamo tukaj nove""Volitve. Sliši se. da že m zastopa; Nove ol>činske volitve st» zopet sklicane na 5. septembra. Odvrgli bodo zopet majorja Dil-linga in tri (Vmneilmane. Eden jim je prepatriotičen. druiri pa prera'dikalen. Kakšnega vraga bodi» izvolili pa seda j, je še vprašan- deže s seboj ter se uvrstijo v velik kolobar okrog govornika. Marši kteri ženi se ml t me solza nad resničnimi besedami govornika. A. Wershnig. tem ko so si tukajsni hajduki na- j zo)><,t grozno smrdi v občinske ročili še posebej ."»00 automobilov za prevaženje lenih trotov. Dasiravno se ne manjka v Seattle, kakor v letoviščnem mestu automobilov. vendar jih je bilo premalo. Ta slavnast je bila zaključena pravo sodomo in gomoro./Kaj slič-nega >e n«' godi niti v temnih ulicah prostitucije, kar se je dogajalo na glavni ulici na 2nd A ve. v noči 22. julija od 10 do 2 ure čez |H»lnoč. Mnogim ženskam so vso oblek«» globoko dol čez prsa potegnili. da se je pokazal cel paradiž bujnih oblik. Le čuditi se je, da se najde toliko nedostojnosti v civiliziranem svetu. Glavno vlogo so seveda iirrali tisti pohotneži, ki imajo priložnost «lati duška svojim strastem. Ker je bila gnječa neznanska, se je tudi kradlo, da je bilo veselje. Dva neznanca sta neki» boljšo damo vsiljivo motila, a tretji jo je pa okral za $16.000 diamantov. Drugi slučaj se je pojavil ravno na tisti ulici. Neki Burn je izmaknil v zlatarni za #2'>.000 diamantov. Do pomola št. 14. jo je srečno popihal, a v trenutku, ko je mislil v morje skočiti, ga je ugrabil tukajšni operator pisalnih strojev M. Sterlinger. Par ur pozneje splazili so se trije maski ran i možje v trgovino "London",-ti so bili pametneji. Nočnega čuvaja so dobro premikastili in nemoteno odnesli $7000 v gotovini. Drugi dan je po celi ulici izgledalo, kot da bi sneg zamedel. Za pest na debelo je bilo po vsem tlaku črešnjevemu cvetju podobnega papirja, ki se je prešini večer nedostojna dnihal obmetavala ž njim. Pa pravijo, da so to slavnost priredili, da delavci pozabijo na slabe Čase. Fino — kaj? Torej delavec, kedar nima kaj v usta djati in je napol krepan, mu je treba le na ustne orgelce zaigrati ali pa pokazati konjička s kurjim repom in mine ga vsa otož-nost. Bežite no! Delavec ni več tako neumen, da bo verjel takim o-tročarijam, so preveč resni časi za tlelavsk\ obrftojf Ženske v Seattle so dosegle lep rekord, odkar imajo volilno pravico. S 1. junijem je bilo vpeljano splošno 8 urno žensko delo vseh štev ter se je navzočim pojasni velevažen pomen, ki ga bo ime skupni "Dom", ako se uresniči itleja o njegovem seznlanju. Vsakdo je spoznal, da bi bilo uresničenje tega načrta za res velevažnt za nadaljni razvoj nase naselbine. Zato sta r;t tudi navdušenji in požrtovalnost rasti« od dne dt dno, in že v teku prvega meseca se je nabrala svota okrog 12 že itak prenapetih ljudi. Tako torej Pire! To je višek tvoje časnikarske dostojnosti; na korajžo kličeš. po razbijanju te in 2. nadstropju, *mo za sedaj ml-dali v najem, da se more s stanarino pokriti obresti ilolga; toda v kratkem bo treba uporabiti par sob za knjižnico za literarni oddelek Pcv. in Izobr. dr. "Bled" je zetya : pretep bi rad i in el, to je. ^ v najtesnejši zvezi z "l>o-torej oni vzgojevalni nauk. o ka Iniom". Za časa konvencije S. D. P. Z.. tereni blebečeš. da prinaša tvoj list. Ah' te ni sram. Pire, ali se ki Canmore, Alta, Canada. Çenj. sodrug urednik! Prosim, da uvrstite te vrstice v naš delavski list "ProMaree",, tki naznanim trpinom širom Amerike in ('anade tukajšne razmere. Tukaj je še vedno štrajk in to že od 1. aprila: to je že štiri mesece, a konca nain ne ve še nrkdo povedati. Pa kdo je tega krivi Delavec ne ; tega je kriv kapita-list. ki misli, ako bi trpini dal istih par ^procentov, }>otera ne bi1 on sam imel toliko milijonov m leto. Mi srno r» tolažili s tem, dt bo tem trebušnikom že zmanjkalo premoga, kar so ga imeli na kupih. ali zmotili snu» se. Oni dobivajo premog od drugod. Od kje? 1/ Du lut ha in še z enega drugega kraja, kjer je vsaki «si teh oddaljen od tu 12 sto milj. Vidiš de- * lavec. ubogi trpin, kako te iničn-je debeli kapitalist, tebi ne dani- i ti drobtinee, ki pade z nje|owj obedovalne mize. Kapitalisti dobi J vajo premog od daleč in «Irsžjt plačajo, misleč <\: samo da uničimo unijo. Ali ti vamparji se v«* eno motijo. I nija res ne stoji t* ko trdno kot od teh vaimpirŽev ali pomisliti ie pa tudi na to, ds oni so debeli in puhli, ini pa frah1. in čvrsti in se tudi ne damo w pod noge tako, kot si mislijo M-mi. Zvedelo se je tudi. da dobivajo promoft i/ tacih krajev, kjer ai unije, torej iz skebskih majn. Naj e počenjajo kar hočejo, saj jim to ne bo šlo dolgo. Tukaj ni BM* kakor v Westniorelantlu, da bi p Iržali kar 16 mesecev: ne, ne, čeravno pravijo, da so si kompaoU v žlahti in onimi z Westmorelaii-da. Le malo pomisli delavec if videl boš kaj .j«' to za ena *'žlsh-ta". To je sorodstvo, kjer imajo kapitalisti tudi svoje unije in o zaslužiš, dsiati toliko in toliko zraven, da M imel svoj "Ion". Zaslužil boš vé kot drugi tvoji tovariši. Ako m ia še kaj več poveš, si pa kvitaa To ti je kapitalkt, kateremu j» več za eno mulo kot za tebe. 9* veda. ako mu mula ali konj p* gine, mora kupiti druzega, pot^ mu že primanjkuje toliko, da aima svojega milijona v banki. C' »a tebe vhije. mu ni pa nič, mi^ si pač, saj pride drugi, ta je * tak slab in zdelan, ni več IÊÊ0 lobiti hoče druzega, kteri je n»* can, mlad in čvrst, ta mu bode vrf skupaj spravil. Od tu je oddaljeno mesto cd gari mislim 60 milj in tam staal |se je vršila v Conemaugh od sedaj ena tona premoga $14. Ml nmrda najde še kje kak urednik. 10 do 20 julija t. I. je poselilo slite si. ali more delavec, ki kteri bi bil tebi v podlosti kos? naš Dom več delegatov, posebno slu/i na dan $1.75 d*» *2.75, kuj^ (V se čutita omenjeni društvi dne 12. julija, ko je bil njim na ti premoga za kurjavo? Jaz t* res prizadeti in užaljeni, naj skli- čast prirejen od dr. "Zaveznik" slini, da ne. Pa mi bo kdo rekel, četa javni shod. ter pozovete me- št. 3. banket v prostorih Doma, naj pA z lesom kuri. saj rajši i ne na odgovor, na kterega sem Navdušenje delegatov za naše ide- ri nego premog, ali drva so t pripravljen vsaki čas. Ti pa py- je je bilo velikansko, in ponovno strašno drage. Sedaj naj pa vi rabi tvojo "cajtengo" za rekla- \ se je povdarjalo, da sme in mora delavec sam s«»di. kakšne so te| klamo in kar piši: tega in tega služiti Franklinska naselbina kot razmere radi kapitalizma. Proč s kapitalizmom. Združimo ge vli skupaj, pa bo šlo; seveda, §k<» se jih postavi par v bran, ne more iti tako gladko. Torej le jAružimo se trdno in premagali bomo. fte nekaj, da ne poaabtm. Po Itirih mesecih štrajka so kapitalisti sprožili misel, naj bi delavci glasovali, naj se li štrajka ali naj ie delo začne. To je bil navaden kapitalistični "triek". Kapital i-«ti se sploh ne wpiritčajo v pogovor o kontraktnem delu, ampak hočejo imeti le fcompanijski "šiht", nekakšnih 25 c. na uro. Vidite delavci — trpini, jm> štirih mesecih štrajka bi kapitalisti radi opeharili delavce in razbili njih Unijo. Zato pravim jaz: nobenega kapital ističnega kompromisa, držimo se sedaj, ko je čas zato. Ko strajkamo že nad štiri mesece, pa dajmo še štiri, če so treba. V tem času bo zmaga naša, in to prav gotovo! Pozdrav na vse zavedne delavce širom Amerike in Canade. Vam sodrug urednik pa kar mogoče norih posnemaleev v ideji in novih naročnikov! Naročnik. To je Čuden starček, kajne »odr. urednik. Naši sodrugi v Olaridgc ga poznajo dobro; zlaati ga i>ozna Batieh. Ta starček torej ni Mojzes iz Pemisvlvanije, ampak en nihče, ki niti za svoje čenče ne more biti odgovoren. ' Bivši štrajkar. Chicago, 111. Des Moines, Iowa. Sodrugi pri " Proletarcu "! Gotovo je vam že znano, da je izbruhnil v našem mestu velik štrajk delavcev na pouličnih železnicah. Prenehali so z delom danes 6. avgusta. Pred tednom dni je kompanija odslovila enega vsluž-benea, ki je "ronal" karo in malo |>olomil električno napravo v kari; potem so zahtevali drugi, da ga kompanija vzame nayaj, ker pa tega ni hotela storiti, so napovedali stavko, da tako prisilijo družbo, da vzame moža nazaj in da morajo za 10 et. na uro povišati plačo. Do seckj so imeli 35 c. na uro, a sedaj pa zahtevajo 45 c. na uro. Kompanija je dobila 500 akebot, ki so prišli že en dan pred štraj-kom. to je dne 4. avgusta in so mislili pričeti skebsko delo takoj ko štrajkarji prenehajo, a so se hudo zmotili. Namesto dela so morali iti pa v zavetje, da jih ne vid mestna množica. Skebi so se nastanili v Iowa hotelu. V tem hotelu ................. Stran Ka t Cenjeno uredništvo! Ker bi rada sporočila malo o jih je čez 400. druge imajo pa v poslopju ki j razmerah na severni strani, se obračam na Vas za malo prostora. Upam. da se strinjate s predlogom. Kakor že znano, se je ustanovil tukaj nov soc. klub št. 52. Precej e za hudodelce. Ime novani Motel,straži 7 policmanov, in največje zbirališče štrajkarjev je ravno tam. &trajkarjem so se pridružili z eno besedo vsi mestni in vnanji delavci. Mlado in staro, delavcev je takoj pristopilo, želeti, ženske in otroci, vse je na štrajku, bi bilo, da se število članov v krat- vsak ima listak pripet na sebi ki kem podvoji ali potroji. Delavstvo | Se glasi: "We walk "-Maler-Kerr dandanes uvideva. da ni druzegajCo. Printers. 122 Pourth Street izhoda iz tega neznosnega položa-! Nemirov ali bojev še do sedaj JTpod krivičnim sistemom, kakor rm~hilo. Samo zvečer jo- nek mlU da se organizira v socialistično | man zahteval in silil v množico, Branko., Sfaj socializem je edini i naj se umaknejo spred Iowa Ilonas odrešenik, ki prihaja in bo j tel. Toda nevidna roka vrže kos prišel gotovo, dasiravno bi ga raz- opeke in , policaja zadene za uho, ni farizeji in zaostali ljudje najra v*led cesar je potreboval zdravje panali. Kdor pazno rita članke niške pomoči., v delavskem časopisju, ta lahko j Promet v mestu je bil danes 6 sprevidi, kako se tepta delavska avgusta vstavljen. Ljudstvo se vo-pravica že stoletja. In konečno je y vo/.mi, avtomobili in s konji, prisvetila zvezda — socializem, o | tako da ima danes vsak konj delo kterem mora že celo kapitalistično 7. avgusta. Štrajk je končan in časopisje priznati, da napreduje, j delavci slave zmago. Toda k stvari. — Na* severni ; Blasius Lombar. strani in pri pobožnih ženicah in * podrepnikih je. od kar se je usta- UPRAŠANJE IN ODGOVOR novil soc. klub. vse narobe. Tako je, kot bi bil potres. Ženske so kar i zsehe in govore polglasno: kaj trn, kaj bo: <"e nas letos Še ne bo Ift&č vzel. potem bomo pa še na svetu. Ene hočejo vso to "grdo'' socialistično zalego zamolit: dru-£e «m kupile žegnane vode, da se poškrope, predno gredo spat: tretje so zaprle polkna pri "hauzu" in ene so se celo obljubile na žalostno goro. Tako je pri nas, ki smo dobili soc. klub. To je pač še vse huje, kot takrat, ko je hodil po Kranjskem Brdavs in pa Krpan s svojo kobilo. Drugih posebnih novic ni. — Z delom se ljudje ne hvalijo. Kako tudi neki? Da bi si človek kaj prihranil — o «tem še govora ni. človek je zadovoljen, da ohrani svoje kosti skupaj. To bi bilo za zdaj vse. če se pripeti kaj izvanredne-ga. poročam gotovo. Pozdravljam vse čitatelje in či-tateljice "Proletarea"! Živel Socializem! Strahopetci naj se pa skrijejo! Fanie Vegel. , Browder, Ky. Cenjeno uredništvo! Cital sem v zadnnji številki /'Proletarea" — pa tudi v "Clev. Ameriki" o 60 letnem starčku, ki je pisal v zadnji list en dopis. Tako je prav, da ste okrcali tistega možička in "Cl. Amer." poleg. Ko bi Vi poznali dotičnega starčka, potem se pač ne bi čudili njegovim muham. Nam delavcem je dobro poznan iz štrajka, da so ga same čeljusti in nič drugega. Spodtakne se v vsako stvar, »e razume pa ne tega — ne drugega. Možiček pravi, da je 20 let v Ameriki; no, prava reč. Najbolj žalostno pri vsem tem je pa to, da jc celih 20 let v Amerfki dremal. Nekaj se mu pač sanja, a ne l ve, kij je t torto: zato gre t jevendan za novimi rečmi kot monkv za petelinom. Svoječasno je bil tudi sofist. a ko so prišle volitve, je Cenjeno uredništvo: — Razni pogovori o socializmu sr> me dovedli do tega uprašanja: Kaj bo socializem storil z Judi (Židi), ker tu se nahajajo ljudje, ki trdijo, da bodo Judje pod soeia lizmom pregnani iz dežele, ker socialistična vlada ne mara Židov. S pozdravom, Fanv Julius, Kazard, Pa. Odgovor: Socialistična vlada ne bo preganjala nobene rase; socialistični nauk ne temelji na preganjanju ljudi fin najsižebodo kakršne rase ali veroizpoveslanja') ampak na zgodovini gospodarskega razvoja o proizvajanju in pravični radelbi proizvodov. Z drugimi besedami: da dobi vsak človek polno vrednost svojega dela. Kar želi socializem, ozir. socialisti, da iaženo ne samo iz dežele, ampak s celega sveta, je neveda, vraže (supersticija), ponižnost, klečeplastvo, na kterem sloni sedanji kapitalistični sistem s svojim privatnim profitom. ki je zlo vseh nadaljnih zlov na svetu. Ko bodo izgnane vse gori navedene lastnosti iz dežele — kar se bo zgodilo potom soc. časnikov, knjig šol itd., bodo izginili tudi predsodki, "da bo socialistična vlada "zapodila" Žide." Zabite mase v srednjem veku in še danes v Evropi ne vprašajo svojega kralja «li cesarja, od kod ima on svojo božanstveno pravico vladati nad njimi in zahtevati davke od njih. Nič boljše ni s "svobodnim" ljudstvom v Ameriki. Bančni cesarji, železniški kralji, premogarski baroni, sladkorni lordi in tako dalje ad labi-tum vladajo in derejo ameriško ljudstvo do kosti. — a mase se le ne vprašajo: zakaj to in odkod imajo pravico? SKLEPI EKSEKUTWE J, S Z. NA 8EJI DNE 8. AVO. 1911. Navzoči go bili: Thomo Bešenič, J. Zavertuik sit,, B. R. Savič, Katarina Strahota,. Spasoje Marko-vie, Frank Petrič, Fr. Udovic. Zapisnik posebne seje skupnega odbora, ki je razpravljal, o zadružni tiskarni se sprejme, kakor je čitan, Sodr. B. R. »Savieu se dovoli $10.40 za potne stroškke v Indianapolis. kjer je naznanjen javen ljiulski shod novega soc. kluba, ki se želi priključiti J. S Zvezi. Istotako se sklene, da se povrne potne stroške in dnevnico tistemu, ki gre kot govornik v Detroit, Mich. Predlog jugosl. soc. kluba št. 35 v W. Al lis, Wis., ki določa, da naibavi Zveza tiskovni kolek po 1 et. se vzame naznanje s predlogom, da se o tem razpravlja na eni bodoči seji. Sklene se,: — ako srbski sodrugi izdajo kolek, za povečanje "Nar. Glasa", da ostala glasila naredita v to potrebna priporočila. Glede "Radnieke Straže", ki je prinesla v št. 33. v uvodniku čl a nek: "Berger kod Ta ft a" se vsled taktične discipline stranki nega časopisja za bodoče — sprejme sledeči predlog: "V manj važnih slučajih taktičnih uprašanj, ali kritiziranja nastavljencev v Jugosl. soc. Zvezi ali Soc. Party morajo uredniki, ako hode j o razpravljati o zadevi v listih, imeti tozadevno pismeno ali ustmeno konferenco. V važnih zadevah pa imajo uredniki sklicati vse centr. odbore na sejo, na kteri se sprejmejo 'primerne resolucije, ki se potem objavijo, ali pa odpo šljejo na pristojno mesto." Sklene se tudi, da se izdela o-pravilnik. Vsaka nadaljna seja eksekutive se vrši v nedeljo dopoldne ali popoldne. v kar ima tajnik pisati pozi vniee. KRI MUÔENIKOV. Horace Träubel. leg njega sedeča dama prične gladiti po njegovi osiveli glavi re- Yes, I know Kazdiralcu slava, alavitelju pre- koó: Ktt¿ K<>voriš — kaj pravii — lira nje in zaničevanje! Če koraka Počakaj malo — in ne govori tako ZA WAUKEÖAN. Ju gosi. soc. klub sit. 45 ima svoje redne seje vsako četrto soboto v mesecu v prostorih sodr. B. Mah-niea. Začetek točno' ob S. uri zvečer. J. Podboj, tajnik. BARNES—TAJNIK SOCIALIST PARTY SE JE ODPOVEDAL TAJNIŠTVU. Exekutiva skupne stranke, je te dni sprejela ■ resignacijo gl. tajnika socialistične stranke soor. •T. M. Barnesa, njegovo nvesto prevzame začasno, dokler se ne razpišejo volitve, sodr. J. M. Work. Nov tajnik ima nastopiti urad 1. januarja 1012. POZIV! Vsi tajniki jugosl. soc. klulbov (slov.) naj v pošljejo na uredništvo "Proletarea" poročilo, kdaj, kje in ob kteri uri se obdržavajo seje kluba. V bodoče bodo vsa glasila .T. S. Z. vsak v svojem jeziku za svojo narodnost objavili po enkrat na mesec tozadevni koledar. Tajništvo J. S. Z. Sodr. John Petrich je gl. zastopnik "Proletarea" za Youngs-town in okolico. Pooblaščen je pobirati naročnino, kolektati oglase in urediti sploh vse posle tičoče se agitacije lista. Direktorij. — Klerikalni gospodarski polom v Italiji. V italijanskem mestecu Leccu je ustavila svoja plačila klerikanlna posojilnica "Pic-colo eredito Lecchese". Ponever-jene svote znašajo več milijonov ir. V prvi vrsti je oškodovano nbožno kmečko ljudstvo, ki je zaupalo "gospodom patrom" svoje «kromne prihranke. Sedaj pre-<|inja ljudstvo "'ljudske osreče-valce" v sutanah - "božje namestnike na zemlji!" ziranje po cesti krdelo vojakov z bobni in trobentami, tedaj vam utriplje srce in vaša duša zavriska. Ako pa srečate krdelo delavcev, se o brnete brezbrižno vstran. Krdelo vojakov, odhajajočih na vojsko. Krdelo delavcev, ki gredo v stav ko. Prvi ogrožujejo svobodo, slednji se zanjo bore. Vojak s svojo puško je slavljen, delavec s svo jim orodjem je hudodelec. Z grozo z pete na bojišče. Ali ne gledate z enako grozo na podzemeljske rove? Tu je pošten boj brez sovražnika, brez moritve. Boj s pečino. Tu ne grabi za orožje brat zoper brata. In vendar, tudi ta boj zahteva žrtev. Vi pa gleda te površno in brez misli, zrete do li v p< dzemeljsko globino in vaša srca se ne zganejo. Obračate se na cesto, pa srečate bataljon vojakov in ogenj bojnega razpoloženja zaplamti v vas. Ali ste ob pamet? Mož, ki umori svojega bližnjika, je junak. Mož, ki vzdr-žuje njegovo življenje, je suženj. Vojak ubija. Vi penzijonirate njegove rane, njegovo smrt. Čim več je ubijal, čim izdatnejši je>bil njegov rop, temvečja pokojnina, tem srjajnejše proslavljanje. Delavec ohranjuje. Vi preklinjate njegove rane, njegovo smrt prezirate. Njegovi družini ni pokojnine; zanjo je beraška palica. Vi sončite s vi je vojake. Delavce svoje skrivate v senci. Pa vendar bi morali baš pred možmi dela sneti klobuk, motriti jih s spoštovanjem; videti bi morali bliščeči sijaj, ki v resnici /ari iz njih umazanih rok in obleke. Ti mučeniki so resnični mučeni-kL-Ničesar ninniju pričakovati za svoje mučeuištvo, ne (^onUijnih plač in 11e prijazne besede od repir med njima. gosjHxl je z veliko silo odšel in naročil, naj ga pozove na večer — na tele - fon. B-r-r-r-r — gospod stopi plašno k telefonu iti vpraša TTsó ji duh si ti. da delaš tak ropot. Jaz seru tvoja spremljevalka bila. ob obali če bo vsem političnim in verskim' strankam na razpolago. Župan dr. Bemler je pritrdil. Na zadnji seji je pa interpeliral neki član katoliškega cent ruma, če po dobrem prevdarku vztraja pri svoji besedi. Župan je na to odgovoril: "Vzdržujem svojo besedo tudi glede na socialno demokracijo. Dobro vem, da je bil nadžupan nekega drugega mesta (Colberga, kjer je občina dovolila dvorano za Beblov >ihod) v podobnem slučaju kaznovan .Češ da pospešuje soc.ialnodcmokratiična stremljenja. ali to me ne l>o oviralo. V takem slučaju se bom kar sam ovadil. Zakaj tako se ne vodi boj proti socialni demokraciji, da se^ jim odreka enakopravnost." ZA ROSLYN, WASH. Sodrugom v Roslyn se naznanja, da se vrše seje jugosl. soc. kluba vsako drugo in četrto nedeljo v mesecu in sicer v slovenski Čitalnici. Sodrugi! Ne zamudite prisusto-vati sejam. Tajnik. RIBICE. Nedavno sprehajal sem se ob obali Atlantika, v senci lepih košatih dreves, pod katerimi je rast-la lepa zelena travica, kjer se je človek tudi lahko malo odpočil od napornega dela. Ko položim svoje utrujene kosti na zemljo, zagledam naenkrat prihajati, nekega bolj priletnega gospoda z neko damo. Ta parček bil mi je že davne j znan. Gospod je svoji spremljevalki vedno govoril ribica, ribice in nič druzega. Mislil sem, da ideta k bližnji vodi ribariti in zato sem jih opazoval, misleč, da vidim »ko bodeta imela kaj sreče. Vsedeta se na bližnjo klop, icatera je bila pripravljena za boljšo vrsto postopačev, in odkoder sem zamogel slišati njihov pogovor. O ti ribica, pravi gospod svoji spremljevalki. Oh, kaj bo-deš vedno govoril o ribicah, ¿li znaš samo to besedo povedati, reče mu dama. O čakaj, čakaj, ti vendar še ne veš, kaj jaz vem — odvrnivši jej gospod. Mogoče ti leži koji tvojih sovražnikov na srcu. da «i danes tako pifst. Da. da, to je kar sigurno — neki mojih rojakov je rekel, «la sem jaz dolžan. To je bilo v gostilni pri Jur-čku". 30.000 hudičev naj ga vzame, samo da bi bilo resnično — ker drugače sem primoran posluži-ti še večjih podlosti j. kadar se gre zoper enega mojih sovražnikov, iz- Vabilo k vinski trgatvi ki jo priredita Jugosl. soc. kluba št. 1. in št. 52. V SOBOTO, DNE 30. SEPTEMBRA 1911 v Narodni Dvorani 1802 So. Centre Ave., Chicago, III. Poleg druge izvrstne zabave, jc na programu tudi 'tfra v enem dejanju: "PO PREPRIČANJU". Začetek točno ob 8 uri zvečer. Vstopnice v predprodaji 15c. pri blagajni 25c Dame v spremstvu moških so vstopnine proste. ODBOR. ------ Slovenski delavci v La Salle in okolici pozor! Jugosl. soc. klub št. 4. J. S. Z. - priredi —-—r- veliko veselico na dan 4. sept. od 12. opoldan pa do 12 v noči. Vsacega zavednega delavca je dožnost, da se udeleži te veselice, ker dobiček je namenjen le za delavske koristi. Veselica se vr$l pri sodrugu Val. Potisku. Za vec potrebno bo akrbel ODBOR Najboljša Kuhinja! Bllliards, Pool Table, Prenočišča za potnike. Jedi pripravljene po domač«. Odprto pi dnevi in po noči. V. MALY, 1412 W. 18. SI.. Chicigt, IU. Telefon: Canal 2408. Vse pritožbe glede nerednosti Priporočajte in širite jugoslo ; urov« rivši goapod proti svoji dami. ^l l^publikansko čei da se je I pošiljanja lista in druge stvari ti-1 vansko socialistično časopisje v i Ma.v be not. Strela naj tebe ubije tako zaklel ko ie dobil državljan-! čode se "Proletarea" je poslati na Ameriki: "Proletarec". "Radni-!T "i tvoje naslednike, Kakšne na-•ko pravico in da £ ne sme dru-1 sodr. Frank Po4liPca, 604 N. Cur^čka Straža'', "Svjetlo", "Na-.s edm , ,rm vemUr br<„ na. Hle volHi. tis St. Chicago, Dl. rodni Olas". Slednikov. > tem momentu ga po- POZOR! POZOR! —-NA-- Mednarodni Picknik katerega prirede Socialistične Organizacije v Cook County dne 3. septembra '11 V RIVERWIEW PARK Na pickniku bo govoril sodr. Emil Seidel, župan iz Milwaukee. Vstopnice 25c, in »e jih dobi pri upravniitvu "Proletarea" aH pa pri agitatorjih. NA TA DAN 'VSI NA KROV! MATI. Socialen roman v dveh delih. Spiaal Maxim Gorkij. —Leto dni aem živel v meatu .. •. a pred dobrim mesecem sem se preselil k vam v tovarno. Poštene ljudi sem našel tukaj — vašega sina in nekaj drugih ... In zdaj ostanem nekaj časa tukaj! — je odgovoril in si vihal brke. Ugajal ji je in občutila ^e potrebo, da mu poplača opazko o njenem sinu; vprašala «pa je: — Ali se vam poljubi čaša 5ajat — Kako pa naj sam pijem t — je zmajal z rameni. — Ko bomo vsi skupaj, nas pogostite . . . Spomnila se je svoje bojazni. — Če bi le vsi taki bili! «— si je goreče zaželela. Zopet so se začuli koraki v veži in duri so se naprlo odprle; mati je vstala. Na njeno začudenje je vstopilo v kuhinjo siromašno in lahko opravljeno dekle, srednje raNti. preprostega kmečkega obraza, z debelo, svetlo kito. Tiho je vprašala : —. Ali se nisem zakasnila? Kaj se! — se oglasi Malorus v izbi. — Ali ste peš prišla? — Seveda! Ali ste mati Pavla MihajloviČa? Pozdravljena! M*ne kličejo za Natašo . . . — A po očetu? — jo je vpraša-la mati. — Vaailjevno ... Tn vi? — Pelapija NilovnaL — Pa sva se seznanili . . . Mati je vzdihnila in smehljaje pogledala dekleta. Malorus ji je pomagal pri slačenju in jo vprašal: — Ali je mraz? — Zunaj na polju — precej! Močan veter . . . Njen glas Kil sočen tn- jr^ sen. usta drobna in polna in vsa postava je bila okrogla in sveža. Odloživši vrhno obleko si je s pre-mrazenimi ročicami krepko omela rdeča lica in z drobnimi, trdimi koraki stopila v izbo. — Brez galoš hodi ! — je šinilo materi v glavo. — Uh . . . kako sem se premra-zila ! — Čakajte, takcj vam scgrejem samovar! — je dejala hiati in od šla v kuhinjo. — Takoj . . . Zdelo se ji je, da že dolgo pozna tega dekleta in da jo ljubi kot dobra, sočutna mati. Rada jo je videla in predstavljaje si njene modre, nekoliko mežikajoče oči je zadovoljno poslušala razgovor v izbi. * Zakaj ste tako dolgočasen, Na-hodka? — je vprašalo dekle. — Tako . . . je potihoma odgovoril Malorus. — Vdova ima lepe oči . . . Domislil sem ,se, da ima moja mati nemara ravno take ... veste ria mater mislim prav pogosto .. . vse se mi zdi, da še živi. — Pa ste rekli, da je umrla. — Druga mati pač ... a zdaj govorim o rodni materi ... Zdi se mi, da po Kijevu berači . . . In žganje pije . . . — Zakaj? — Tako! In pijano jo bi jejo po-lioa.ii v lica . . . — Oh, ti človek! — je vzdihnila mati. Nataša je nekaj zamrmrala in mrmrala. In zopet je zapel zvonki pri as Malonisa. — Oh, vi ste še mla<1i . . . Niste še mnogo vode popili! Vsak ima mater, ampak ljudje so — zlobni. Porod je težak, ampak še težje je človeka poboljšati — Ej! — vzkliknila je mati sama pri sebi in je hotela odgovoriti Malomso, da bi bila rada dobrega naučla svojega sina, da pa sama ne zna V tem pa so se odprle duri in je vstopil Nikolaj Vjesov-ščikov. sin stsrega tatu Danila, ki je v vsem predmestju veljal za ne-priljndnega. Čemerno se je izogibal ljudi, in vsi so se zato delali nore« jž njega. Mati ga je presenečeno vprašala : — Kaj pa ti tukaj, Nikolaj? S svojimi drobnimi, sivimi očmi je pogledal mater in s široko dlanjo pogladil svoj koAčenl. ko-zavi obraz; ne dabi pozdravil, je vprašal zamolklo: — Ali je Pavel doma? — Ni ga. Pogledal je v sobo in vstopil vanjo rekoč: — Pozdravljeni, sodrugi . . . — Ali je tudi ta zraven? — al je mialila mati neprijazno in se močno začudila, videč, da mu je Nataša prisrčno in veselo segla v roko. Potem sta prišla še dva mlada fanta, akoro še otroka. Enega je mati (Kizuala — nečaka starega fabriikega delavca Sizova, Fjo-dorja, drobnoličnega fanta z visokim čelom in kodravimi lasmi. Drugi, gladko počesan in skromen, pa ji je bil neznan, ampak tudi nič straiai^. Nazadnje je prišel Pavel iu ž njim dva mladeniča, ko ju je na videz poznala — bila sta dielavea v fabriki. Sin ji je prijazno dejal: — Samovar si že pripravila? Lepo! — Ali naj kupim žganja? — ga je vprašala ne vedoč, kako bi se mu zahvalila za nekaj, česar ni še razumela. — Ne, žganja pa ne potrebuje, mo! — ji je Pavel odvrnil s prijaznim nasmehom in odložil vrhnjo obleko. Zazdelo se ji je, da je Pavel nalašč povečaval opasnoat sestanka. le da jo je dražil. ; — Ali so to — nevarni ljudje? — ga je potihoma vprašala. — Ti so! — ji je odgovoril Pavel in vstopil v sobo. — Ej ti, maličnik ... — mu je prijazno zaklieala, in sam« si je mislila: — Kakšen otročaj! VI. jo. Vsakdo bi moral imeti ¡»opolno nadzorstvo nad svojim telesom in umoin. Moral bi biti sposoben, da izvršuje omejevanje, kjerkoli treba, tla ba vzbuja tudi energijo in samozavest ter naprednost. Glede na telo mora isto zelo čuvati in vsako neopasnost takoj v začetku ' ustaviti, da se prepreči nevarna bolezen, ktero se ne zamore nad-| zoro vat i. Takrat naj bi raje takoj Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino rabil in tako dolgo, da izgine vsaki sled neopasnosti. To zdravilo bo izgnalo vse nečistosti iz telesa in bo preprečilo sarao-opojnoat, Kaibite ga takoj, ko vam zgineva tek. iatotako tuda v slučajih zabasanoati, želodčnih bolesti, zgube teže, glavobola, filuvanja, vetrov, srčnih napadov, nervozno-«ti in bolesti v drobovju, V lekarnah Jos, Triner, 1333— 1339 Ashland Ave, Chieago, 111. SODRUOI! Vsak socialist bi moral naročiti PROLETARCA,'' kajti list ži-vi samo od svojih naročnikov. Vsak socialist bi moral širiti PROLET ARCA'kajti to js prva naloga naše stranke. Vsak socialist bi moral točne plačati naročnino za "PROLE-TARČA," ker le na ta način m zamore osigrurati napredek nase. mu listu. Nadzorstvo. Z nadzorstvom mislimo mi po-vel je vonje ali moe nad kako stvar- Ko je samovar vzkrpel, ga je nesla v sobo; go«tje so sedeli v tesnem krogu okoli mize; Nataša pa je sedela s knjigo v roki v kotu i>od svetilko. — Za razumevanje, zakaj ljudje tako slabo žive . . . — je govo rila Nataša. -— In zakaj so sami taJcojriabi . . . —je (lostavTl Malorus. — Je treba [»ogledati, kako so živeli v začetku . . . — Glejte, glejte, dragi moji! — je zamrmrala mati in zakuhala čaj. Vsi so obmolknili. — Kaj praviš, mamica? — jo je vprašal Pavel in nammeil obrvi. — Jaz? — ozrla%se je in vidiev-ši. da jo vsi gledajo, je dejala v zadregi: — Ah. sama zase sem rekla ... Glejte jih! Nataša se je zasmejala in Pavel se je nasmehnil; Malorus pa je dejal: — Lepa hvala, mati ... za čaj! — Saj ga še niste pokosili, pa se že zahvaljujete! — je odgovorila, pogledala Pavla in vprašala — Ali morda motim? — Kako bi mottila hišna gospodinja svoje goste? In otroškjo jo je prosila: — Ljuba moja! Dajte mi brž čaja! Vsa se tresem ... v nogp me zebe! — Preeej. precej! — jo je brž potolažila mati. Popi vsi čašico čaja, je Nataša globoko vzdihnila, vrgla svojo ki-10 če zpleča in začela čitati veli co knjigo v rumenem ovitku s slikami. Mati si je prizadevala, da ne bi ropotala s posodo, nalivala je kozaree in napenjala svoje ne-okretne možgane poslušajoč enakomerni govor dekleta. Njen zvonki glas se je zlival s tenkim, zamišljenim petjem samovara. in >o sobi se je trepetajoče vila pre->rosta in jasna povest o divjih judeto, ki so živeli po jamah in s kamnom pobijali zverine. Podobna je bila pravljici, in mati se je nekolikokrat ozrla na sina želeč ga vprašati, — kaj je v tej po-vesti o divjakih prepoved«nega? Ampak kmalu se je naveličala povesti, in je začela skrivoma opa zovati goste. (Dalje sledi.) "Look Out! You'd better take care of "Vburself" * Glavobol, bolečine v grlu, v prsih in straneh, slitlm žleza iu drugi z milu prehlade ne bodo imeli nevarnih posledic, t e bodeto rubili Dr. Richterjev Pain-Expeller po predpisih, ki so natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. steklenice. ( uvajte se pouaredb in pazite ntT sidro in naie ime. F. AD BICHTES A CO.. 215 Pearl St., N»w York, N. Y. I>T. Kicijt.rjrv. Congo Pilule olaiiaio ca«, ali 60e.) ™ ' Za dobre fotografije pri dobropoznanemu fotografu, ki izdeluje vaakovrstne ln nalflnefde slike: otroke, družine, skuDine, ženitve in društvene skupine. ' Fotografira tudi zvečer po naročilu. 14381440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. NA VOOALU 14. PLAČE. TBLEFON CANAL 287. U8TANOVLJBNO 1SSS. '4 N ATUR ALIZA CIJS KI ZAKON" se imenuje knjižica, ki je namenjena za tiste rojake, ki žele postati državljani Zed. držav. Zakoni za naseljence so čedalje bolj strogi, treba je, da si vsak nabavi tozadevno knjižico, v kte-ri se razlaga, kako se postane ameriški državljan./ Knjižica stane 16 ct. s poštnino in se jo naroči pri sodr. Fr. Petri-ču, 1830. So. Center Ave., Chica- |*o, m. Importiran starokrajski tobak vsake vrste za cigarete, pipe in žvečenje. Im-portirane cigare in cigarete. Vse pristno in po zmernih cenah. VAC. KROUPA, 1225 W. 18th St. Ghicaro, m. I. STRAUB URAR 1010 W. 18th St. Chieago. Ili Ima »©¿jo zalog« ar, reniie, pr v. nov ia drugih dragotin. Iavršuje t*4l vaakovrvtna popravila r tej »troki zelo nizki e«u*. Obiilite ga I Sodrugi! Naš list je naii aai močnejše orožje! Nje^o 2 ' Podpirajmo in širuno J ° rajmo^ da bo "PROLEtÄ se večji m močnem večji in močnej«! brez svojega časopisja i,?? üvljfnje brez solnca j ** st * Delavci fie verjamejo v m ;t V('ki lfthki" Pri,Jite danpa in olajiajte bol^ine. DR.ZINS, 183 med Raadolph ia ClaVk VlllCacO Odprto: 8 «JutraJ do 8 »večer. Ob nadaljah od 8 «Jutr. do 4 pop Hranitev denarja. Nihie neve, kako lahko.je hraniti denar, dokler tega ne poskusi. Mi imamo armado »draslih ljudi, ki «o zaJel¡a^iti z malJmj gami in vgi no naredili dobro. INDUSTRIAL SAVINGS BANK 2007 blue Island Avc.f Chieago, III. Ilog čez pol miljom dolarjev. Odprto » soboto od 6 do 8 ure zvečer Največja trgovina z žganjem, vinom in »modkami na debelo. Vse blago prve vrste! Dve prodajalne: JOSEPH H. MILLER et Comp., 917 Woodland in 6030—6082 St. Clair ave. Cleveland, Ohio. Telefon: Cujahoga C. 4254 R in PrinCenton 2002. Blago poMljamo tudi izven Cleve landa. PiÄite slovensko! Cene nizke. Potrežba točna! v VVaukeganu! Če k očete piti dobre pijače in sc raba viti po domače pojdite k B. Mahnich-u, 714 Marke! Streel, Waukegan. Pri nje ni ti je vee najbolje. Kdor ne vijamc, naj se prepiča. dobra, domaČa gostilna v Clevelandu, Ohlo J. SVETE po dom a te pri ZALARJU 6120 St. Clairave to*l vino pivo in «vanj« prve vmie. Sm«lke prv. kvalit.tr m> n« prtwi.j. Z. mmv^rr.m po*t f pripori* rojakom v n»vHamlu, pa pOtnikMn 1 j».t riik. Dolžnost vsakega socialiita J^ podpirati svoje časopisje. Afttl rajte za "Proletarca". Pridobili mu nove naročnike. =5 POZOR! SLOVENCI! POZOR! s a l o o n s modernim keglji&en Svete pivo v eoddkih in buteljk* in druge raznovratne pijače Ur uaijris •modka. Potniki .« ptjrfi mmt priporoè. ro>ikooi m oMka .M. M, A, Weisskopf, M, D, Ixknien idravnik. / Uradnje od 8—11 predpoldae in od 6—9 zvečer. 1842 So Ashland Aye. Tel. Canal 476 Chicago, fli J. Kosirnik, krojač izdeluje nove obleke, fiati, lika in fKipravl^a. Cene zmerne. J. Kosirnik, 3708 W. 26th St. Tel. Lanwdale 1761. Chlotge. LOUIS RABSEL motlerno urejen »alun H 460 6RII0 AVE., KENOSHA. Vit Telefon 1199.