Vinko Š ribar , FREISINSKI TRG OTOK (GUTENWERTH) Poročilo o arheoloških izkopavanjih na Otoku . (Gutenwerth) v. letih 1969—1970 V naslednjem poročilu smo zajeli opis in rezultate arheološkega raziskovanja • na prostoru nekdanjega freisinškega trga Otok pri Do­ bravi (Gutenwerth) v omenjenih dveh letih. Poročilo smo dali za vsako izkopavanje posebej. Sistematsko raziskovanje v letu 1969 V L 1969 smo na Otoku izkopavali na površini 22 kvadrantov. Do­ končno smo jih raziskali 15. Izkopavanje ni teklo istočasno na površini vseh kvadrantov, ampak smo jih razdelili na 4 sektorje. Ob vzhodni meji površine, ki smo jo izkopavali v 1. 1968, je vzhodna polovica kv. 1, del kv. 9, cel kv. 29, od kv. 28 manjka le jugozahodni vogal ter vzhodna polovica kv. 27. S tem smo poravnali črto kvadrantov ob vzhodni meji izkopnega polja iz 1. 1968. Izkop tega sektorja smo dokončali v juliju 1969, ko smo prekinili delo, ker je del ekipe moral odpotovati v Djerdap zaradi pomoči arheološki ekipi vojnega muzeja JNA. Z delom smo na­ daljevali šele konec septembra, ko smo začeli z. odkrivanjem sektorja 2: to so kv. 38, 39, 40, 45, 46 in 47, ki "podaljšujejo prejšnje izkopno polje proti vzhodu. Sektor 3 ima obliko črke »L« ter podaljšuje vi. 1969 izkopane po­ vršine s kv. 50, 51 in 52 proti vzhodu ter s kv. 8, 30, 37, 48 in 49 proti severu. Sektor 4: kv. 55, 56, 57,' 58 ter 59 so ob severnem robu doslej ome­ jene površine. Tu smo kopali le do globine drugega planuma, ki ga pa zaradi pomanjkanja časa nismo utegnili poravnati. Opis površine pred posnemanjem ruše Sektor 1 : zahodni rob tega sektorja meji na lanski izkop, ki je tekel ob vzhodni meji Mencinove njive. Površina je travniška, poraščena z gosto srednjevisoko travo, med katero je tudi veliko plevela. Površina je skoraj idealno ravna, toda š tendenco rahlega nagibanja, proti vzhodu in jugu. Že pred izkopom smo našli- nekaj fragmentov pozno srednje­ veške keramike. Sem je prispela najbrž pri vsakoletnem obdelovanju Mencinove njive. ' . 255 Sektor 2 : površina je travniška in visi od zahoda proti vzhodu ter od severa proti jugu. Sektor 3 : kvadranti te površine so razporejeni v obliki črke >L« in ne pokrivajo strnjene površine, vendar se vsi nagibajo od severa proti jugu ter od zahoda proti vzhodu. Površina je travniška. Sektor 4 : površina je travniška. Splošni značaj planum à 1 na površini, ki je bila izkopana v 1. 19 69 Površina, ki smo jo izkopali v 1. 1969, je na travniku Jožeta Men- cina iz Drame. Osrednji del plamima, tj. kv. 1 z mejnimi kvadranti, je skoraj popolnoma raven, toda z rahlim nagibom. Na ostalih kvadrantih je nagib bolj izrazit ter predstavlja splošno značilnost pl. 1. Objekt x = +2, y = 2 Površina je nepravilno eliptične oblike, meri 2 X 1 m ter ima rahel nagib od zahoda proti vzhodu. Na površini so kamni različnih velikosti, ki merijo od 5 X 5 do 20 X 30 cm. Ležijo na peščeni osnovi in ta na zelo preperelem estrihu. Malta je iz rdečkasto rumenega peska. Pod estrihom je plast prežgane ilovice, na kateri je veliko sledov ognja ter pepel in oglje. Objekt x = 0,00, y = +4,00 »Merilniški stebriček« Da bi izvedeli, kakšen je bil JZ vogal prezbiterija, smo se odločili, da bomo porušili »babo« x = 0,00; y =+4,00. »Baba« meri iXlm, visoka 1,10 m. Dno leži na sterilni osnovi. 10—15 cm nad osnovo je srednje rjava sterilna ilovica, ki ji sledi plast pepelnato sivega subhumusa, debela 35 cm. V tej so drobni lomijenci, velikosti do 2 X 3 cm, koščki oglja in keramike ter mestoma fragmenti prepečene ilovice. Nato sledi 40 cm debela plast srednje rjavega subhumusa, ki je v spodnji polovici močneje pomešan z lomljenci, ogljem in prepečeno ilovico. Tej sledi 10—15 cm debela plast hu­ musa, ki je mešan z zelo drobnim lomljencem oziroma peskom velikosti do 1 cm3. Do vrha sledi plast popolnoma čistega humusa. Pepelnato siva plast, ki smo jo ugotovili neposredno nad dnom, je žganina. To je profil, ki ga kaže »Baba«, na svoji južni strani. Njen severni in vzhodni profil kažeta drugačno podobo: nad plastjo žganine je pesek, ki kaže na gradbeno jamo za zahodni zid cerkve, ki smo jo odkrili S in V od tega sektorja. Izkop kaže naslednjo podobo V plasti do globine 20 cm je v humusu zelo droben gradbeni material, tudi opeka in malta. Tej sledi skoraj strnjena površina peska z granulacijo do 1 cm3. У_ plasti do globine 40 cm je zelo veliko gradbenega materiala. Na tej globini je strnjena plast peska, med katerim je malta. Tu je le nekaj frag­ mentov keramike. Pesek pokriva celo površino razen JV vogala, kjer je plast žganine. Tu je zelo veliko žgane ilovice. Plast peska, ki smo jo omenjali na severni polovici, je prešla v zid, ki ga povezujejo z južno steno prezbi­ terija. Na J strani ostaja poslej le plast žganine. V plasti do 60 cm je še vedno plast žganine, ki je močno prepojena s pepelom, ogljem ter z veliko kosov žgane ilovice; Plast žganine je do 20 ali 15 cm nad sterilno plastjo ilovice. Neposredno nad prehodom v sterilno plast je bilo dno in večji del oboda neke manjše keramične posode, ki je bila izdelana iz rdečkasto pečene gline. V isti globini je bilo še več fragmentov keramike. 256 4 Analiza objekta na x + 4 in y + 4 To je površina, ki meri 2 X 1 m, je nepravilno pravokotne oblike. Pokri­ vajo jo strnjeno postavljeni lomljenci različnih velikosti, od 5 X 5 do 20 X 30 cm. Lomljenci so skoraj na isti višini ter iz različnih materialov: peščenec, apnenec ter kos obdelanega lehnjaka. Kamni ležijo v finem temnosivem humusu, ki je sicer pomešan z zelo drobnimi koščki lomljenca, ki ne presegajo velikosti • i X 1 cm. Na kosu peščenca velikosti 10 X 10 cm je bila tudi malta. Neposredno pod tlakom, tj. v subhumusu, je bil velik frgm. malte. Tu so še kamni enakih dimenzij, kot smo jih opisali v tlaku. Ta sloj gre v globino do 30 cm, kjer začenja zid, ki ga moramo pripisati severni steni cerkve. Značaj tega sloja se po vsej debelini ne spremeni. Ob SV zaključku te površine je bil peščenec nepravilne oblike velikosti 50 X 40 cm. Na površini, na kateri je ležal kamen, je bil železen žebelj. V plasti ne]»osredno nad zidom in tudi v isti višini z njim " sta bila dva fragmenta rdeče kanelirane keramike. V višini krone zidov je subhumus, ki je bil doslej pomešan s kamni in ke­ ramiko, pomešan z veliko malte. * Od krone »zidu« pa do višine oz. globine 10 cm nad dnom izkopa je po­ polnoma enoten material: rumenkast pesek z zelo fino granulaci jo. Vmes so tudi sledovi malte. Pri dnu te plasti se pojavlja nekaj lomljencev različnih velikosti, ki merijo od-5X5 do 10 X 10 cm. Na dnu te plasti je bil tudi kovan žebelj. Analiza objekta pod merilnim stebričem x = 0, y = —8 m Pri izkopavanju v 1. 1968 smo opazili, da se plast kamenja, ki smo ga opazovali po osi y = —4 m, nadaljuje tudi pod merilni steber x = 0, x = —8 m. Po izkopu smo ugotovili, da kamni niso povezani-med seboj in da ležijo v plasti subhumusa, ki je močno pomešan z drobci oglja. Ta plast je enakomerna in doseže višino do 0,5 m. Ta »Kubus« smo analizirali tako, ker je v sterilno plast ilovice vkopan kanal, ki vodi proti zidu, ki smo ga ugotovili po dolžini osi y = —4 m. Površina, ki smo jo pravkar izkopali in jo označili kot nadaljevanje zidu ob osi y = —4 m, leži 70 cm pod površino. Keramika je bila najdena le v osrednjem delu in se zdi, da so to fragmenti ene posode. Dokumeritacija profilov Profile smo risali praviloma na mejah izkopnega polja ter vzdplž y osi* na vsakem osmem metru. Sem sodijo še profili plasti pod objekti, ki smo jih odkrili. Vrisali smo 18 profilov. Profil 1: Profil od x + 8, y = —4 do x = +8, y = +12 ter okoli »kurišča« v kv. 30 od X = +6,8, Y = 0,0 do X = +7,15, Y = +3,2. Značaj profila 1: Profil delimo na tri dele: a) vzdolž kv. 8, b) okoli »kurišča« v kv. 30 ter c) vzdolž linije kv. 37, 48 in 49. Dno izkopa pod profilom je hodna površina. Ključni objekt na njej je kurišče, ki je bilo vkopano v hodno površino za 1 m. Vkop je dolg skoraj 6 m. Oblikovan je stopničasto, tako da je dno vkopa dolgo le 3 m. Na sredi najnižjega prostora je »kurišče«', ki ga dokumentirajo prepečena zemlja, pepel, oglje ter kosi lesa, ki še niso dogoreli. H »kuriščuc sodi tudi istočasno kopičenje »vareša« in žlindre v severozahodnem vogalu kv. 8 oz. na zahodnem koncu tega profila. Po koncu »kurišča, — to je moralo biti zelo zgodaj —, kajti plasti 5 in 10, ki pokrivata jamo s kuriščem, sta pod gradivom, ki ga moramo opredeliti kot »ruševinsko plast«. Na osrednjem delu profila, tj. neposredno nad »kuriščem«, se ponovi ta plast dvakrat. Kopičenje ilovice ob vzhodnem robu jame za »ku­ rišče« je vezano po vsej verjetnosti z dogajanjem na »kurišču«. 257 Podaljšek profila proti vzhodu kaže dokaj enostavno strukturo: sukcesivno rast oziroma zasipanje z najmanj tremi novimi hodnimi površinami. Zasipno gradivo je skoraj izključno subhumus. Na hodnih površinah je droben lom- ljenec. Dogajanje, ki smo mu sledili pri analizi v tem profilu, se nadaljuje še naprej proti severu. , Profil 2: To je profil ob južni meji izkopnega polja iz 1. 1969. Gornji rob profila se nagiba od zahoda proti vzhodu, dolg je 15,8 m ter visok od 0,9 do 1,1 m. Humusu in tanki plasti subhumusa sledi do 70 cm debela plast gline, ki je pomešana z večjimi kamni: Na treh krajih ta prekriva drugo barvno glino, ki je pomešana s peskom. Dno profila je istočasno najstarejša hodna površina na tem delu izkopnega polja. Glina, pomešana s peskom nad dnom profila je v zveži s kovinsko pre­ delovalno dejavnostjo na tem prostoru. Zasipna plast 7, ki pokriva prvo hodno površino, ne kaže skoraj nobene razčlenjenosti. Pri iskanju odgovora za ta fenomen bo treba upoštevati neposredno bližino tedanjega levega brega Krke? Značaj profila 3 (X = +8, Y = +16 do X = —12, Y = +16) To je vzhodni profil izkopnega polja iz 1. 1969, dolg 17,7 m, visok oz. globok od 1,00 do 1,8 m, z rahlim nagibom gornjega roba profila od severa proti jugu. Humusu in subhumusu sledi do 60 cm debela plast gline, ki je skoraj po­ polnoma enotna. Le v plasti nad najstarejšo hodno površino sledimo dvema ruševinskima plastema, ki sta bili tudi hodni površini. Ni treba izključiti mož­ nosti, da sta obe ruševinski plasti in hodni površini povezani z dvema gradbe­ nima fazama (cerkve). To opredelitev bomo lahko opravili po opravljenem študiju osrednjega profila po Y = +4 osi. Plast 3, tj. glina, je skoraj enaka z glino oz. plastjo 7 v.profilu 2. Značaj profila 4 (X = +0,5, Y = —0,15 do X = 0,0, Y = +0,15) Td je profil pod mernim stebričem X = 0Д Y = 0,0. Profil je dolg 3,1 in visok 1,2 m. Gornja črta profila oz. površina je skoraj popolnoma ravna. Dno izkopa je na najstarejši hodni površini. Višje plasti kažejo izmenično plastenje gline in subhumusa, ki sta mešana z gradbenim materialom. Izmenjava plasti je nagla in ima obliko gomile. Najbrž gre za sukcesivno zasipanje z gradbenim materialom. Na zahodnem koncu profila je to zaporedje prekinjeno z vkopom, k gre do dna gradbene jame in začenja šele potem, ko se plastenje ruševinskih plasti neha. Ta vkop je zasut z enotno plastjo srednje sivega peska, ki je po­ mešan z malto. Ta profil govori o procesu rušenja zahodnega zidu stavbe oz. cerkve, ki smo jo odkrili na tem prostoru in o odvažanju tako pridobljenega gradbenega materiala. Temu v prid priča tudi popolna odsotnost kamna v te­ meljih. Ostala je le gradbena jama, napolnjena z enakim materialom, kot je na površini 2 tega profila. Značaj profila 5 Profil 5 teče ob zahodni in južni strani objekta, ki smo ga odkrili na -vzhodni polovici kv. 29 (X =+2, Y = +l) do (X = — 0,3, Y = +1,6). Profil je dolg 5,3 m in visok do 1,1 m. Profil delimo na tri dele: severni, srednji in južni. Značaj posameznih delov profila je različen. Na zahodnem delu profila, ki je dolg 1,5 m, pokriva hodno površino na dnu profila odpadna plast, v kateri so koščki oglja in manjše površine ilovice in žgane gline. Vse skupaj prekriva enoten zasip gradbenega materiala, čigar gornja črta je zaključena s tanjšo plastjo ilovice. Po ilovici teče estrih (tlak iz malte), ki ga kasneje prekrije tlak iz lomljenca. V tem delu profila ugotavljamo najmanj dve hodni površini: prvo na dnu profila in drugo, v kateri si izmenoma sledijo ilovica, estrih in tlak iz lomljenca. 258 Med pivo in drugo hodno površino je plastenje odpadnega gradiva in gradbe­ nega šnta. Drugi oz. osrednji del profila je dolg 2,5 m in je po strukturi zelo eno­ staven: na prvotni hodni površini na dnu profila leži enotna debela plast, v kateri je žgana zemlja pomešana z drobci oglja, keramike in žlindre, tj. izrazita zasipna plast. Komaj na vrhu profila je tlak iz lomljenca, ki je na isti višim kakor vrhnji tlak v prvem delu tega profila. Tretji oz. južni del profila je dolg le 1,3 m in je tesno povezan z dogajanjem in plastenjem v srednjem delu profila, le da v gornji polovici ugotavljamo večjo razgibanost dogajanja, ki je lokalno omejeno. Tolmačenje profila 6: Ob objektu na severovzhodnem vogalu kv. 38 (X = + 3, Y = +5,6 do X = +2,l, Y = +6,55). Profil je dolg 3 m, višina 0,85 m. Med dvema hodnima površinama, tj. med dnom plasti 3 in 1, si izmenoma sledita ilovica in pepelnatosiva plast subhumusa. Situacija spominja na de- lavniško dejavnost na prostoru, ki smo ga raziskovali v 1. 1968. Opis značaja profila ?: Vzhodni del zunanjega lica južnega zidu ladje (X = —1,2, Y = +5,7 do X = +l,2, Y = +8,7). Profil je dolg 3 in visok 0,85 m. Zid leži na starejšem kulturnem sloju, v katerem razlikujemo plasti ru­ mene in sive gline. Plast 3 je na najstarejši hodni površini. Čeprav je zid z ozirom na delavniško plast, ki smo jo odkrili v 1. 1968, starejši, ni nobenega dvoma, da začetek srednjeveške poselitve na tem prostoru sega še v starejše obdobje. Tolmačenje profila 8: južni profil objekta v zahodnem delu kv. 38 (X = +2,35, Y + =4,65 do X = l,35, Y = +4,65). Profil je dolg 1 m, visok 0,70 m. V profilu sta le plasti subhumusa (1) in rumenkasto rjave gline (2), ki kažeta na čas pred arhitekturo. Obe plasti zaključuje nasip iz lomljencev, ki je v istem horizontu kot arhitektura. Stanje pri tem profilu je analogno tistemu iz profila 7. Tolmačenje profila 9: Profil na X = +4m osi skozi celo cerkev (X = +4,00 m, Y = —2,5 m do X=+4,00, Y =+12,5 m). Profil je dolg 14 in visok 1,1 in._ Pri profilu razlikujemo plastenje nad arhitekturo ter nad prvotno hodno površino. Temelji so mestoma vkopani v sterilno plast ilovice. Vzhodni "del profila kaže jasno izmenjavo najmanj treh hodnih površin. Na zahodnem delu je plast žganine vedno pod ruševinsko plastjo, kar priča, da vsaka plast žganine pred­ stavlja tudi gradbeno fazo ter odgovarjajočo hodno površino. Tu sta dve grad­ beni fazi; ena je najbrž starejša od ostankov temeljev cerkve. Profil teče prek ostankov oz. temeljev obeh apsidialnih zaključkov novo odkrite cerkve. Po strukturi je zelo enostaven: na dolžini prvega metra, raču­ nano od vzhoda, je debel do 40 cm. Humusu, ki je debel le do 10 cm, sledi plast svetlo rjavega subhumusa, ki je močno pomešan z gradbenim materialom (dro­ ben lomljenec velikosti do 5 X 5 cm in neposredno nad zidovi tenka plast ru­ menkastega drobnega peska). Nad obema apsidama teče 25 do 35 cm debela ruševinska plast, v kateri je le droben gradbeni material (kamen, malta in drobci opeke). Nad to je plast subhumusa, ki je pomešan z zelo finim dolo- mitnim peskom, debela 10 cm. Nad to pa je še do 10 cm debela plast svetlo rjavega humusa. Od 3—4 m profila (vedno računamo od vzhoda) sledi 10 cm debela plast humusa, do 10 cm debela plast subhumusa, ki je pomešan s finim dolomitnim peskom in nato 40 cm debela plast rjavkaste ilovice, ki prehaja nato v 30 cm debelo plast žganine: to je pepelnato siva plast, v kateri je oglje ter drobci malte. Ta ponovno prehaja v sloj svetlorumenkaste gline. Zasipna plast med obema apsidama priča o enkratnem rušenju zidov obeh apsid. Plast žganine, ki jo beležimo med 3. in 4. m profila, pa priča o požaru znotraj objekta, ki pa ne prehaja meje apsid. 259 Profil 10 Tolmačenje profila — merilni stebriček na X = +4, Y = +8, (X = +3,85, Z=*t7A.do X = +3>85> Y = +8,5 m). Profil je dòlg 3,2 m in visok do 1,1 m. profil delimo na tri dele: ravan, ki je na x =+3,2 m osi ter na dve površini, ki sta na y — +7,8 in 8,5 m osi, kar metodološko terja tolmačenje vsake povr­ šine posebej. Oba profila na Y osi kažeta le, kaj se dogaja s stanjem, ki ga opazujemo na x = 3,2 m osi. Na površini srednjega dela profila, tj. na X = +3,2 osi, sledi hodni površini na dnu izkopa rumene gline, ki jo pokriva enako gra­ divo, vendar pomešano z žganino. To zapira oz. prekriva ponovno glina, ki pa je sive barve. Tej zopet sledi plast rumene ožgane gline. Nato šele sledi prehod y subhumusno in humusno plast na površini profila. Ugotavljamo, da si dva­ krat izmenoma sledita plast gline in žganine, kar zanesljivo priča za dve fazi oziroma povezanost plasti gline in žganine v en ciklus dogajanja. Detajlnejša razčlenitev znotraj enega ciklusa, čeprav se nam vsiljuje, v tej fazi raziskav še ni mogoča." Tolmačenje profila 11: vzdolž zahodne in južne izkopne meje v kv. 8 (X = +4 4 Y = 0,00 do X=+8, X = — 4). Profil je dolg 7,4 m in visok do 1,5 m. Gornja črta Profila je skoraj ravna, vendar z rahlim naraščanjem od vzhoda proti zahodu. Ker profil delimo na dve polovici, ki sklepata pravi kot, bomo opa­ zovali le del profila ob južni izkopni meji kv. 8. Profil ob južni izkopni meji je dolg 4,8 in visok do 1,5 m. Gornja črta profila se nagiba od zahoda proti Vzhodu. Čeprav je profil dokaj razgiban, kaže precej enotno podobo: hodna površina je na dnu profila. Na tej je do 0,9 m debela plast rjavkasto rumene gline. Od tu naprej proti vrhu profila je na osrednjem delu profila gomila, v kateri si sledita izmenoma plast rumene gline, verjetno »vareš«, in žganina. Na zahodnem delu profila je vkop, ki sega skozi vse plasti in se zaključuje na horizontu neposredno nad hodno površino v obliki okrogle jame s polkrožnim dnom. Jama je nastala v času neposredno pred formiranjem današnjega obdelovalnega humusa, tj. že po uničenju po­ selitvenega kompleksa Otok (Gutenwerth). Glede na neposredno bližino kurišča m žlindre je treba ta profil povezovati s to dejavnostjo. Zahodni del profila je dolg 2,5 m in kaže isti značaj kot južni del profila ter z enakim, vendar nekaj nižjim kopičenjem. Ta profil dokazuje, da so isto dejavnost opravljali po po­ vršini celega kvadranta št. 8. Profil 12 Tolmačenje profila na X = +4 osi od Y = —3,5 do +3,8 m. Profil je doig 6,3 m in visok do 1,2 m. Gornja črta profila rahlo pada od zahoda proti vzhodu. Od 1,6 do 3,7 m, začenši od zahodnega konca, pokriva profil del severnega zidu odkrite cerkve. Nad zidom profil dokumentira vsa dogajanja po rušenju cerkve ter postavlja časovni terminus za cerkev: »postquem non«. Temelji so bili vkopani v plast gline, za katero ne bi mogli trditi, da je na tem mestu pri­ marna. Plastenje, ki ga med raznimi vrstami gline ugotavljamo od 4 do 5,5 m profila v globini gradbene jame priča, da je gradbena jama bila že vkopana v kulturno plast. Zasip nad zidom je dokaj enoten. To je do 60 cm debela ru- ševinska plast, ki preide v subhumus. Nekoliko drugačna podoba je na za­ hodnem in vzhodnem koncu profila: ruše vinsko plast prekriva na obeh koncih subhumus, ki ga moramo opredeliti kot kulturno plast in šele tedaj sledi sub­ humus, ki smo ga na osrednjem delu opazovali neposredno nad ruševinsko plastjo. Dognanja v tem profilu delimo na tri časovna obdobja: pred arhitekturo, obdobje arhitekture in čas po njej. Plasti 4 in' 5 sta na zahodni strani profila s?ß*^ nad zid- Prekinila oz.' uničila ju je kasnejša ruše vinska-plast. Ta oko­ liščina je zelo pomembna, saj govori o dogajanju v obdobju po porušitvi cerkve. Zelo je verjetno, da tudi tu, kakor pri zahodnem zidu cerkve, stojimo pred 260 primerom kasnejše eksploatacije kamnov iz temeljev. Širjenje ruševinske plasti (6) proti vzhodu predstavlja verjetno smer rušenja in odvažanje gradbenega materiala. Profil 13 , v Tolmačenje vzhodnega profila ob skupini objektov, v kv. 29 (X = 0, Y = +4 do X = +4, Y = +4). Profil smo opazovali od juga proti severu. Omejujeta ga merna stebrička X = 0, Y = +4 in X = +4, Y = +4. Zaradi tega sta severna in južna stran profila višji. Profila na obeh stebričih dovoljujeta zanesljivo rekonstrukcijo profila nad osrednjim delom, tj. tam, kjer manjkajo vrhnje plasti. Pod ruševinsko plastjo, ki jo ugotavljamo na vrhu osrednjega dela profila je subhumus, v katerem je polno dokazil o požigu. Dno te plasti imamo-za hodno površino. V globino si sledita še dve plasti gline, ki sta tukaj že zanesljivo v sekundarnem položaju. Najstarejšo hodno površino moramo iskati v dnu profila, tj. pod plastjo 5. V profilu nad ruševinsko plastjo sledimo novemu plastenju žganine, ki jo zaklju­ čuje plast peska. Oboje priča najmanj o eni dodatni gradbeni fazi in novi oziroma višji hodni površini. Profil 14 ' Tolmačenje profila pod objektom s strešno opeko v kv. 39 ter na meji s kv. 46 (X = —1,1, Y = +8 do X = —2,1, Y = +6,1). Objekt je južno od cerkve oziroma v neposredni soseščini njenega južnega, zidu. Domnevamo, da je strešna opeka s cerkve. Gornja površina objekta z opeko je v isti višini kakor gornji rob južnega zidu cerkve. To govori o določeni medsebojni povezanosti ali vsa| istočasnosti rušenja. Profil kaže zelo enostavno strukturo: Na najstarejši hodni površini je plast rumenkasto rjave gline. Na tej je do 70 cm debela plast sive gline, v kateri so žganina, pesek, fragmenti keramike, fragmenti strešne opeke in manjši lomljenci (plast 2). Sledi plast, ki;iz subhumusa prehaja v obdelovalni humus. Plast 2 dokumentira proces rušenja cerkve. V plasti 2 kljub različnim materialom ni posebnega plastenja ter se zdi, da imamo opraviti z dokumenta­ cijo o procesu rušenja le ene gradbene faze. Profil 15 Tolmačenje profila z notranje strani loka polkrožne apside, (koordinate polkrožne apside X = +5,5, Y =+8 do X = 2,00, Y = +8,6). Profil je dolg 6 m, od tega polkrožna apsida 3,7 m, ter visok do 1,1 m. V tem profilu pride^do izraza odnos polkrožne apside do pravokotnega prezbiterija: severna in južna stran. pravokotnega prezbiterija ležita enako globoko ter na enakem materialu, tj. na rjavo rumeni glini. Globina temeljev polkrožne apside pa je različna: v sredi je najgloblja in za okoli 50 cm pod globino temeljev pravokotnega prezbi­ terija. Prehod proti severnemu zidu prezbiterija je postopen, proti južnemu pa nagel (na južni steni prezbiterija so temelji polkrožne apside globlji okoli 30 cm). Ohranjenost obeh stranic pravokotnega prezbiterija je različna: južna stena je višja, vendar slabše izdelana. Zdi se kakor da bi bili lomljenci name­ tani eden na drugega ter povezani z malto. V severni steni prezbiterija je ohranjena le ena vrsta lomljencev vezanih z malto. Izbor gradiva za polkrožno apsido je drugačen: kamni so večji in kažejo neko vrsto plastenja. Nekaj kamnov doseže velikost tudi do 60 X 30 cm. Vezivo, tj. malta, je temnejše. Jasno prihaja tudi do izraza, da polkrožna apsida ni vezana z zidovoma pravokotnega prezbiterija. Profil 16 Tolmačenje profila ob zahodni strani nasipa v kv. 46 in 51 (od X = +1,5, Y = +8,8 do X = — 4, Y = +9,5). Profil je dolg 8,7 in visok do 0,9 m. Profil teče najprej vzdolž južne stene pravokotnega prezbiterija v dolžini 0,7 m in 261 nato ob zahodni strani gradbenega šuta, ki se je nakopičil ob juzm strani prezbiterija in sicer v smeri, ki jo imamo za podaljšek polkrožne apside. Ostali, tj. večji del profila, teče ob zahodni strani nasipa, ki začenja ob zunanji strani jugovzhodnega vogala pravokotne apside. ' .v. Ves nasip in ruševinska plast na zahodnem delu profila ležita na starejši plasti subhumusa v kateri je veliko peska in žganine in za katero ni nobenega dvoma, da predstavlja kulturni sloj nad nekim uničenim stavbnim horizontom. Na vzhodnem delu profila, tj. tam, kjer imamo opraviti z nasipom sledi prejšnjemu sloju plast gline, ki bi jo bilo treba opredeliti kot novo hodno površino (plast 2). Tej sledi do 60 cm debela plast gline (plast 6), ki pnca o rušenju tudi tega stavbnega horizonta. To gradivo je služilo za osnovo, na kateri so začeli graditi nasip, ki je sestavljen iz več plasti lomljencev velikosti do 20X20 cm. Podobno stanje je pod ruševinsko plastjo in pod zidom na zahodni strani profila. Tu je pod zidom izrazito gradbena ruševinska plast. , Po dolžini celega profila ugotavljamo v fazi pred, nasipom, ali pa pred zidovi, najmanj dve starejši poselitveni fazi in odgovarjajoči hodni površini. Profil 1? Tolmačenje profila pod vzhodno steno pravokotnega prezbiterija. (X = +8, Y = +10 7 do X = +3,2, У = +14 m). (Profil je dolg 9,4 in visok do 1,4 m.) V tem profilu obravnavamo stratigrafijo plasti pod vzhodnim zidom pravokotnega prezbiterija ter ob severni strani kontrafora, ki podpira jugovzhodni vogal pravokotnega prezbiterija. Kontrafor sloni na starejši gradbeni fazi, y kateri so praviloma le večji lomljenci, najbrž obdelani, ali pa vsaj prirejeni. Z isto gradbeno fazo imamo opraviti tudi na severnem delu profila ob severovzhod­ nem vogalu pravokotnega prezbiterija. ...... , ., Posebno karakterističen je srednji del profila, tj. tisti, ki je pod zidom prezbiterija. Spodnji del profila je v vodi, tako da ga nismo mogli opazovati. Nad vodo smo dokumentirali 1,5 m profila, ki kaže izredno razgibanost, lemeiji zidu so na 30 cm debeli plasti rumeno žgane ilovice, ki leži na nezgani rumeni ilovici, debeli le do 5 cm. Obeh omenjenih plasti najbrž ne bo treba ločevati. Imeti ju moramo za enotno, le da pod vplivom vročine ni bil prepečen tudi najnižji del. Nato sledi do 90 cm debela plast žganine, ki je pomešana s peskom. Proces nastajanja te plasti je zelo postopen, kajti vmes so tri tanjše plasti srednje sivega peska, ki govore o štirih horizontih nastajanja plasti žganine (plast 2). Najmlajši horizont je pod starejšo arhitekturo, ki smo jo ugotovili pod obema vogaloma pravokotnega prezbiterija. Pod plastjo 2 si izmenoma sledijo še sloji rumene in rumenkastorjave gline, ki na prehodu pod gladino vode ležijo na tenki plasti žganine. , , . , , , . Ta zelo važni profil lahko vrednotimo samo delno in začasno, ker s spodnjo črto profila še nismo prišli do sterilne plasti, ali pa do najstarejše hodne povr­ šine. V sedanjem stanju moramo le ugotoviti, da je bila pod vzhodno steno prezbiterija globoka jama. Njeno obliko nakazuje po vsej verjetnosti Plast žganine, ki smo jo omenili v prejšnjem odstavku. Vse plasti, ki smo jih doslej naštevali, so nastajale z zasipanjem. Plast žgane gline pod temelji zidu je mogoče le posledica utrjevanja mehke osnove. Tej fazi v prid _govon popolna odsotnost vsega drugega gradiva oz. najdb. Ta profil terja ponovno dokumen­ tacijo sterilne plasti ter zelo detajlno opazovanje. „ • . . , V podaljšku severne stene prezbiterija so štirje večji pescenci z merami od 20X30 do 30X40 cm, nepravilno razporejeni in segajo za 80 cm vzhodno od vzhodnega zidu prezbiterija. Med seboj niso vezani in so stratigrafsko starejši od prezbiterija. Kamni ležijo na 30 cm debeli plasti subhumusa, kije prepojen s pepelom in ogljem. Niže je srednje rjav subhumus brez najdb. Ob tej plasti se struktura profila menja: sprememba materiala pride posebej do izraza pod vzhodno steno prezbiterija. Tako omejen profil je dolg 2,2 ter visok 1,20 metra. Pri višini ni upoštevan vkop, ki je pod gladino vode v jami. Protil začenja z zidom in v njem razlikujemo tri horizontalne plasti: 15 cm debela plast sivo- žgane gline, 30 cm debelo plast oglja in humusa. V naslednjih 30 cm si izmenoma 262 sledijo 10 cm debela'plast svetlo sive gline, 10 cm debela plast humusa in znova 10 cm debela plast humusa in znova 10 cm debela plast gline. To zaporedje se ponovi trikrat. Temu sledi 30 cm debela plast subhumusa, ki je gosto pomešan s pepelom in ogljem. Na južni polovici je prehod v čisto plast gline v kateri je 8cm debela plast oglja. Poslej sledi jama, globoka najmanj 1 m, ki je^pa ne moremo analizirati zaradi talne vode. Ob južnem zaključku zavija profil skoraj pravokotno proti jugovzhodu v dolžini do 1,5 m ter v vismo od1 0,7 do lm. V najnižji plasti sta ilovica in subhumus prepojena z ogljem^ JNa tem materialu je vogal nekega objekta, ki je iz velikih peščenih olosc. Kamm ležijo v treh plasteh: v najnižji je lomljenec vehkosti do l°X5cm^ zatem plošča, ki meri 50 X 70 cm in čez to zopet plosca velikost, 70X80 cm.Tako postavljene plošče dajejo videz vogala neke pravokotne staïbe, ki je starejša od pravokotnega prezbiteri ja in enako od kontrat ora. Opis situacije po zaključnem izkopavanju v 1. 1969 Z izkopom v 1. 1969 smo začeli ob izhodni izkopni meji iz 1- 19^? v dolžini štirih kvadrantov oz. 16 m. Izkop smo nadaljevali proti vzhodu v dolžini 4,5 kv. oz. 18 m in kasneje proti severu po dolžini cele 1 osi ter za 4 m po X osi. Sledila je še enkratna razširitev po Y osi od X - + b do X = +12 m, toda ž izkopom te nove površine smo obstali na globini 2. planuma, tj. okoli 50 cm pod današnjo površino. Popolnoma smo raziskali 23 kvadrantov ter 5 kvadrantov do glo­ bine planuma. Opis površine pred izkopom Cela površina, ki smo jo izkopavali v 1. 1969, je na posesti Jožeta Mencina iz Drame. Zahodni del izkopnega polja 1969 je na obdelovalni površini oz. njivi, večji del pa na travniku. Površina izkopnega polja, ki pokriva njivo (kvadranti i, 8, 9 in 16), je skoraj popolnoma ravna, toda z rahlim nagibom od severa proti jugu (glej mvelman) listi del izkopne površine, ki je na travniku, visi od zahoda proti vzhodu ter ima. rahel nagib od severa proti jugu. Na travniku raste srednje visoka trava, ki je močno pomešana z deteljo in raznim plevelom. Drugih posebnosti na tej površini nismo opazili. Kljub splošnim značilnostim konfiguracije tega.terena, tj. nagibanje od zahoda proti vzhodu ter od severa proti jugu, kaže v svoji mikro- konfiguraciji še neke dodatne značilnosti: zdi se, da je na površini kvadrantov 45 do 48 približno po vsej dolžini X = +12 osi, neka meja, ki jo slutimo po rahlem valovanju površine. Kasnejši izkop je pokazal, • da je na tem prostoru meja arhitekture, ki smo jo obravnavali pri opisu planumov. Ves izkop smo opravili v štirih ali petih planumih. Globina izkopa ni enotna: ha južnem delu izkopnega polja doseže 0,9 m na severnem 1,6 m pod današnjo površino. Spodnja meja izkopnega polja je sterilna plast ilovice rjavo rumene barve s primesjo zelo fmega kremenčevega peska. Stratigrafija plasti med sterilno osnovo in današnjo površino kaze neenoten in.razgiban značaj. To se stopnjuje od vzhoda proti zahodu. 263 Najbolj različna struktura plasti je na osrednjem in zahodnem delu izkopnega polja, tj. tam, kjer je največ gradbenih plasti oz. ostalin arhitekture. Profil vzdolž vzhodne meje izkopnega polja je zelo enostaven in skoraj po celi višini enoten: to je srednje rjav subhumus, ki ga težko ločimo od humusa. Na prehodu med obema slojema, na 10 do 20 cm pod gornjim robom profila, je dolomitni lomljenec z granulacijo do 1 cm3. Plast je debela do 10 cm. Sloj subhumusa, ki sega do dna profila je popolnoma enoten, vendar razlikujemo v njem še najmanj dve hodni površini: starejša je skoraj neposredno nad hodno površino, druga pa 60 cm višje. Starejša hodna površina je lomljenec, ki je bil uporabljen kot gradbeni material. Mlajša hodna površina je iz finega dolomitnega lomljenca in ostankov gradbenega materiala. Obe hodni površini vidimo kot vodoravni in močno poudarjeni črti. Za dokumentacijo dogajanj v smeri od vzhoda proti zahodu smo se odločili za profil X = +4 m osi, ki pa ni cel in ga zato dopolnjujemo s profilom na X = +8 osi. Zahodni profil izkopnega polja nam manjka, ker je bil uničen z izkopom v 1. 1968. Najbolj značilna je situacija pod mernim stebričem na X = +4 in Y = +8 m, kjer si slede plasti v naslednjem zaporedju: žganina, glina, žganina, žganina močno pomešana s prepečeno zemljo, ki prehaja v ruše- vinsko plast in ta v humus. To je podoba na severu, ki je nekoliko dru­ gačna in ne manj razgibana od slojev na južni polovici izkopnega polja. Plast žganine na južni polovici izkopnega polja začenja neposredno nad sterilno plastjo in traja vse do prehoda v humus. Posebna značilnost tega dela izkopnega polja je izredno fino plastenje oz. hitra menjava materiala. Pregled stanja najdb — ostankov arhitekture na površini, ki smo jo odkrili v letu 1969 Poleg številnih drobnih najdb: fragmentirane keramike in železnih izdelkov raznih vrst, ki jih opredeljujemo kot notranjo opremo delav- niških in stanovanjskih prostorov ter kot lokalne izdelke, so tu še ostanki arhitekture, ki predstavljajo enoten zazidalni kompleks. Tu sta še dva objekta, ki ju ne moremo uvrstiti v arhitekturo, sodita namreč med objekte, ki pričajo o proizvajalni dejavnosti v Otoku. Na osrednjem delu površine, ki smo jo izkopaii je strnjen kompleks temeljev za cerkev z najmanj tremi gradbenimi fazami. Znotraj cerkve je več skupin ruše- vinskih plasti, ki so različne po značaju ter v raznih horizontih. Na severovzhodnem in jugozahodnem delu cerkve je strnjena ruše- vinska plast, ki se naslanja na zunanje lice zidov »cerkve«. Jugovzhodni vogal cerkve podpira zid, ki se podaljšuje v skoraj 10 m dolg in do 2 m širok nasip. Južno od cerkve je več kompleksov ruševinskih plasti na različnih horizontih, ki so po vsej verjetnosti na določen način povezani s cerkvijo. 264 ^•kvadrantu 30 je kurišče ali mogoče tudi peč, ki jo je treba zaradi oblike'in predvsem zaradi navzočnosti žlindre in »vareša« povezovati z železarsko predelovalno dejavnostjo. V sterilni plasti (ilovica na površini kv. 49) je bila vkopana eliptično oblikovana jama, ki je najstarejši objekt na tem kompleksu. Zaradi detajlnejšega spoznavanja položaja in pravilnejšega opre­ deljevanja posameznih objektov bomo oštevilčili vse objekte, jih opisali in šele potem začeli s študijem odnosov med posameznimi objekti. Opis cerkve: A. Južni zid cerkve: — zunanja dolžina 9,5 m • ' . — notranja dolžina 8,5 m — širina. 0,85 m — zidali so z lomljencem velikosti od 10 X 10 do 30 X 40 ter vezali z malto svetlosive barve. Pesek je imel granulacijo do 2 cm3. Po višini je zid ohranjen zelo neenotno. Ob zunanjem ter notranjem licu zidu so • uporabljali večje kose lomljenca, ki so jih deloma tudi prirejevali, oz. grobo obdelali zunanji del. Med obema licema so uporabili za polnitev drobnejše gradivo. Kamni ležijo v. vodoravnih vrstah. V vzhodnem vogalu ladje stoji temelj za oltarno menzo, ki v da­ našnjem stanju nima pravilne pravokotne oblike. Po osi S-J meri 1 in po osi V-Z pa 0,9 m. Menza je sezidana iz lomljencêv apnenca in peščenca velikosti od 10 X 10 do 30 X 40 cm. Malta je svetlosiva in po zunanjem videzu identična z malto iz južnega zidu ladje. Prezbiteri j: — zunanja dolžina zidu 4,2 m, — notranja dolžina r zidu 3,6 m, — zid je zgrajen iz lomljencev peščenca in apnenca velikosti od ' 10 X 10 do 30 X 40 cm. Za vezavo so uporabili svetlo sivo malto, ki je bila pomešana s peskom zelo fine granulacije. Temelji slop a: — začenjajo meter od vogala na prehodu iz ladje v prezbiterij. Merijo 0,9 X 0,65 m. Severozahodni'vogal slopa je polkrožno zaob­ ljen. Struktura gradnje je enotna z južnim zidom prezbiterija. »steber«: — stoji v vogalu, ki ga sklepata oltarna menza in južni zid prez­ biterija. Ima obliko -pravilnega kroga s premerom 1,2 m ter je ohranjen v,višino do 0,9m. — Po višini je »steber« zgrajen iz petih plasti oz. vrst lomljenega peščenca, ki je vezan s srednjesivo malto iz peška dokaj grobe granulacije. Po zunanjem videzu se ta malta zelo razlikuje od do sedaj opisanih. Gornja površina stebra je skoraj popolnoma ravna in zalita z malto ter, sega do temeljev južnega zidu prezbiterija. 18 Zgodovinski časopis 065 -ЧГ-^ШИЧС A* N _• L [МНВт Površina malte kaže številne odtise, ki pričajo o nekdaj nad­ gradnji. Z zunanjim lokom se »steber« dotika južnega zidu prez- biterija in oltarne menze. Temelji za »steber« so vkopani v sterilno plast ilovice in so globoki 0,9 m. Temelji za južno steno cerkve pa ležijo skoraj neposredno na sterilni plasti. Ker južni zid prežbiterija prekriva deloma gornjo površino »stebra«, sledi da je »steber« starejši in funkcionalno navezan za cerkev. Tudi globina temeljev za »steber« govori o večji starosti oz. starejši , stratigrafski legi. Pri zidovih ladje in prežbiterija opažamo različno stanje ohranje­ nosti zidov. V glavnem so ohranjene le tri plasti kamov, tj. do višine 0,5 ali 0,6 m. Mestoma do 0,8 m. B. Severni zid cerkve: — Dolžina notranje strani zidu je 8,8 m. Ta mera je približna, ker nismo mogli natančno definirati JV vogala. . — Dolžina zunanje strani zidu je 9,7 m. — Zid je zgrajen iz lomljencev apnenca in peščenca velikosti do 20 X 30 cm, ki so med seboj vezani s svetlosivo malto, v kateri je pesek z granulacijo do 2 cm3. Obe strani zidov sta zgrajeni iz deloma obdelanih lomljencev. Vmesni prostor je zapolnjen z drobnejših gradivom. Prezbiteri j: — Dolžina zunanje strani zidu je 5,25 m. — Dolžina notranje strani zidu je 3,6 m. Slop — 0,9 X 0,6 m. Zgrajen je na enak način kot slop ob južni steni prežbiterija le ohranjen je precej slabše. Pri gradnji slopa in zidu na severni strani prežbiterija so uporab­ ljali lomljeni peščenec in apnenec, ki meri do 20 X 30 cm. Zid'je vezan s srednje sivo, ne, preveč kompaktno malto, v kateri je pesek z granu­ lacijo do 2 cm3. Zid prežbiterija je širok do 0,85 m ter ohranjen v višino dveh do treh plasti kamna. Tretji sloj kamnov je ohranjen le ob slopih ter na SV vogalu zidu. »Oltafna-menza« -—meri 1,4X0,7m. Zgrajena iz lomljenca in plošč velikosti od . '.' 0,2 X 0,2 do 0,5 X 0,7 m. Ohranjeni sta dve plasti kamna. Malta je srednje siva in zelo kompaktna, pomešana z mivko. »Steber« ' — ima vtlorisu nepravilno okroglo obliko s premerom enega metra. Ohranjen je v višini 6—7 plasti kamnov oziroma 1,2 m. Lomljenci so raznih velikosti, merijo od 1,1 X 0,2 do 0,3 X 0,5 m. Kamne veže srednje siva malta, ki je rahla in zelo groba. Gradbena jama je vkopana v sterilno plast ilovice in je globoka 0,8 m. . Splošna ohranjenost severnega zidu prežbiterija je zelo različna: od ene do pet vrst kamnov. Zid je najvišji na sredi. Posebnost predstav- 266 lja zahodni zakljiiček severnega zidu. Tu je monolit apnenca velikosti 0,7 X i m, ki je bil po vsej verjetnosti obdelan ter na tem mestu že v sekundarni uporabi. 3. Zahodni zid cerkve: . — V gradbeni jami, ki smo jo lahko natančno določili (dolga je 5,5 in široka 1 m, globoka do 0,8 m), razen slojev malte ni bilo drugega gradbenega materiala. Profil za gradbeno jamo. pride še posebej do izraza pod mernim stebričem -X = 0,0, y = 0,0 m. 4. Vzhodna stena prezbiteri ja: — dolžina zunanje strani zidu 5,2 m — dolžina notranje strani zidu 3,6 m — za- gradivo so uporabili večinoma» peščenec in nekaj apnenca velikosti od 0,1 X 0,1 do 0,3 X 0,4 m. Malta je rumenkasto sive barve in mešana s peskom in dokaj fino granulaci jo. Zid "je . ohranjen v višino štirih plasti kamnov. Polkrožna apsida: Znotraj pravokotnega prezbiterija je vgrajena polkrožna apsida. Začetek notranjega loka je ob severnem zidu prezbiterija za 1,3 m in ob južnem za 1,5 m od slopa. Zid apside je širok 0,8 m ter zgrajen iz peščenca in lomljenca apnenca. ' Kamni merijo od 10 X 15 do 30 X 40 cm, vezani so s temnosivó malto, v kateri je pesek s fino granulacijo. Malta se zdi kompaktnejša kot pri ostalih zidovih, ki smo jih doslej opisovali. Baza loka meri 3,3 m, višina loka 0,7 m. Med zunanjim lokom polkrožne apside in notranjo stranjo vzhod­ nega zidu pravokotnega prezbiterija leži več kosov apnenca in peščenca, velikosti, od 20X20 do 70 X 60 cm, za katere se zdi,, da. so prišli ha ta prostor z rušenjem polkrožne apside ali. vzhodnega zidu pravokot­ nega prezbiterija. Pri polkrožni apsidi so ohranjene tri do štiri vrste kamnov. Gradbena jama je globlja v sredini in plitvejša ob začetkih kra­ kov loka; toda v celoti je globlja od gradbene jame za pravokotni prez- biterij. To prihaja še posebno do izraza ob izteku južnega dela loka polkrožne apside. Pri teh opazovanjih je treba poudariti naslednje: 1. Temelji polkrožne apside, čeprav nižji, ne segajo pod temelje severnega ali južnega zidu pravokotnega prezbiterija. 2. Med kamni polkrožne apside in pravokotnega prezbiterija ni pre­ pletanja oziroma včlenjevanja. Starejši elementi' arhitekture • Profil pod vzhodno steno pravokotnega prezbiterija kaže nekatere zanimive značilnosti: 1. V dnu gradbene jame pod vzhodnim zidom pravokotnega prezbi­ terija je plast prepečene gline. . ' K 267 2. Prvi sloj kamnov v temeljih vzhodnega zidu pravokotnega prez- biterija leži na plasti prepečene gline. 3. Zgoraj omenjena prepečena glina je na neki starejši hodni povr­ šini, ki prehaja v ploščad iz velikih plošč peščenca (1,4 X 1,100 m). V tej ploščadi razlikujemo tri plasti; najnižja je iz drobnega lomljenca, druga iz večjih plošč (ena meri 60 X 40 cm) in tretja, od katere vidimo le del, ki meri 1,00 X 0,6 m. Tako opisan objekt daje videz vogala nekega te­ melja, ki se nadaljuje na zahod pod pravokotni prezbiterij in na vzhod pod nasip v podaljšku kontrafora. Kompleks, ki smo ga pravkar opisali, leži na plasteh, ki pokrivajo še starejši vkop,,ki se širi pod pravokotni prezbiterij in proti vzhodu skoraj na celi površini kv. 49. 4. Na SV vogalu kv. 50, v plasti nad opisano jamo, je še ena sku­ pina plošč iz lomljenega peščenca, ki kaže dvojno plastenje. Strati- grafsko jih označimo z ostanki pod JV vogalom pravokotnega prez- biterija. 5. Nekoliko drugačno podobo ima skupina kamnov, ki je v po­ daljšku severne stene prezbiterija. Dno izkopa za ta objekt je v neki globini kakor objekt ob JV vogalu prezbiterija. Oba objekta sta iz ru­ menkastega peščenca. Kamni pokrivajo površino 0,8X1,00 m merijo pa od 3 X 0,4 do 0,5 X 0,4 m. Velja poudariti, da ti kamni niso povezani s temelji prezbiterija. 6. Enako kakor pod t. 4 opredeljujemo tudi skupino peščencev v severnem podaljšku vzhodne stene prezbiterija. Na površini 0,7 X 0,9 m so v dveh plasteh plošče peščenca velikosti od 0 X 0,1 do 0,5 X 0,5 m, ki niso povezane z zidom prezbiterija in se nadaljujejo proti severu. Gradbene jame i - Vzhodni zid pravokotnega prezbiterija in lok polkrožne apside ležita na starejšem izkopu oz. »jami« v kateri so bile številne najdbe. Severni in južni zid prezbiterija oz. njuni temelji so vkopani v siv­ kasto rumeno glino, ki je nastajala s sukcesivnim plastenjem. Na enakem gradivu sta tudi oba daljša zidova ladje. Plastenje je še posebno izra­ zito na prehodu iz ladje v prezbiterij oziroma pod južnim slopom. Gradbene jame, »jama« v kv. 49 ter plastenje v najnižji plasti temeljev dokazujejo, da je bila že prva cerkev postavljena na starejših kulturnih plasteh. Dokončni odgovor o dataciji teh plasti bomo dobili šele po opredeljevanju najdb iz jame v kv. 49. Opis r u š e vinskih p las ti znotraj in zunaj tlorisa cerkve Znotraj tlorisa cerkve je največji objekt pokrit z ruševinsko plastjo v kv. 29. Značaj tega objekta smo obravnavali pri opisu profila št. 13. V njem razlikujemo najmanj tri gradbene faze. 268 Najredi kvadranta 29 je ovalen objekt, ki smo ga deloma raziskali: P" X = +2, Y =+2 m je površina nepravilno ovalne oblike (1,6 X 1,4 m), ki smo jo izkopali do 0,8 m nad dnom izkopa. Na tej visini se je pokazala temnosiva počena plast ilovice, za katero smo ugotovili, da je razširjena po celi površini objekta in da ima konkavno obliko. Plast pre­ pečene ilovice meri 1,2 X 1,3 m. Osrednji del je globlji za okoli 0,2 m od robov. Konkavni del površine je pokrivala plast fine žganine, v katerx smo našli pepel, drobno oglje, svetlosivo malto, drobce opeke, koščke keramike in veliko kosov oksidiranega bakra' ali brona. Pri de- tajlnejšem pregledovanju in odstranjevanju te plasti smo našli nad dnom konkavno oblikovanega prostora v vrsto položene strešne opeke veli­ kosti 0,2 X 0,25 m. Opeke so bile razporejene radialno. Pod opekami, ki so pokrivale skoraj tri četrtine konkavno oblikovanega prostora, je še do 10 cm debela plast žganine, ki je po sestavi enaka gradivu nad ope­ kami. Ni nobenega dvoma, da je konkavni prostor umetno oblikovan m je po vsej verjetnosti služil kot ognjišče, kajti plast prežgane ilovice pod ognjiščem je debela do 10 cm. Tolmačenje tega profila najdemo v prof. št. 5: Tu so najmanj 4 hodne površine. Spodnji profil odgovarja najbrž času, ko je stala na tem prostoru cerkev. Vse ostale kopičenje je kasnejše in nam kaže na še najmanj tri hodne površine. Eno je treba povezovati s »kuriščem« in drugo z estrihom. Pri slednjem razlikujemo najmanj dva horizonta hodnih površin. Ta objekt bo pri detajlnem študiju stratigrafije ter pri relativnem časovnem opredeljevanju odkrite cerkvene arhitekture igral odločujočo vlogo. Skoraj popolnoma enako stratigrafsko strukturo imajo tudi drugi objekti zunaj cerkvenega tlorisa: to je objekt ob vzhodni meji kv. 29 ter dva manjša na osrednjem delu kv. 38. Splošni pregled izsledkov izkopavanja v 1. 1969 Vsa dokumentacija, ki smo jo zbrali z običajno sistematiko doku­ mentacije, je za dokončno presojo kronologije nezadostna. Za'to je po­ treben študij nekaterih detajlov, ki ne sodijo v okvir sistematike pro­ filov in planumov. Tovrstne dokumentacije bomo opravili v 1. 1970. V tej fazi študijske obravnave izsledkov izkopavanj v 1. 1969 si lahko dovolimo le sumiranje splošnega značaja, tj. do tiste faze, ki nam jo dovoljuje doslej zbrana dokumentacija. Najtehtnejši in nesporen rezultat izkopavanja v 1. 1969 je odkritje cerkve, ki jo razčlenjujemo v naslednjem elementu razvoja: 1. Pravokotna ladja velikosti 9,5 X 6,8 m, ki je povezana s pravo­ kotnim prezbiteri jem, ki meri 5 X 5 (zunanja meritev) oziroma 4,4 X 3,3 (notranja meritev). Rast tako zarisanega objekta ni organska, kajti sime- trali ladje in prezbiterija se ne ujemata, temveč tvorita top kot s teme­ nom v ladji 1,00 m od slopa. Ladja tudi ni popolnoma simetrična: severna 269 rama ladje (tj. severovzhodni vogal) je širša od južne. Ti elementi pa vsekakor opravičujejo tezo o ločenem nastajanju ladje in prezbiterija. 2: V pravokotni prezbiterij je bila vzidana polkrožna apsida. Profil na X = +4 osi, še posebej tisti del nad polkrožno apsido in vzhodno steno pravokotnega prezbiterija, upravičuje domnevo, da sta oba zidova stala do časa, ko sta bila skupaj porušena. Stratigrafija nad ruševi­ nami obeh zidov je popolnoma enaka. K tej drugi fazi sodita oba slopa, tj. slavoločni obok. 3. V vogalih ladje na prehodu v prezbiterij sta menzi stranskih oltarjev. Situacija ne dovoljuje, da bi lahko zanesljivo ugotovili čas postavljanja obeh menz. 4. V severozahodnem vogalu ladje je skupina v loku postavljenih kamnov, ki povezujejo severni in zahodni zid ladje. Znotraj tako omenje­ nega prostora stoji velik, blok peščenca. »Objekt« je nastal istočasno z ladjo. Njegove funkcije nismo mogli določiti, vendar se nam je zaradi položaja in deloma zaradi oblike vsilil delovni naziv »krstilnica«. 5. V podaljšku simetrale jugovzhodnega vogala pravokotnega prez­ biterija je na zunanji strani podporni zid iz večjih lomljencev (zid meri 2X 1,5 m). Podporni zid se podaljšuje v nasip iz lomljencev, ki ima nepravilno trikotno obliko, dolg je 8,5 in širok do 2 m. Nasip je vzpo­ reden z nekdanjo strugo Krke. Os podpornega zidu teče proti jugo­ zahodu. Površje nasipa pada proti nekdanji strugi. Obstoj nasipa in podpornega zidu je dokaz, da je stal pravokotni prezbiterij tudi potem, ko so vzidali polkrožno apsido. Z rušenjem vzhodne stene pravokotnega prezbiterija bi nasip in zaščita postali nesmiselni. 6. V vogalih med menzama obeh stranskih oltarjev in severno in južno steno ladje stojita dva okrogla podstavka za katera smo že ugo­ tovili, da sta starejša od obeh gradbenih faz cerkve in da se funkcionalno z njima popolnoma izključujeta. Na temelju gornjih navedb si lahko dovolimo naslednjo rekostruk- cijo: 1. Oba »stebra« in oba daljša zidova ladje se nam vsiljujeta kot najstarejša in mogoče tudi istočasna člena neke arhitekture. Oboje, opa­ zovano kot celota, bi lahko bil temelj nekdanjega p or tika neke rimske zgradbe: Rimsko poselitev kompleksa na Otoku pa itak dokumentirajo številne rimske drobne arheološke najdbe in tudi arhitektonski elementi, ki smo jih našli v zidu ob cestišču. 2. Oba zidova »porticusa« sta osnova za severno in južno steno ladje, ki ji je bilo treba dozidati le prezbiterij in ta je bil v prvi fazi pravo­ koten. 3. V gornji tloris pravokotnega prezbiterija vzidana polkrožna apsida predstavlja drugo fazó kultne arhitekture. Ob pogledu na situacijo celega izkopnega polja, tj. površine, ki smo jo odkrili v 1. 1968 in 1969, pa najdemo elemente, ki še bolj dopol­ nijo, oziroma zaokrožijo podobo stanja iz 1. 1969: 3,5 m zahodno od cerkve vzporedno z njeno zahodno steno teče zid, ob njegovi zahodni strani pa začenja cestišče. Čeprav so zidovi in omenjeni zid skupaj 270 \ \ s cestiščem ~v enakih plasteh, časovni odnos obeh kompleksov še ni popolnoma jasen. Toda ne glede na to se nam vsiljuje podoba z zidom omejenega cerkvenega kompleksa v neposredni soseščini cestišča. ' Obstoj kulturnega objekta in takega tipološkega razvoja, kakor smo ga opisali, je vsekakor pomemben doprinos k proučevanju lokalne, zgo- govine; vendar bi veliko izgubil v tehtnosti, če ne bi imeli na razpolago še druge dokumentacije, ki govori o relativnih kronoloških odnosih med posameznimi objekti in če ne bi imeli novih opor za absolutno datacijo vsaj za eno od stratigrafskih izhodišč'. Izhodišča za kronologijo: V čas pred cerkev s pravokotnim prezbiterijem postavljamo najprej stavbo od katere smo našli ostanke pod severovzhodnim in jugovzhodnim vogalom pravokotnega prezbiterija. ' < ' Še starejša pa je kožarsko predelovalna dejavnost, katere ostanke smo našli neposredno pod prezbiterijem obeh Cerkvenih faz oziroma pod ostanki arhitekture, na kateri sloni pravokotni prezbiteri j. Stra- tigrafsko v istem sloju in brez dvoma starejši od cerkve je izkop za »kurišče«, ki smo ga opazovali v kv. 30 ter .neposredno ob severni steni ladje. Čeprav je stratigrafski odnos cerkve in kurišča popolnoma jasen, ne moremo še ničesar reči O časovnem odnosu med »kuriščem« in »ko­ žarsko jamo«. Zelo verjetno je, da sta oba objekta istočasna. Oslanjaje se na grobo opredelitev stratigrafie oziroma profil v kv. 29 ugotavljamo v času po porušitvi cerkve še najmanj dve, če né tudi treh hodnih površin, ki bi jih bilo treba istovetiti tudi z gradbenimi fazami. ' ,,,.'. i Povzetek stratigrafskega zaporedja bi se glasil: 1. »Kožarska jama« in najbrž »kurišče« v kv. 30. — Najstarejša sred­ njeveška faza. 2. Ostanki arhitekture pod severovzhodnim in jugozahodnim vo­ galom pravokotnega prezbiterija. ' 3. Cerkev s pravokotnim prezbiterijem. 4: Cerkev s polkrožno apsido, vzidano v pravokotni prezbiterij. 5. Faza »kurišče« v objektu na; osrednjem delu kv. 29. 6. Hodna površina oz. tlak iz »estriha« v objektu na osred. delu ' kv. 29. ' ' 7. Hodna površina oz. tlak iz lomljenca in oblic nad tlakom in estriha v objektu na osrednjem delu kv. 29. 8. Temelji za okrogle stebre ob obeh stranskih oltarjih, ki so najbrž starejši od vseh naštetih objektov in jih imamo za antične. • Med naštetimi osmimi gradbenimi fazami so časovno determinirane naslednje : 1. Najmlajši tlak, ki ga omenjamo v prejšnjem seznamu pod št. 7 (to je tlak iz oblic in lomljenca na najvišji plasti na objektu v osred­ njem delu kv. 29) predstavlja zadnjo gradbeno fazo v Otoku. Leto. 1473, tj. ko so Turki Otok porušili, je njegova skrajna časovna meja. 271 2. Za kožarsko dejavnost in »kurišče« v kv. 30 lahko rečemo samo, da sta iz časa neposredno pred najstarejšo srednjeveško arhitekturo, ki jo v seznamu obravnavamo pod št. 2. 3. Cerkve s pravokotnim prezbiterijem (pod št. 3) ne moremo po­ staviti v čas po 11. stol. in ne daleč pred 11. stol. Časovni okvir 11. stol. je najverjetnejši. Dokončni odgovor bomo dobili po študijski obravnavi tipologije tega tipa cerkve. 4. Najnižji delavniški horizont izkopnega polja, ki smo ga obravna­ vali v 1. 1968 istovetimo stratigrafsko s plastjo neposredno nad ruše­ vinama obeh cerkvenih faz. Delavniško plast smo doslej vedno pove­ zovali s časom nastanka Otoka ali pa kmalu po ustanovitvi. S tem opre­ deljevanjem, ki ima le začasen značaj, smo prišli do treh absolutnih časovnih mejnikov: 11. stol. za čas cerkve s pravokotnim prezbiterijem; 12. ali začetek 13. stol. za čas nastanka delavniških plasti in 1. 1473 čas ko je uničena arhitektura nad zadnjo hodno površino. Do podrobnejše kronološke sheme bomo prišli le po študijski obravnavi keramičnih in železnih najdb. V tem trenutku lahko damo le nekaj splošnih podatkov o obeh sku­ pinah gradiva: razen manjšega števila keramičnih fragmentov v naj­ nižjih plasteh v kv. 52 in 45, ki so po obliki in strukturi najverjetneje zgodnjesrednjeveški, ima vsa ostala keramika pozno srednjeveški značaj. Keramični fragmenti, ki smo jih našli v 1. 1969, segajo skozi vse izko­ pane plasti in so popolnoma tipološko enaki keramičnim najdbam iz 1. 1968. Ugotovili smo, da imamo opraviti s popolnim razvojem keramič­ nih oblik v časovnem obdobju od poznega 11. do druge polovice 15. stol. V 1. 1969 smo našli približno 2000 fragmentov keramike^ ki jih bomo šele začeli urejevati in opredeljevati. Kovinske najdbe: V 1. 1969 smo našli mnogo večje število železnih predmetov kot v letih 1967 in 1968. Večja je tudi izbira in predvsem je jasnejša pro­ storska razporeditev tovrstnih najdb. Številčno so najdbe zastopane v naslednjem vrstnem redu: " 1. Žeblji — kovani, delimo jih v dve.veliki skupini: a) že uporab­ ljene, b) neuporabljene in najbrž izdelane na tem prostoru. Uporabljeni žeblji so praviloma zviti in skoraj praviloma kažejo debelino lesenih kosov, ki so jih vezali. Žeblje smo našli v vseh planumih. 2. Železni ključi so številnejši kot v 1. 1968 in enako sta zastopani obe skupini a) z okroglo zanko b) z zanko v obliki gotskega loka skoraj vseh razvojnih oblik. Ključi so bili najdeni v vseh planumih. 3. Razno — železno okovje za hišno uporabo; najdeno v vseh pla­ numih. 272 \ \ 4. Praktično uporabni predmeti: a) konjska oprema, b) pasne spone, železne in bronaste, c) škarje d) železni obročki, e) žel. noži, manjši. K nožem, ki so skoraj praviloma z ravnim hrbtom in naprej usločeno konico, je treba prišteti'najbrž tudi kamnite bruse, f) svedri, g) strgala, 'k) verige. 5. Orožje: letos smo našli, le razne tipe puščičnih osti, ki pa so pra­ viloma imele tulec. 6. Keramične uteži za statve. K stratigrafiji najdb: Čeprav so številne najdbe že v začetku kul­ turne plasti, tj. v planumu 2, so najštevilnejše, oz. izredno bogato zasto­ pane v planumu 3. Revnejši je planum 4, nakar se številčno zmanjšujejo . do najnižjega horizonta kulturne plasti, v našem slučaju jè to planum 6. Shematični prikaz razporeditve najdb po planumih in kvadrantih nam kaže lijakasto razporeditev. Ta shema razprostranjenosti najdb po višini postane še posebej pomembna, če opazujemo to gibanje z ozirom na izkopno polje, ki smo ga odkrili v letu 1969. V vseh planumih so za­ stopane najdbe v kv.,40, 45 in 46. Največja gostota, za katero smo ugo­ tovili, da je bila v globini planuma 3, pa pokriva kv. 28, 29, 30, 39, 40, 46, 48, 49 in 50. Z ozirom na cerkveno arhitekturo, ki nam je bila pri vseh dose­ danjih opazovanjih izhodišče in vodilo, ugotavljamo, da je le manjše število želez, najdb na prostoru znotraj arhitekture in sicer so iz plasti nad horizontom ruševin. Najštevilnejše so najdbe iz prostora južno od cerkve, ki segajo tudi skozi vse planume. Enako podobo, ki pa je ome­ jena le na en kvadrant, imamo y kv. 30, tj. tam, kjer je »kurišče« in v kv. 49, kjer smo našli »kožarsko jamo«. Najdbe znotraj tlorisa cerkve, ki so skoraj praviloma omejene na planum 3, tj. na horizont nad ruše­ vinami, nam dovoljujejo, da že na tej stopnji obravnave izsledkov izko­ pavanj 1. 1969 lahko rečemo, da se železarsko predelovalna dejavnost raz­ vije v glavnem v času, ko je cerkev porušena. Detajlna obravnava tipo­ logije železnih najdb in njihove razprostranjenosti z ozirom na verti­ kalno in horizontalno stratigrafijo nam bo dala v roke bolj determinirana izhodišča za relativno in absolutno kronologijo. Sistematsko raziskovanje v letu 1970 Izkopavanje in druga raziskovalna terenska dela so trajala od druge polovice julija do konca novembra. V tem času smo opravili naslednje: 1. Na izkopnem polju iz 1. 1969 smo dokončali sektor 4 (kv. 55» 56, 273 / • / 57, 58 in 59), ter izkopali sektorja 5 (kv. 60, 61, 62, 5, 6, 7 in 4); ter 6 (kv. 20 in 21). To je skupno 14 kvadrantov oz. 225m2. 2. Med južno mejo izkopnega polja in nekdanjo strugo Krke pri Drami smo izkopali štiri sonde naslednjih velikosti: sonda 1, dolga 10 in široka 1 m; sonda 2, dolga 6,3 in široka 1 m; sonda 3,'dolga 6,3 in široka 1 in; sonda 4, dolga 5,5 in široka 1 m. Po zaključenem izkopu sond smo izkopali tudi ves prostor med sondama 2 in 3. Skupna površina 94 m2. 3. Na kultnem objektu, ki smo ga odkrili že v 1. 1969, smo morali opraviti naslednja študijska opazovanja: 1. Preveriti odnos med pol- krožno apsido in pravokotnim prezbiterijem. V ta namen smo ponovno odkopali prostor ob notranjem loku polkrožne apside, naredili manjše sonde pod temelji polkrožne apside in pravokotnim prezbiterijem ob se­ vernem in južnem, stičišču zidov. Iz istih pobud smo odkopali prostor med zunanjim lokom polkrožne apside in vzhodno steno pravokotnega prezbiterija. 2. Analizirati odnos med stavbnimi elementi ob SV in JV vogalu pravokotnega prezbiterija in prezbiterijem. Za te elemente smo vi. 1969 dopustili možnost, da so starejši od pravokotnega prezbiterija in cerkve. Na vprašanje o gradbenih ostankih ob SV vogalu pravokot­ nega prezbiterija smo lahko odgovorili le po izkopu kv. 56. Ker ostanke ob JV vogalu pravokotnega prezbiterija delimo na dve skupini, ki se razlikujeta po tehniki izdelave in sosledju, smo odkopali ves prostor okoli »kon traf ora« in ob gradbenih ostankih v vogalu med »kontrafo- rom« in vzhodno steno pravokotnega prezbiterija. 3. Ugotoviti odnos med okroglimi temelji v SV in JV vogalu ladje in severno ter južno steno ladje. V ta namen smo očistili starejši zasip in naredili izkop pod temelji severne in južne stene prezbiterija neposredno ob okroglih teme­ ljih. 4. Znotraj tlocrta ladje smo 1. 1969 pustili različne ostanke na petih krajih in smo vsakega zase opredelili kot samostojen objekt. Sem sodi npr. kup pod mernim stebričem X, Y — 0, 0, ostanki oz. kup s kamni, v JZ vogalu ladje, kurišče v SV vogalu kv. 29, ostanki v SZ vogalu ladje ter dva kupa s kamni v kv. 38. Vsak objekt posebej smo odkopali in analizirali po principu izkopa po planumih. Študijski izkopi povezani s kultno stavbo so nam vzeli izredno veliko časa zaradi odstranjevanja velike količine zemlje in drugega gra­ diva; s katerim smo objekt zaščitili pred zimo 1969/1970, zaradi razmo­ čenega terena in pa predvsem zaradi minucioznega dela in dolgega pro­ cesa dokumentacije: . 4. V letu 1968 in 1969 smo na temelju topografskih opazovanj nare­ dili rekonstrukcijo sprememb rečnih strug, ki jih je Krka izoblikovala v zadnjih dveh tisočletjih. Ker je.ta rekonstrukcija le načelno točna, morala pa bi biti popolnoma eksaktna zaradi neposredne povezanosti • naselja na Otoku z reko, smo se odločili, da bomo naredili številne pro­ file skozi domnevane rečne struge in njihovo neposredno zaledje. Ker so arheološke sonde prezamudne in predrage, smo se odločili za sistema­ tično vrtanje z jedrnikom. Doslej smo opravili 23 vrtin, ki so razporejene na levem bregu stare struge v ovinku pri vasi Drama. 274 5. Tudi letos smo nadaljevali s proučevanjem raziskovalne metodo­ logije, tj. procesom dokumentacije in tehniziranjem arheološke analize plastenja. Menim, da smo na našem terenu v popolnosti rešili problem dokumentiranja stanja. To smo dosegli na dva načina, i. S konstrukcijo in izdelavo dveh tipov stativov za vertikalno fotografijo. (Za vertikalne posnetke izkopnega polja ter za posnemanje procesa dela in planu- mov na manjših raziskovalnih površinah.) 2. Z izdelavo pantografa za risarsko prenašanje situacije s terena na papir v merilih 1:1, 1:10 in 1:20. Med tehnične pripomočke, ki smo si jih omislili za pospeševanje fizičnega dela pri procesu odkrivanja oz. pri arheološki analizi plastenja slojev, smo v popolnosti rešili problem sondiranja z jedernikom in sicer z izdelavo lahko prenosne vrtalne naprave. S 23 vrtinami, ki smo jih napravili s to napravo ter z vzornimi jedri smo dokazali, da je konstruk­ cija v celoti uspela. V tem času smo naredili tudi vse priprave za kon­ strukcijo koordinatnega frezerja, ki ga bomo lahko preizkusili in začeli z njim delati v 1. 1971. 6. Ker danes že lahko trdimo, da smo zaključili z raziskavami kult­ nega objekta, smo zaradi njegove izredne tehtnosti ukrenili vse po­ trebno za njegovo valorizacijo s strani komisije, ki so jo sestavljali ugledni strokovnjaki. Ti in še drugi znanstveniki in kulturni ter poli­ tični delavci so se odločili za konservàcijo in prezentacijo pričujočega objekta. Da bi lahko slednje tudi realizirali smo: našli strokovnjaka — arhitekta, ki bo naredil načrt za prezentacijo in podjetje, ki bo iz­ vedlo gradbeniška dela gratis. i. Opis stanja na najdišču po zaključenih raziskovanjih v 1. 1969 ter povzetek programa za 1. 1970 Na prostoru, kjer smo leta 1967 izkopali sondo 2 (na njivi Jožeta Mencina z Drame, hišna št. 7, kat. št. 2670, kat. obč. Šentjernej), smo leta 1968 začeli s sistematičnim izkopom po principu izkopnega polja, kvadranti, piantimi. Na istem mestu smo nadaljevali tudi z delom v letu 1969. Ob zaključku terenskega dela v letu 1969 je bilo raziskano na celem izkopnem polju 34 kvadrantov. Glavni objekt, ki smo ga odkrili na tem prostoru, je kulturni objekt. To je predromanska cerkev, ki je bila postavljena najbrž na temeljih rimskega por­ uka. Kasneje so ji predelali pravokotni zaključek prezbiterija v zaključek s polkrožno apsido. Časovni razpon te stavbe naj bi bil od 11. do 13. stoletja. Ker je ta stavba najpomembnejši objekt, ki smo ga odkrili do sedaj na tem delu izkopnega polja, nam služi tudi za izhodišče za časovno in prostorno opre­ deljevanje drugih objektov. V čas pred prvo cerkev sodi kompleks za stro­ jenje kož, ki smo ga odkrili vzhodno od prezbiterija in deloma pod njim ter najbrž kurišče v kv. 30. Enako smo domnevali za ostanke temeljev, ki smo jih ugotovili ob SV in JV vogalu pravokotnega prezbiterija. Brez dvoma' sta sta­ rejša tudi oba okrogla temelja v SV in J V vogalu ladje. Vzporedno s cerkvijo, osem metrov zahodno, teče cestišče oz. tlak iz oblic in lomljenca, širok prvotno 4 in kasneje 8 m: Ob vzhodnem robu cestišča ' so utemelji nekega zidu. Najbrž ni slučaj, da je največji kamen v tem zidu (rimski podboj-obdelan) v osi cerkvene ladje. To je vsekakor element več, ki potrjuje istočasnost cestišča z drugo oz. romansko fazo cerkve. Mlajši od romanske cerkve je zid in ves , »metalurški« kompleks, ki smo ga odkrili med zahodnim zidom cerkve in pravkar omenjenim cestiščem. ••> 275 2. Sistematska dokumentacija izkopavanja na izkopnih sektorjih 4, 5 in 6 Dokumentacija sektorja 4 izkonïvftSfiZ TÏÏ °ZnaČili, k/- 55T5-9' *J- Yrsta Garantov ob severni meji t o п Ä aj !Г$ ^-Па tej P°vršini P°sneli Plast do globine pla­ numa 2, tj. do 50 cm pod današnjo površino. Opis planuma 2 Zaradi velike dolžine sektorja, tj. 20 m, in velikega padca, nam ni uspelo popolnoma izravnati površine planuma. Celo površino planuma pokriva enot- Han£r c "лР4* rjaVe?a .humu4a' ki Je fino zrnat ^ le mestoma pomešan z drobci gradbenega materiala. V severo zahodnem vogalu kv. 59 je skupina Ä£eV PfsCenca ^elik?,sti d° 20 X 30 cm, ki so razporejeni na površini zob* hko nepravilnega trikotnika. Kamni med sabo niso povezani, le ob zahodni meji kvadranta je nekaj fragmentov malte z grobo granulaci jo: Po sredi kv 57 У, sinerx V—Z ter meter širok pas lomljenca velikosti od 5 X 5 do 20X20 cm' V podaljšku te skupine, tj. proti vzhodu v kv. 56 in proti Z v kv. 58 so posa­ mezni kamni, za katere se zdi, da so povezani s skupino v kv. 57. Pričujoča skupina kamnov je vzporedna s severnim zidom ladje. Na površini kv 55 56 so številni koscki temno rdeče opeke ter koščki oglja Značaj planuma 2: Kljub enotnosti zasipnega gradiva ha površini tega planuma sodimo da skupini kamnov v kv. 59 in enako v kv. 57 medstavlja!a le vrhnjo plast objektov v nižji legi. J Opis planuma 3 чп„ F°rfnî Planuma 3 j? na Z strani izkopnega polja globoka 30 in na V 50 cm pod današnjo površino Planuma nismo mogli izravnati in ima skoraj enak nagib kakor planum 2. To je tudi razlog, zaÊaj je med obema koncema na tem planumu material tako različen. Ob zahodnem robu kv. 59 in še Г sebej v njegovem JZ vogalu so bile številne železne najdbe, veliko žlindre in številni fragmenti keramike To povezujemo s kopastim nasipom >vareša« ki mu sledimo ze v začetku profila ob južnem robu kv. 59. Ostale površine kv. 59 58, in 56 delimo na dva dela. Na južnem delu površine teh kvadrantov so šte- vihu sedovi gradbenega materiala, (malta, oglje) in najbrž tudi ostanki zidov kar sklepamo po situaciji v kv. 57 in 58. Sloj med 2. in 3. planumom bi morali označiti kot rusevmski. V severni polovici vrste kvadrantov, ki smo jo pravkar imenovali, je tudi enotno gradivo. To je srednje rjav subhumus v katerem so številni iragmenti oglja, kamnov in temno rdeče pečene opeke. Na vsej površini tega planuma je bilo v plasti med 2. in 3. planumom veliko fragmentov pozno srednjeveške keramike. Iz podobe, ki smo jo dobili z opisom izstopa situacija na površini kv. 55- tu je le srednje rjav humus, v katerem so neznatni sledovi gradbenega mate­ riala. Ne bi ga mogli definirati kot »kulturno plast«, prej daje vtis pravkar zapuščene kmetijske obdelovalne površine. Značaj ph 3: Z ozirom na skromen spektor barv na površini planuma 2 je površina pl. 3 izredno razgibana. Kaže začetek bogate ruševinske plasti ki ima dve značilnosti: ^vareš« in suhi zid. To je dovolj, da lahko sklepamo' na nadaljevanje metalurške predelovalne dejavnosti, ki smo ji že sledili na IP 1969 m 1968. Ta opredelitev vsekakor velja za zahodni del letošnje izkopne površine se posebej za kv. 59—57. Enako razgiban je vzhodni del izkopnega polja, tj. kvadranta 54 m 55. Toda tu ne najdemo »vareša« in zato tudi ne kaže pove­ zovati konca IP z metalurško dejavnostjo. Zaradi neposredne bližine severnega zidu prezbitenja m strojarske jame bomo pri nadaljnjih opazovanjih tega sektorja upoštevali možnost povezav. 276 Opis planuma 4 Površina planuma je т globini 90cm ob zahodnem in 60 cm ob vzhodnem robu izkopnega polja. Značaj tega planuma je skoraj popolnoma enak površini na planumu 3. Le na kv. 55 opažamo izrazite barvne površine, ki jih na ostalem delu tega planuma ni in prav tako ne na planumu 3. Barvne površine 10—12 kažejo na notranjost prostora v katerem je bival človek. Isto velja za površino 6. Površine 1—3 so iz notranjosti nekega delavniškega prostora, ki je imel ko­ vinsko predelovalni značaj. Tu sta namreč »vareš« in žlindra, ki se je kopičila okoli njega. »Zidu«, ki smo mu sledili na pl. 3 po vsej površini kv. 57 na pl. 3 ni več. V jugovzhodnem vogalu kv. 56 je prišel, na dan zid iz lomljenega peščenca, ki je vezan z rumenkasto malto. Do krone je zid vkopan v temnosivem sub- humusu, ki je prepojen z žganino in v katerem je polno oglja in železnih najdb. (Še posebno na površini 6.) Opis planuma 5 Površina tega planuma je okoli enega metra pod današnjo površino. Gra­ divo med obema planumoma smo izkopavali v dveh slojih debeline od 5 do 10 cm. Sprememba vrst in značaja materiala v tej globini ni bila veliko hitrejša kakor v višjih plasteh, toda bolj značilna. Nagib od Z proti V se je v tej globini zelo zmanjšal. Značaj planuma 5 Površino planuma delimo na tri dele: zahodnega (kv. 59 in 58), srednjega (kv. 57 in 56) ter vzhodnega (kv. 55). Na srednjem delu (kv. 57 in 56) smo prišli do sterilne osnove, Vendar so tudi v sterilni plasti trije manjši vdori. To so barvne površine 9, 10 in 11. Površina 11 je vezana za ostanke arhitekture, ki jo omejuje s treh strani in je po svojem značaju z njo povezana. S problemom tolmačenja te površine se bomo ukvarjali detajlriejše ob raziskovanju cerkvene arhitekture. Površini 9 in 10 predstavljata vkop oz. vdor znotraj nekega stavb­ nega objekta, k ga za sedaj še ne moremo definirati. Površina 4 na meji ined kv. 59 in 58 predstavlja temelje zidu, ki je ločeval dva prostora znotraj najbrž zidane stavbe. Površina 2 predstavlja le gradivo, ki je začelo v nekem obdobju plastiti čez kup »vareša«, ki smo ga ugotovili s površino 1. Površina 6 pred­ stavlja ozek pas, ki se nadaljuje pod severno mejo izkopnega polja, na jugu pa vodi naravnost proti sredi kurišča, ki smo ga našli že lansko leto v najnižjih plasteh v kv. 30. Na prostoru med površinama 1 in 6 je treba videti notranjost neke stavbe, pri kateri smo ugotovili naslednje elemente: kurišče s kanalom ter kup »vareša«, ki ga pokriva debel sloj žlindre. Najdbe, v glavnem, kera­ mika, so bile skoraj izključno na površini 6, skupaj z živalskimi kostmi. Po­ samezni kosi keramike so bili tudi na površinah 3, 5 in 6. Kot tretji del te izkopne površine smo označili kv. 55 oz. barvne površine 12—15. Površina 12 predstavlja prehodni, prostor med sterilno ilovico oz. osnovo in površino i 5. Tu je globok vdor temnosivega humusa, v katerem je veliko kosov oglja in lomljerlca velikosti do 10 X 10 cm. Enak značaj imata tudi površini 13 in 14 in predstavljata vdor v sterilno plast na prehodu med površinama 9 in 12. Najdbe: posebno koncentracijo železnih najdb in keramike smo opazili na površinah kv. 58 in 59. Planum 6 Pri opisu planuma 5 smo ugotovili, da je na tej globini sterilna plast ilo­ vice, razen na manjših površinah v kv. 56 in 57 ter na celi površini kv. 58 in na polovici površine kv. 59. Na teh površinah je bil na horizontu planuma 5 le siv subhumus, na katerem je bilo več manjših barvnih površin. Plast med planumoma 5 in 6 smo odkopali v treh horizontih in sicer 5a, 5b in 5c. Debelina sloja je bila 50 cm. Temna plast, ki je bila na površini višjih planumov dolga 277 skoraj 6 m, se je tukaj skrajšala na 2,5 m. Sterilna osnova se tu začne spuščati stopničasto proti meji med 58 in 59 kvadrantom. Ni dvoma, da je to vkop v sterilno osnovo, ki je povezan.s kuriščem v severni polovici kv.-39. Tolmačenje planuma 6 Na površini 5 se končuje kopičenje žlindre, ki smo jo zasledili že v globini pl. 2, tj. največ do 80 cm pod današnjo površino. V površinah 3 in 4 vidimo dve fazi nadaljevanja vkopa na zahodnem delu površine pl. 6. Rekonstrukcija situacije v kv. 59 bi nam dala približno naslednjo podobo: tesno ob kupu žlindre je bil okrogel vkop (površina 1). Istočasno je še vkop na večjem delu površine kv. 58. Najdbe, tj. keramika in nekaj železnih predmetov, so bile v plasti med 5 in 6 planumom. Tesno ob severo vzhodnem vogalu kv. 57 začenja na površini planuma 6 vkop, ki ima polkrožno obliko, globok 50 cm. Na dnu tega izkopa je srednje siv subhumus, pomešan s številnimi fragmenti opeke, oglja in prepečene zemlje. Ob zahodni meji kv. 56 je pravokoten vkop velikosti 100 X 65 cm, globok 60 cm. Vkop leži v diagonali kvadranta. V jami je bil temno siv subhumus ter sledovi oglja. Površina pl. 6 je na kv. 55 do 15 cm nižja kot na kv. 56 in 57. Na vzhodni polovici kvadranta sta še dve terasi, ki se spuščata proti izkopu v kv. 49. Dno izkopa pokriva sterilna plast svetlo sive gline, na kateri zasledimo le mestoma sledove oglja. Iz dosedanjih izvajanj o situaciji na površini planuma 6 bi morali na­ rediti naslednji povzetek: na površini kv. 58 in 59 je objekt, ki ga povezujemo z železarsko predelovalno dejavnostjo. Na vzhodnem delu izkopnega polja, tj. na kv. 55, pa je nadaljevanje oz. del dostopnega prostora k strojarski jami. Na vmesnem prostoru med obema objektoma, tj. na površini kv. 56 in 57, predpostavljamo, da je stal neki stanovanjski objekt. Slednje bi lahko sklepali z ozirom na vkope oz. jame in najdbe v njih v kv. 56 in 57. Dokončna situacija v kvadrantih 58, 59 ter 30 in 8 Z izkopom do globine planuma 6 smo prišli v kv. 58 in 59 na barvnih površinah 2, 3 in 4 do talne vode, ki nam je zelo otežkočala nadaljevanje izkopa in opazovanje novo nastalega položaja. Zato svojih opazovanj nismo mogli fiksirati v obliki novega planuma, temveč jih predstavljamo v obliki rekapi­ tulacije celotnega izkopa. Opazovanj v kv. 58 in 59 ni mogoče pravilno vredno­ titi brez povezovanja s stanjem v kv. 30 ter deloma tudi v" kv. 8. Z odkrivanjem oz. odkopom do sterilne plasti v kv. 59, 58, 8 in 30 smo ugotovili naslednje stanje: na dnu izkopa je srednje rjava ilovica, ki je popolnoma čista. V smeri sever—jug, na meji med kv. 59 in 8 z ene strani ter 58 in 30 na drugi strani, poteka stopničast vkop. Proti severu ga nismo mogli omejiti, proti jugu pa se zoži v ozek kanalu podoben vkop, ki izginja pod severno steno ladje. Kanal smo odkrili v dolžini 7,2 m, ob severni meji je izkop širok 6, na južni pa 3m. Ima torej lijakasto obliko. Zaključek kanala proti jugu je skoraj pravokoten in navpičen: Tudi globina »kanala« je neenaka. Najgloblji je v jugozahodnem kotu kv. 58, od koder se polagoma dviga proti severu in jugu. Os »kanala« teče približno' po sredi kv. 58 v smeri S—J. Od severa proti jugu si slede v kanalu naslednji objekti: 1. v severo vzhodnem vogalu kv. 59, na predzadnji (terasi) stopnici vkopa, na barvni površini 5/pl. 6, je ovalen vkop, ki meri 90X80 cm, globok 15 cm ter ima popolnoma navpične stene. Na sredi tega .vkopa je še ena okrogla jamica velikosti 20 X 25 cm, globoka 10 cm. Obe jami sta bili napolnjeni s temno sivim subhumusom, v katerem so bili številni fragmenti žlindre,-kosti in keramike. (Površina 1, pl. 6.) 278 2 Iz-dna »kanala«, barvna površina 4, ; planum 6, neposredno ob zahodni meri kv. 58 ter približno pri X 12,00 m, se dviga nepravilno ovalna površina velikosti 1,00X0,9 m, ki jo pokriva temno siva plast prepojena s pepelom ter z drobci oglja. Južni rob te površine pokrivajo v ob iki lune le lomljenci . apnenca velikosti do 10 X 10 cm ter veliki kosi oglja. Cela površina ima zna- čUnosti »kurišča« ter smo jo označili. kot »kurišče« št. 1. Opisana površina se dviffa do 20 cm nad dnom »kanala«. ' . . , ,: . 3 »Kurišče« št. 2. Na prehodu med 58 in 8 kv. in sicer tik ob njuni zahodni meri ie temno siva površina, v kateri je veliko fragmentov oglja in koščkov Ranega leTa velikosti okoli 1,00X1,5 m. Ta površina leži okoli 20 cm nižje od površine, ki smo jo opisali kot »kurišče« št 1. Zaradi vseh značilnosti ki j mora imeti prostorna katerem se dalj časa kuri, smo tudi to površino označili • kot »kurišče«. (Situacija »kurišča« 2.) 4 »Kurišče« št. 3. Obe doslej opisani »kurišči« (1 in 2) ležita deloma nad nekim do 30 cm globljim vkopom velikosti skoraj 3,TOX 2,00 m Ta poglobitev ima enake značilnosti kakor obe zgoraj opisani kurišči: to je temno.siv sub- humus, prepojen s pepelom in ogljem; mestoma je bilo nekaj fragmentov srednjeveške keramike. V profilu med .kuriščem 2 in 3 je bilo se ,nekaj kosov okroglega ožganega lesa. Kakor bomo videli kasneje pri analizi proiilov, ш nobenega dvoma, da gre za plastenje kurišč. Zaradi, ^izredno težkih pogojev za izkopavanje (že horizont med obema prvima kuriščema je bil vedno po­ plavljen", smo se morali pri kurišču 3 zadovoljit! le z ugotovitvijo da imamo opraviti s kuriščem, nismo pa mogli opraviti detajlne raziskave. Jo bi bilo možno le v izrednem sušnem letu. Bližji dostop k tretjemu-• kunscu nam je onemogočal način izkopa. Zavedali smo se namreč da je dokumentacija stra- tigrafije nad »kanalom« oz. kurišči izredno pomembna m je zaradi tega nismo hoteli rušiti. Ohranili smo vso gradbeno oz. rusevmsko plast nad »kanalom« ter smo s predorom prišli nad kurišče št. 3. Ohranitev plasti nad srednjim delon^kanala« nas ne ovira pri natančnosti rekonstrukcije oblike in dimenzij * ^Zaključek »kanala« na njegovi južni meji je skoraj Ргауок°*еп' ^ *„£ jakastim podaljškom; ki je v najvišji legi profila oz. neposredno pod teme ji severnega zidu ladje (glej profil . Pri omenjenem lijakastem, podaljšku razh- kujemoSaornji in spodnji del. V gornjem delu, ki je neposredno pod temeni in ima pravilno lijakasto obliko, so številni fragmenti srednjeveške keramike/ pTežgana zemlji in kosi železne žlindre. V spodnjem deluje položaj najdb skoraVenak, le da je intenzivnost posameznih barvnih površin manjša. Vkop lacel »kanal« .kot objekt začne na 60 cm pod današnjo površino, ,^°To^nSÄÄo^ÄV ilovice, globok 10 cm, popolnoma pravilne oblike, velikosti 1,14 X 0,75 m je na osrednjem delu kv 8. Znotraj večieea izkopa sta še dva vkopa: več i, ki ima pravilno ovalno obliko velikosti 0 75X0 45 m, globlji 10 cm ter leži na vzhodni polovici večjega vkopa in nato še okrogel vkop s premerom 30 cm ob vzhodnem robu opisanega ovala. Okrogli vkopTe za 30 cm globlji od ovalnega Celoten vkop daje vüs enotnega objekta, ki mu ne moremo določiti funkcije. Prišteli smoga k objektom »kanala« če­ prav ni v njem, temveč v neposredni soseščini njegovega jugozahodnega roba Zarite bližine in več kosov žlindre, ki je bila v notranjost, pravokotnika ter v njegovi neposredni soseščini, smo mu dali delovni naziv »kalup«. Opis profilov v sektorju 4 Profil ob seoerni meji sektorja, tj. to Je v JZ vogalu cerkve; oba objekta v 38' kv —x = 2, y = 5 in x = 3, y = 6,5 m. Na ta način smo dobili kurišče in okoli njega proti J ih Z najmanj 7 delovnih mest, ki so najbrž povezana s funkcijo peči. To bi lahko označili kot najstarejši delavniški kompleks, najbrž za železarsko pre- delovno dejavnost. i K problemu stratigrafije Problem stratigrafije bomo dokončno razčlenjevali po zaključenih raziskovanjih kompleksa. Toda za začasno orientacijo naj bi veljala naslednja osnovna raz­ členitev: 1) Za izhodišče stratigrafskih odnosov bomo vzeli cerkev. 2) V čas pred cerkev zanesljivo sodi prva hodna površina, na ka­ teri smo opisali delavniški kompleks in strojarsko jamo. 3)JV čas po porušenju cerkve zanesljivo sodi gornji del -objekta na x - 0, y - 0, nato objekt v JZ vogalu cerkvene ladje ter gornji del objektov v kv. 38. V tem grobo orisanem stratigrafskem okviru smo razlikovali do­ gajanje pred postavitvijo cerkve, čas cerkvene arhitekture ter doga­ janje v času po rušenju cerkve. O slednjem zgovorno priča profil nad kuriščem v kv. 58, kjer imamo v pl. 3 ruševinsko plast, ki jo istovetimo s časom rušenja cerkve Med to plastjo in obdelovalno površino imamo še 3 plasti in še najmanj 2 hodni površini. Profil, ki najbolj dokumentira potek dogajanj po po­ rušitvi, teče na x = 4, У = 0,4 do 12 .in 16. m. Iz analize profila od x - 4 y - 2,5 do x = 4, y = 4,5 vidimo, da je nad ruševino arhitekture se- 5 plasti, pri katerih razlikujemo najmanj 2 stari hodni površini. Pri analizi arhitekture pa smo že ugotovili, da imamo opraviti z najmanj štirikratnim gradbenim posegom, od tega sta 2, ki sodita ne­ posredno k cerkveni arhitekturi in ju označujemo kot dve gradbeni fazi cerkve. To sta fazi s pravokotnim prezbiterijem in polkrožno apsi­ do. Okrogli temelji ob obeh stranskih oltarjih so bolj zgodnji kot obe stavbni fazi, ki smo ju pravkar omenili. Kontrafor ob JV vogalu prez- biterija in ostanki dveh zidov ob SV vogalu prezbiterija so po načinu stikanja z vogaloma cerkve neistočasni. 292 Kontraf or ob JV vogalu je zanesljivo mlajši, ostanki zidov ob nasprotnem vogalu pa morda tudi starejši od prezbiterija. Medtem ko je funkcija kontrafora jasna, še ne moremo govoriti o funkciji ostankov zidov ob SV vogalu prezbiterija. Pri detajlnejši stratigrafiji -plasti pod horizontom cerkve se ne mo­ remo osloniti na trojno zaporedje na kurišču, kajti to priča le o njegovi sukcesivni in daljši uporabi. Vendar se je vse to lahko dogajalo znotraj enega sloja. Pri analizi S profila kv. 55—59 ugotavljamo pri prerezu nad ka­ nalom peči tri debelejše plasti in le 2 spodnji bi lahko pripisovali času pred cerkvijo. Bližnjo razdelitev plasti pred cerkvijo najdemo v profilu nad kuriščem, kjer ugotavljamo 5 plasti, od tega 3 glavne z dvema hodnima površinami. Povzetek celotne stratigrafije: tri osnovne plasti. Stratigrafske odnose znotraj otoških plasti na izkopnem polju iz. 1. 1968-70 lahko strnemo v ugotovitev: nad sterilno plastjo oz. nad naj­ starejšo hodno površino razlikujemo 3 glavne plasti: do postavitve cerkve, obdobje cerkve in sloj po rušenju cerkve. Vsakega teh slojev pa lahko razčlenimo' na najmanj dve hodni površini. Kronologija Delavniški kompleks, ki sodi v čas pred cerkvijo, lahko omejimo z dvema časovnima limitama. Na dnu-kurišča v kv. 58 smo, enako kot v ovalni poglobitvi, našli zgodnje srednjeveško keramiko z valovnico, kar priča, da je v času njene uporabe kurišče že obstajalo. To je keramika, ki pri nas izginja v 10. in je v 11. stol. že popolnoma zunaj uporabe. Fragmenti /imajo izrazito zgodnje srednjeveško fakturo mase. Gornja časovna meja najnižje plasti pa je prva cerkev. Pri ob­ ravnavi druge plasti, to je cerkvene arhitekture smo že ugotovili, da imamo opraviti z najmanj štirimi gradbenimi fazami. Dve fazi pred­ stavljata zaporedje dveh cerkvenih stavb. Pri določevanju časovnega okvira se bomo oslonili na tipologijo obeh stavb. Pri dataci ji faz cerkve pa si bomo pomagali z obliko apside. Glede na arheološko stanje smo postavili tezo o pravokotnem prezbiteriju kot starejšem in polkrožni apsidi kot kasneje vzidani. Pravokotni prezbiterij se pojavlja v predromanski fazi v alpskem, srednje evropskem, pri nas pa na istrskem prostoru. Prva faza s pravokotnim prezbiterijem je torej predromanska in je lahko z ozirom na najdbe na kurišču v kv. 58 le iz 11. stol; polkrožna apsida pa bi že morala soditi v romansko arhitekturo. ' Kolikor bi bilo zaporedje gradbenih faz obratno, to je, da bi bil polkrožni prezbiterij povečan v pravokotnega, bi se spodnja časovna meja prenesla v 12. stol. Tipološko bi imeli opraviti s predelavo ro­ manske arhitekture v gotsko. Takih primerov pri nas ne manjka. 293 To vprašanje bomo dokončno razčistili v raziskovanjih 1. 1971, vendar lahko že danes trdimo: tudi če bi bila polkrožna apsida sta­ rejša od pravokotne, ni verjetno, da bi imeli opraviti z romansko apsido, kajti z njeno rekonstrukcijo ne dobimo polkrožne oblike, temveč pod­ kvasto, ki je predromanska. Iz tega sledi: čas nastanka cerkve lahko sodi v predromantiko oz. zgodnji srednji vek ali v rorhaniko oz. 12. stol. Gornje časovne meje, to je rušenja arhitekture, ne moremo natanko določiti. Ugotavljamo lahko le, da vidimo v plasteh nad ruševinami cerkve delavniško de­ javnost, ki traja daljše obdobje, saj sta tu najmanj 2 hodni, površini: Ker življenje v otoških plasteh neha v 2. polovici 15. stol., mo­ ramo potisniti čas rušenja cerkve v neko zgodnejše obdobje, najbrž v čas prvega stoletja obstoja freisinškega trga Otok (Gutenwerth). Tako postavljamo dve hodni površini nad ruševinami cerkve v ob­ dobje od 13. do 2. pol. 15. stol. S tem srno determinirali tudi razpon 3. oz. najvišje gutenverške plasti. t Analiza v r t i,h Zaradi ugotavljanja premikov levega brega Krke ter geomorfo- loškega izgleda najbližjega okolja v posameznih zgodovinskih obdobjih smo se odločili, da bomo naredili na terenu več prečnih profilov, ki bi potekali čez nekdanjo strugo. Zaradi sistematike smo locirali nekaj vrtin tudi S od izkop nega polja, to je tam, kjer po dosedanji rekonstrukciji videza otoka v rimski dobi in srednjem veku ne bi smelo biti rečnih strug. Poleg petih poskusnih vrtin v dno izkopa na kv.1 51, 52 ter 45 smo postavili še 20 vrtin: med J izkopno mejo in levim bregom potoka Mi- hovice; vrtine V od izkopnega polja, ki so razporejene do Mihovce; že omenjene sonde S od izkopnega polja do »boksov« ob, levem bregu nekdanje Krkine struge. V sondah — vrtinah od 1—20 se pojavlja mivka v globini 30—80 cm pod današnjo površino. Na grafičnem prikazu vrtin ugotavljamo, da je mivka v različnih globinah in ima gornjo mejo v obliki valovnice. Mivka je mestoma pomešana z ilovico, rastlinskimi ostanki ali z debelejšim peskom. Tudi te plasti mivke dajejo, povezane med seboj, valovnico. Naše vrtine so segale v globino do 4 m pod današnjo površino, torej nismo prišli do dna plasti mivke. To pa niti ni bistveno, ker so bila vrtanja v 1. 1970 le poskusna. Glavni izsledek pa je, da sega mivka tesno ob vse meje izkopnega polja, tudi na S.- Iz tega sledi, da nam kažejo rečne terase, ki jih vidimo danes, recentne spremembe v času, ko je Krka tekla po strugi ob Drami. Tu je tudi še vrsta premikov, ki segajo bolj proti S in V, kar priča o veliki starosti te rečne struge. 294 Ne moremo pa določiti starosti posameznih rečnih teras in valov mivke. Edini kronološko otipljiv objekt, ki ga bi lahko povezali s pre­ miki levega brega, struge, je kontrafor ob JV vogalu pravokotnega prezbiterija. Ta se podaljšuje v ok. 8 m dolg nasip skozi kv. 50, 51 in 46. Namen kontrafora in omenjenega nasipa je pa bila zaščita cerkvene stavbe. Nasip ima obliko brežine, ki pada proti V in JV. Vrtine neposredno ob nasipu so pokazale, da začenja pod njim mivka. To pomeni, da je bil nasip zaščiten pred vodo. Kolikor je rekonstrukcija pravilna, predstavljajo mivka ob nasipu, oblika in smer njegovega širjenja dokumentacijo o levem bregu Krke in smeri njegove razširitve v času, ko je stala cerkev s pravokotnim prezbiteri jem. • -_ Iz tega sledi, da so fečne struge, ki jih danes vidimo nekoliko juž­ neje, daleč mlajše. Ze ob površnem vrednotenju vrtin smo dobili veliko presenetljivih izsledkov, ki nam omogočajo rekonstrukcijo geomorfoloških otoških tal v času Otoka in pred njim. Te sonde opravičujejo naš sklep, da bomo v raziskovalni sezoni 1971 naredili več 100 vrtin na otoku in v njegovi neposredni okolici ter da bodo pri vrednotenju vsake vrtine sodelovali ob arheologih še geografi — hidrografi in mikropaleontologi. v Povzetek izsledkov izkopavanj v letih 1969 in 1970 Izkopavanje v letu 1969 nam je dalo nesporen dokaz, da je bil že v 11., če ne tudi v 10. stol. prostor poznejšega Otoka (Gutenwerth) poseljen in da so se v naselju že ukvarjali z železarstvom, kozarstvom in lončarstvom. Ta ugotovitev v osnovi spremeni naše pojmovanje o poznem nastanku naselja na Otoku; freisinški gospodje dajo status trga nekemu že obstoječemu slovenskemu naselju (vasi), ki ga kasneje utrdijo in za katerega ni treba izključiti možnosti, da se je imenovalo v Otok. Iz dosedanjih izsledkov in nakazanih problemov sledi tudi raz­ iskovalni program za 1. 1970. 1. detajlna obravnava stratigrafskih vprašanj na že odkritih ob­ jektih (3 gradbene faze cerkve), » 2. muzeološka obdelava keramičnih in kovinskih najdb, 3. razširitev raziskovalnega kompleksa okoli cerkve, _ 4. odpiranje nove površine na osrednjem delu Otoka, tj. tam, kjer domnevamo župno cerkev sv. Katarine in ostale upravne stavbe, 5. sondažne vrtine, postavljene v prečnih profilih čez nekdanjo strugo Krke in na prostoru, ki smo ga pri detajlni topografski obravnavi v 1. 1968 opredelili kot »bokse«. Vse rezultate izkopavanja v letu 1970 pa lahko strnemo v nasled­ nje ugotovitve: 1) Ob kurišču v kv. 58, ki smo mu dali delovni naslov »železarska peč«, smo na hodni površini, ki sodi h kurišču, odkrili najmanj 10 manj­ ših objektov/Zaradi specifičnosti smo jih označili kot delovna mesta, 295 funkcionalno povezana s kuriščem. Najbrž gre za predelavo železa v končne produkte. Delavniški prostor se je širil proti J in Z. V kv. 50 smo ugotovili, da je bila strojarska jama funkcionalno povezana z ob­ robnim prostorom. 2) Z izkopom prostora med polkrožno apsido in pravokotnim prez- biterijem smo prišli do novih podatkov v odnosu med obema prezbi- terijama. 3) Izkop v/ 5., 4, 20. in 21. kv. je dal nove podatke o postopnem nastajanju in uporabi cestišča. 4) Vrtine z jedri so dale popolnoma novo podobo o premikih rečne struge ter o njenem odnosu do otoškega poselitvenega kompleksa. 5) Tudi v letu 1970 smo nadaljevali s proučevanjem metodologije terenskega arheološko raziskovalnega dela in smo prišli do rezultatov: a) Spoznali smo, da so nujno potrebne vrtine z jedrom — za pro­ učevanje geomorfološke podobe tega prostora. Uspelo nam je izdelati vrtalno garnituro, ki je zelo učinkovita. b) Ni dvoma, da daje le vertikalna fotografija objektivno sliko, ki je najbližja resničnemu stanju. Ta objektivnost je nujno potrebna za pravilno ocenjevanje posameznih gradbenih faz. Izdelali smo posebno metodo vertikalne fotografije, ki s fotomontažo dopušča dokumentacijo večjih površin — to je t. im. žični stativ. c) Že v prejšnjih letih smo poudarili nujnost vernega prenašanja terenskega stanja na risbo. Preizkušali smo vrsto tehničnih pripomoč­ kov, ki bi nam omogočali tako delo: sisteme koordinatografa, televi­ zijskega zaslona, žičnega koordinatografa itd. Ti sistemi so bili sicer uporabni, vendar dragi in ne dovolj hitri. Problem smo rešili z uporabo posebnega risalnega pripomočka z enostavno konstrukcijo, hitrega in ekonomičnega, saj lahko z njim upravlja tudi delavec. 296 Dobrava Otok, izkopno polje 1970, planum 1 m*~~- -•*%<' -•;••: jrz. џ~Фап^г,7<,ir^*- ' ? ? зг. Predromanska cerkev (fotografirano z vzhoda) 20 Zgodovinski časopis 297 ZUSAMMENFASSUNG FREISING'SCHER MARKT OTOK (GUTENWERTH) Von useren archäol. Forschungsarbeiten auf Otok bei Dobrava im Zeit­ abschnitt 1967/8, wo wir den Freising'schen Markt Gutenwerth aufdecken, berichteten wir bereits in der vorigen Nummer dieser Zeitschrift. Da die Arbeiten fortgesetzt werden, bringen wir die Ergebnisse der Jahre 1969/70. Uebersicht der Ergebnisse im Grabungsjahr 1969: Das schwerwiegendste Ergebnis der Grabungen 1969 ist die Aufdeckung der Kirche dar, die wir in folgende lEntwicklungseinheiten aufteilen können: 1. Rechteckickes Schiff 9,5 X 6,8 M, verbunden mit einem rechteckingen Altarraum im Umfang von 5 X 5 M (Aussenm.) bzw. 4,4X3.3 M (Innenm.). Die Entestehung des eben angeführten Objektes kann man nicht als organisch deuten, da sich die Symmetrale des Schiffes nicht mit jener des Chorhauptes deckt, sondern mit dem Schiffsscheitel einen stumpfen Winkel 1,00 M von Pfeiler bildet. Auch das Schiff selbst is nicht vollkommen symmetrisch, die nördliche Schulter ist breiter als die südliche. Diese Tatsachen sprechen gewiss für die Annahme, dass das Schiff und das Chorhaupt zeitlich getrennt • entstanden sind. 2. Im rechteckigen Altarraum war eine halbkreisförmige Apsis ein­ gebaut. Das Profil auf der Achse X = + 4, insbesondere jener Teil über dem Halbrund der Apsis und der Ostwand des rechteckigen Presbyteriüms, er­ lauben die Annahme, dass beide Mauern bis zu jenem Zeitpunkt standen, als sie gleichzeitig abgerissen wurden. Zu dieser zweiten Phase zählen auch beide Pfeiler d. i. der Triumphbogen. 3. In den Schiffsecken am Uebergang in den Altarraum .sind die Mensen der beiden Seitenaltare. Die Situation erlaubt allerdings nicht, mit Gewiss­ heit auf den Zeitpunkt der Errichtung beider Mensen zu schliessen. Betrachten wir nun die Situation im gesamten Grabungsfeld, finden wir Elemente, die das Situationsbild von 1969 ergänzen und abrunden. 3,5 M west­ lich der Kirche, paraleli zu deren Westwand, verläuft eine Mauer and an ihrer Westseite beginnt die Strasse. Obwohl die Muern und die ebenerwähnte Mauer mit der Strasse auf gleicher Ebene liegen, ist das Zeitverhältniss beider Komplexe zueinander noch unklar. Jedoch ungeachtet dessen, ist das Bild eines mauerumfriedeten Kirchen-komplexes in unmittelbarer Nähe der Strasse äusserst eindringlich. Augangspunkte für die Chronologie: In die Zeit vor der Kirche mit dem rechteckigen Altarraum ist das Ge­ bäude, dessen Reste wir unter der nord und süd Ecke des Presbyteriüms fan- - den. — Älter noch ist die Gerberei und Lederverarbeitung, deren Reste wir unmittelbar unter dem Altarraum beider Kirchen-phasen, unter dem Bauwerk, gefunden haben. — Stratigraphisch in der selben Schicht und älter als die Kirche ist die Feuerung, die wir an der Nordwand der Kirche, beobachten konnten. Es ist jedoch sehr wahrscheinlich, dass sie beide dem gleichen Zeit­ raum angehören. Anhand einer groben Definition der Schichtabfolge, vielmehr des Profils im Qu 29, stellen wir für die Zeit nach Einsturz der Kirche, noch mindestens zwei, wenn nicht gar drei Gehflächen fest, die man mit den Bauphasen iden­ tifizieren sollte. Die Ergebnisse des Jahres 1970 sind folgende: An der Feuerung im Qu 58, die wir vorläufig »Schmelzofen« nennen wollen, fanden wir in der Geh­ fläche, die zur Feuerung gehört, noch mindestens 10 Objekte. Auf Grund ihrer Eigentümlichkeiten bezeichneten wir sie als Arbeistätten, verbunden mit der Feuerung. Es sind wohl Werkplätze, an denen das gewonnene Eisen zur, Fer­ tigware verarbeitet wurde. Das Werkgebiet breitet sich gegen Süden und Westen aus. Im Qu 50 war die Gerbgrube funktionell mit dem angrenzenden Raum verbunden. 298