Slovenska
i
za
peri e iloieimke šole
v
mestih in na deželi.
Po
nar boljših dosadanjih slovnicah
F MjJublJani /Stft.
V založbi in naprodej pri Janezu Giontinitu, bukvarju.
Natisnil Jožef Blaznifc.
Posvečena
vsim
rodoljubnim, častitim
go§i)odain učenikam
slovenske mladosti
v mestih in na deželi.
k
Precastiti gospodje!
BLar iz rodoljubniga serca tukaj Vam izročiti se prederznem, je delo, ki ima svoj izvirk, nekaj v lastnim prepričanju, de je potrebno kaj taciga pričeti, s čimur se naši ljubi slovenski mladosti pot k znanju materniga jezika vsaj pokaže, nekaj pa v prijaznim nagovarjanju ne-kterih verlih gospodov učenikov, ki so potrebo take poskušnje spoznali.
Mnogoteri drugi opravki mi niso pripustili, namen, kakoršniga sim imel, tako natanjko doseči, kakor mi je volja bila. Častiti gospodje! eden druzimu prizanesti, je perva pogodba, na ktero se vse narodno omikanje opera, posebno pa tam, kjer je, —• kakor med Slovenci — silno silno treba kal čiste domorodnosti v serce mladosti vložiti. Doslej smo — Bogu bodi poto-ženo — pač malo prilik še imeli, se tega prepričati. Odgovornost čaka vsaciga, torej tudi teh malih bukvic pisavca. Pravi domorodec spozna tudi težkote tacih delj kdor se pa le taciga domišljuje — od tega je gotovo malo, ali pa še več ko malo pričakovati. Bog bo Slovencam
pomagal, in v njega stavimo svoj up," vkljub izveržencam, ktere je zavist, skopost in hlinje-nost še le zbudila, de se za Slovenšino potegujejo, kjer je ni, in jo taje, kjer bi se mogli
s sercam in z glavo za njo boriti.--
To delce je izdelk kratkiga časa; kar ima pičlivosti, nej se blagovoljno sili časa pripiše. Kar se pa natiskarskih pregreškov v tej slovnici najde, nej se tam, kjer je mogoče, razlože in popravijo.
V Ljubljani 1849.
Malavasič.
Zapopadek.
▼ vod
Pervi del. Besede.
1. Ime (Hanptwort) 2- Prilog (Beiwort) 3. (Številno ime (Zahlwort) i. Mestime (Furwort) 5. Glagol (Zahlwort) Pomožni glagol sini . Bedi glagolov 6 . Predlog (Vorwort) 7- Narečje (Nebenwort) 8. Vez (Bindewort)
Drugi del.
Zlaga in sklada besed.
Zlaga imen Pomanjševavne imena Povekševavne imena Zlaga lastnih imen Zlaga ženskih imen Zlaga prilogov Sklada imen Baba prilogov Številne in mestimena Glagoli . Raba deležij
Raba predlogov in vezi Pravila zveze Izverženje Red besed
Pristavki.
I. Pravopis.
Splošne pravila Raba velicih čerk
Stran. 1
7 22 31 37 45 50 56 85 87 90
92 101
103
104 106 108 113 116 117
117
118 119 122
125
126
130 130
Stran.
Od razdelitve besed na koncu verst ....	132
Prepone .........133
II. Pismostavje,
Predgovor.......... .	136
Listi..........137
Prosivni listi........141
Zahvalni listi........142
Vošila sreče....... . ..144
Porailovavni in tolažni listi......147
Razne očitanja t....... .	149
Izgovori.........151
Priporočila......; . .	153
Povabilni listi........155
Razni prijatelski listi.......156
Očitne oznanila ........	161
Pisma v življenju nar bfilj navadne . . . .■	163
Nadpisi (Titeln) in napisi (Adressen) . . .	175
V V OD.
8- i-
Slovenske čerke in njih izrekovanje.
Slovenski jezik ima 25 prostih glasov, ki se s temi le čerkami pišejo:
A a, B b, C e, € ^ D d, E e, P f, G g, H h, I i, J j, K k, L 1, Mm, N n, O o, P p, R r, S s, Š š, T t, ,U u, V v, Z z, Ž ž.
Vsaka teh čerk obderži povsod in vselej svoj glas, kteri ji gre, in zavoljo tega se ne sme nikjer in nikoli več čerk pisati, kakor se jih v dobrim govorjenju izgovoriti sliši.
Vse čerke se dele ali v glasnice (Selbstlaute) ali v soglasnice (Mitlaute); glasnice se imenujejo tiste čerke, ktere imajo same za sebe, brez pomoči kake druge čerke, svoj glas, in so te le: a, e, i, o, u.
Soglasnice pa so tiste čerke, ktere se same za sebe ne morejo izgovoriti, in za to vselej kake glasnice zraven sebe potrebujejo; v priliko:, fc potrebuje, če ga hočemo izgovoriti, pomoči glasnice e, namreč b-e, Is. vzame a na pomoč, namreč k-a i. t. d.
Med glasnicami so nektere, ki se mnogotero glasijo, namreč ali polglasno, ali visokoglasno ali sirokoglasno ali pa kratkoglasno.
Polglasno se izrekvajo vse glasnice, kakor beseda naleti: masten, se izgovori, kakor če bi bilo pisano m'st'n; obe samoglasnici a in c
se komaj čutite v izgovora in imate obe en glas in sicer kakor zadušen e; — jezik, v tej besedi se i ravno tako sliši, ki se pa, če rečemo jezika, popolnama oglasi; — kožuli, tukaj je u komaj, in še to kakor zadušen e slišati, ki pa, če besedo podaljšamo, kožuha, svoj lastni glas u natanjko razodene.
Visokoglasno se izrekujejo, kakor beseda nanese, vse glasnice, v priliko: jez imam dva brata. Take visokoglasne glasnice se zaznamovajo v pisanju s čertico (A> nad njimi, kakor gori: jez imam dva brata; vsaka umetnost in vednost je človeku koristna; človek gre s trebuham za kriiham; sirotam pomagajte i. t. d. V teh prilikah so nad-čertane glasnice a, e, i, o, U, visokoglasne, ker se njih glas povsdigne.
Širokoglasne glasnice se imenujejo tiste, ki se s^širocimi ustmi izrekujejo, pr: tiha voda globoko* dere: v teh besedah se izrekujejo glasnice o, o, e široko; v pisanju se postavi nad take glasnice znaminje (A); tadaj: tiha voda globoko dere.
Kratkoglasno izrekovanje glasnic zadene večdel zadnje zloge in se zaznamova v pisanju s čertico (v), v priliko: Dober otrok je veselje starsev; v zadnjim zlogu besede otrok se izgovori o kratko in urno, kakor s prisekanim gla-sam, piši ga tadaj otrok; — vaš brat je zobat; gradič je podert i. t. d.
Kar izrekovanje soglasnic utiče, je to le pomniti:
Ne izgovarjaj mehkih ter do inčversto, terdih in čvrstih pa ne mehko in rahlo; ne dajaj namreč čerki b glasa p, čerki g glaša lt in narobe i. t. d.
Ker je pravopisa, kakoršniga smo začeli Slovenci sploh rabiti, še marsikdo malo vajen, nej razloči dobro
c od as; c se izgovarja v novim pravopisu, kakor v starim sb; na priliko: cena, beri kakor y starim žena;
Z od s; a se izgovarja v novim pravopisu kakor v starim rahli 8 na pr: zima, beri kakor v starim s ima; S pa izgovarjaj ojstro, kakor v starim pravopisu f, n. pr. senca, beri kakor v,starim fenza. Razloči dobro č od ž in ž od š; č ima glas stariga zfri ali nemš-kiga (seli: n. pr. čeda beri po starim zheda ali po nemškim tscheda; ž izgovarjaj mehko, kakor v starim sh; pr. žena, žila, želod i. t. d. Soglasnica 1 ima v nekterih besedah j za sabo, pr. življenje, želja; ravno tako ima tudi soglasnica ti za sabo j včasi: pr. konj, vsakdanji i. t. d. Tak 1 in n se imenuje topljen Ij in nj. Soglasnica f se v čistoslovenskih besedah ne najde in še celo v ptujih besedah jo radi v b, p ali v preminjamo; pr. birma namest firma, bak-lja namest 1'aklja; britof namest fritof, Šte-panja vas namest Štefanja vas i. t. a. — V čisto slovenskih besedah slišimo f" v goljuf in v besedah, ki so iz te izpeljane, v ferkati, ferčati ferfrati, ferleti, fofotati, frača.
Soglasnica 1 se izreče večkrat kot v, in sicer: 1. Na koncu mnogih imen in prilogov in posebno na koncu storivniga deležja pretekliga časa v možkim spolu. «3 se izgovarja 1. kakor av, kadar je po-tegnjenoj pr. kal, pišal, koval, bral; beri kav, pišav i. t. d. 2. če je brezglasno in ojstro, kakor kratko ov; n pr. predal, delal, skakal beri predov, delov i. t. d. b) el kakor ev, pr. bel, začel, plevel, beri
bev, začev i. t. d. cj el izgovarjajo nekteri kakor ev, drugi kakor H, pr. vrel, tepel, želel, beri vrev ali vru, tepu, želu i. t. d. <Q polglasni el kakor u, pr. prijatel, kozel,
orel, beri prijatu, kozu, oru i. t. d. e) potegnjeni zlog il kakor iv, pr. gnil, beri
gniv, pil beri piv i. t. d. fj brezglasni zlog il kakor hv ali n pr. vidil,
snubil, govoril beri: vidu, snubil, govoru, i. t. d.
g) ol, ©I, nI kakor ov, dv, uv pr. vol, stol, cul, beri: vov, stov', čuv i. t. d. Ravno tako se glasi 1 v sredi besed pred so-glasniki kakor v, pr. molčati, volk, polh, jelša, n. pr. movčati, vovk, jevša i. t. d.
Svoj pravi glas obderži 1 večdel tudi na koncu imen ženskiga in srednjiga spola v rodivnim sklonu višebroja pr. del, daril, kobil i. t. d. na-mest dev, dariv, kobiv i. t. d.
Topljeni 1J in sij se navadno izgovarja kakor samo I in u pr. kralj, ljubim veselje. Mj se pa v nekterih besedah v navadnim govorjenju tudi izgovarja, kakor če bij pred n stal; pr. vsakdanji, poganji, se tudi izgovarja vsakdajni, pogajni i. t. d.
V slovenski abecedi nimamo čerk fj, X in Y; namesti ^ pišemo fev, in namesti X fes; postavim, namesti Quintilian, Xerxes, pišemo Kvin-tilian, Kserkses i. t. d.
Namesti y stavimo j, pr. s"ynoda beri sinoda. Sestavljena soglasnica 1®Ii, ki jo kakor (g, x in y samo v ptujih jezikih beremo, pišemo s f, n. pr. namesti: Philosoph pišemo filosof i. t. d.
Od premene nekterih soglasnic.
Nektere soglasnice premenjajo v nekterih krajih v druge, in sicer: El premenjajo v nekterih krajih gorenske strane na koncu besed in v sredi pred k in t v f, pr. drof namesti drob, grof namesti grob, droftinica namesti drobtinica, d vg, pr. medves namesti medved, hus namesti hud i. t. d. d vli predfe: rehko, gl&hko, namesti redko, giadko i. t. d. g v Si na koncih, pr. Boh, roh, sneli namesti: Bog, rog, sneg.
1 v v pred a, o, u: pvatno, bvato, masvo
namesti platno, blato, maslo i. t. d. v v 1 pr. bukle, t cerkli, gvala namesti: bukve, v cerkvi, glava i. t. d. Soglasnica g se izgovarja v nekterih krajih v začetku besed kakor Jj, n. pr. liora, holob, hvala namesti: gora. golob, glava i. t. d.
Te spremembe niso sploh, ampak sam v nekterih krajih jih imajo v navadi in nemorejo kakor pravila obveljati; imamo pa spremembe soglasnic, ki so popolno veljavne, in se zgode pred topljenimi glasnicami, in sicer:
d se spreminja v j: vadim — privajam metati — mečem : mazati — mažem
pisati — pišem : ovca — ovčji : drug — družica : duh — duša : oko — oči
V	sklanjanji premenimo večkrat nektere sogla-nice, de govoru veči gibčnost in gladkost damo. Tako rečemo dostikrat rajši: druziga ali druji-ga namesti drugiga; susiga namesti suhiga, taciga namesti takiga, praznici, vojaci namesti prazniki, vojaki i. t. d.
In še veliko več tacili sprememb je v slovenskim jeziku, ktere bo pa vadba s časama vse pokazala in razložila.
§• 3. Naglas.
V	govorjenju se zgodi, de se pri izreki nekterih glasnic bolj dolgo mudimo, kakor pri nek-ierih; to je nektere bolj urno izgovarjamo, druge bolj potegujemo. To se imenuje naglas zlogov. De to izgovorjanje v pisanju razločimo, imamo dve
t	v	55	„ c:
%	55	»	55 *
s	n	5?	„ s:
C	v	55	55 C
SI h	» 55	55 55	V * . 55 »
k	»	55	» ?.
st	55	55	55 »
sk	55	55	55 »
svoje znaminji, ktere naglasnlce imenujemo. En naglas je težik in ga stavimo na vse glasnice, kadar jih potegnemo, ta se zaznamova z (A) pr. vedež, vrata, posoda, kožuhar, previdnost.
Drugi naglas je ojster in njegovo znaminje je CM, ki se stavi nad glasnice, ktere ojstro izgovarjamo; pr. brat, tepen, ropot kupec i. t. d.
Še tretje znaminje imamo, namreč strešico (a), ktero pa le nad glasnice stavimo, ki se imajo široko izgovoriti: pr.hudoba, tele,breme, pleme i. t. d.
§• 4. Zlog in beseda.
Kadar dva ali več glasov z enim odpertjem ust izgovorimo, pravimo, de je to en zlog, n. pr. Bog, mi, vi, on
Eden ali več zlogov skup stori besedo, n. pr. hi-ša, po-do'-ba, duh. Perve dve besedi ste iz več zlogov sostavljene in se imenujete večzložne, tretja pa je iz eniga samiga zloga, ta je e n o z 1 o ž n a. Imamo tadaj enozložne in večzložne besede.
§• 5. P O g o 1 t
V	navadnim govorjenju večkrat nekterih so-glasnic neizrečemo, ampak jih pogoltnemo, in to imenujemo p o golt. Zaznamova se pogolt v pisanju O, in ga postavimo zgorej proti desni roki, in sicer:
a)	pri besedah ml, ti, ki, ko, kadar se sledeča beseda v, glasnico ali z j začne pr. m' odreče namest: mi odreče; — kaj t' je? namest, kaj ti je?
b)	Pri besedi si, t. j. sebi, I lahko vselej pogoltnemo; pr. s' ga vidil, s' bo pomagal i. t. d.
V	pisanju pa se morajo vselej vse glasnice pisati.
*) Od razdeljenja besed bomo v poslednjim delu kaj več govorili.
Peni del
Besede.
§• 6.
Vsako govorjenje je iz besed sostavljeno, ktere se imenujejo deli govorjenja ali pogovora. Slovenski jezik jih ima devet plemen; te so: 1. ime, 2. priiog, 3. številno ime, 4.zaime, ».glagol, G.predlog, 7.narečje, 8. vez, D.med-m e t.
It I m e.
§■
Ime je beseda, ktera razloči, kako se kaki osebi, stvari, lastnosti i. t. d. pravi; pr. Janez, konj, pobožnost i. t. d. Tode zato, ker beseda to razloči, še sama ni oseba, reč, lastnost i. t. d. Imena se dele v lastne, splošne in zborne. Lastno ime je tisto, ktero gre eni sami osebi ali stvari, n. pr. Janez, Ljubljana, Dunaj, Sava i. t. d.
Splošno ime pa je tisto, ktero vsim rečem ene verste gre in ktere so si med seboj podobne; pr. človek je splošno ime, ker se vse stvari tako imenujejo, ktere imajo telo, um in pamet.
Zborno ime je, ktero množico iz enacih delov sostavljeno imenuje; pr. morje, med, mleko , vino i. t. d.
Pri vsacim imenu so štiri reči pomniti; namreč a) spol, ,b) broj, c) sklon, d) sklanja.
a. S p o L
S- 9-
Spol imen je troj: možki, ženski in srednji.
Možkiga spola so:
1.	Vse imena, ktere kako možko osebo pomenijo, brez razločka na koncu.
2.	Večdel vse imena s soglasnico na koncu. Ženski ga spola so:
1.	Vse imena s glasnico a na koncu, razun nekaj malih, ktere možke osebe pomenijo.
2.	Imena, ktere imajo izpeljavne sloge ad, a s t, azen, ev, ezen, ost, ust na koncu; pr. plašad, oblast, prikazen, setev, ljubezen, krepost, čeljust.
3.	Sledeče s soglasnicami na koncu:
bil,	kokoš	ris	reč
cev	kop	osterv	res
čast (čestj kopel	pamet	rez
četert	kost	past	rit
čveter	last	peč	šet
druhal	laž	pest	vas
dlan	luč	perluil	vajet
gaz	mast	pesem	verzelj
glribel	med (ruda)	pišal	vest
gnjat	misel	plat	vez
gos	miš	prič	vjer
gož	mlat	pomlad	uš
grez	mlev	pomrič	zel
jed	moč	postal	zibel
jel	napoved,(in postelj	zver
jesen	vseiz poved posterv zmes
jezer	sostavljene)	praprot	žel
kal	nit	ral	žerd
klet	noč	rast	žival
klop	obrest	reber
Pot je navadno ženskiga, pa tudi možkiga in v višebroju celo srednjiga spola.
Srednjiga spola so vse imena s končam e ali o, še celo take, ki so možkim ali ženskim osebam lastne; pr. hlapce, osle, dekle.
Samo lastne imena s končam e in o so možki-ga spola; pr. Berce, Jenko i. t. d.
Nektere imena i maja samo višebroj: te se tudi iz končne glasnice spoznajo, kteriga spola de so; z t na koncu so možkiga, z e ženskiga in z a srednjiga spola. Tode te le s končam i so ženskiga.
cepi	obervi	sem
duri	okovi	smeti'
Broj ali število kaže ali se od ene, ali od dveh ali od več oseb ali reči govori. Broj imaino tadaj v slovenskim troj: edinobroj, kadar od ene, dvo-broj, kadar od dveh, in višebroj, kadar od več oseb ali reči govorimo.
Več imen je, ktere imajo samo višebroj, od teh se bo na svojim mestu in v svojim času govorilo. To de imena udov, namreč rok, nog, ušes, oči so sploh le v višebroju navadne; pr. o č i me b o I e, noge me komaj nosijo; stavimo jih le v dvobroju, kadar hočemo govor posebno določiti: obe nogi ste mi oterpnile; z obema rokama se ga je o-klenil.
Slovenske imena se dajo v vsakim broju še-stero spremeniti, in to spreinenjevanje se imenuje sklon. Šest sklonov imajo tadaj slovenske imena v vsakim broju; namreč:
gosli jasli
otrobi persi
svisli.
i. Imenovavnik na vprašanje kdo? ali kaj?
2.	Rodivnik
3.	Prisvojivnik
4.	Kazavnik
5.	Mestnik
6.	Druživnik
» » » ?>
n
v »
v »
»
čiga? komu: koga? kje? s kom?
cimu s kaj?
s čem?
d. Sklanja. §• 12.
Spremenjevanje imen sploh se imenuje skl an j a. Vse imena slovenskiga jezika se po treh sklanjali spremenjavajo ali sklanjajo, in sicer po perm' možke, po drugi ženske in po tretji srednje imena.
Sploh se opomni, de je pri imenih možkih neživih in srednjih kazavnik edinobroja imenovavni-ku enak.
V nekterih krajih delajo Slovenci po starim v druživniku edinobroja zadnji slog z o m namesti amy ravno tako v prisvojivniku in druživniku dvo-broja z oma, in v prisvojivniku višebroja z om.
I. Sklanja.
Ta sklanja razpade v dva cepa. Po pervim cepu A se ravnajo vse imena živih, kakor tudi eno-in večzložne imena neživih stvari, ktere imajo naglas na deblovim zlogu.
Po cepu B pa se ravnajo vse enozložne imena neživih reči, ktere imajo v rodivniku potegnjen u ali a.
Izgledi.
A (živih.)
Edinobroj.	Dvobroj.	Višebroj
1.	rak	rak-a	rak-i
2.	rak-a	rak-ov	rak-o»
3.	rak-M	rak-ama	rak-am
4.	rak-a	rak-a	rak-e
5.	v rak-u	v rak-žA	v rak-«A
6.	z rak-am	z rak-ama	z rak-i
Edinobroj.
1.	kos (Stuck)
2.	kos-a (u)
3.	kos-M
4.	kos
5.	(v) kos-«
6.	00 kos-am
B. (neživih.) Dvobroj.
kos-om (dj kos-ov kos-ovama kos-ot*a (e) (v) kos-ovih (sj kos-ovama
Višibro.
kos-owž kos-o« kos-ovam kos-otfe (e) (v) kos-ove Csj kos-om
Opombe.
Po izgledu A se ravnajo:
1.	Kakor smo že gori'rekli, vse imena živih, ka-kakor eno- in večzložne imena neživih stvari, ktere imajo naglas na dehlovim zlogu.
2.	Večzložne imena s konci ar, er, ir in ur', s končam ar pa samo imena živih stvari.
Vse te imena dobijo pred gibavnim zlogam j; pr. mesar, mesarja; pezder, pezderja; hudirj, hu-dirja; dihur, dihurja; mramor, mramorja i. t. d.
Naslednje imene z r na koncu ne dobijo j za r:
dvor
dever
javor
par
prepir
prostor
razor
sir
šotor
štor
tovor
večer
zbor
govor
in vse iz
govor sostavljene imena
3. Imena, ktere imajo v poslednjim zlogu brezglasen premakljiv e, veržejo ta e v sklanjanju preč; pr. sveder, svedra; kamen, kamna. Za vadbo:
Boben
Bezeg
Drozeg
Dobiček
Herbet
Kozel
Maček
Mladeneč
Nemec
Oven
Osel
Petek Pevec Slepec
Tepec. i. t. d.
Veter, vetra se ravna v dvo- in višebroju po izgledu B.
4.	Imena s končam elj, Č£ so imena živih stvari, obderže svoj e pred Ij in vzamejo za Ij še n; pr. brencelj, brencelnja.
Za vadb«:
Angelj	Kavelj	Meželj
Apostelj	Kapelj • Porungelj
Durgelj	Kembelj	Ha b elj i. t. d.
Imena neživih stvari s končam elj pa veržejo e spred Ij preč in ne dobijo n; pr. i-ecelj; reclja; parkelj, parklja i. t. d.
5.	Imena prebivavcov vasi, tergov, mest i. t. d. s končam a«, potem imena s končam un in en in ktere imajo v rodivniku ba, da, ta na koncu, potem pa imena nekterih ljudstev, dobijo v imenovavniku višebroja rajši je kakor pr. Ljubljančan, Ljubljančan/e; Cerkljan, Cerk-ljanye; kopun, Kopunje; seršen, seršen/e; golob, golob/e; gospod, gospodje; soldat, sol-dat/e; Francoz, Francoz/e i. t. d.
6.	Po soglasnicali č, j, š, % se gibavna zloga arn in ov v em in ev premenita; pr. kovač, kovače«, kovačem i. t. d.
7.	Imena živih na a, e ali o vtaknejo pred gi-bavni zlog a t; pr. Toma, Tomača; oče, oče-ta\ Anže, Anžeča i. t. d.
8.	Naslednje imena veržejo, posebno kadar se kakor zborne imena rabijo, v rodivniku višebroja zlog ov preč in povsdignejo poslednje glasnice:
lonc rod. višebroja Ione konj „ „ konj otrok „ „ otrok
Ime otrok premeni v višebroju zlog ki v ct namreč: otroci, pri otrocih; z otroci, kakor tudi po staroslovenskim v nekterih krajih pravijo: ' praznici, slamnici i. t. d. namest: prazniki, slamniki i. t. d.
9. Imena neživih stvari, ktere se po izgledu A sklanjajo in se v skupšini, kakor zborne imena rabijo, se rade v visebroju v srednjim spolu sklanjajo: pr.
kot višebroj kota pot „ pota
kamen višebroj kamna graben „ grabna
10. Po izgledu B se sklanjajo vse enozložne imena neživih reči, ktere v rodivniku potegnjen u ali d dobijo.
Živih oseb imena se ravnajo samo naslednje po tem izgledu:
Bog-A Uuli-a Drug-u
mož-a gost-u sin-u
tat-ii volk-a
Kakor take imajo kazavnik edinobroja rodivniku enakt
Sin-u se sklanja v edino- in dvobroju tudi ravno po izgledu A; sin-a-u i. t. d. Bog ima v prisvojivniku edinobroja Bogu; druge imena živih znajo le neglasen u po izgledu A dobiti.
Ktere dobijo v rodivniku edinobroja d, dobe tudi v dvobrojnim imenovavniku in kazavniku d.
11. Mnoge imena po izgledu B se zamorejo v višebroju v pomenu skupnosti kakor nekake zborne imena rabiti; pr. traki prodajam, na-mest trakove, s trak mi kupčujem, namest s trakovi. Take zborne imena se sklanjajo po sledečih dveh izgledih.
a.
1.	možje
2.	mož(et\)
3.	možem
4.	može
5.	(v) može/i
6.	(z) možmi
b.
. 1. trako»t
2.	trakov
3.	trakem
4.	traki
5.	(V) trak^/j
6.	(s) trakmi
Po izgledu možje se ravnajo zborne imena živih stvari, in sicer:
tat-u; volk-a; gost-«; ljudje kakor tudi imena neživih: las-w in rob-a. Tode imajo gost, tat, volk v rodivniku gostov, tatov, volkov. Ljudje ima ljudi v rodivniku in kazavniku, pa v vsakim z drugač potegnjejenim i.
Las in zob imata v rodivniku višebroja las in zob, ne pa lasov in z ob o v.
Po izgledu trakovi grejo nežive zborne imena:
dar-u god-u . grad-u klas-u lan-u
meh-a in u most-u
noht-u
panj-u
rod-u
zid-u
zob-a
val-u
vrat-u i. t. d.
Edinobrojni rodivnik na d da višebrojni kazav-nik na e, in edinohrojni rodivnik na u da višebroj-ni ka/avnik na i. Las, lasu pa ima vunder v vi-šebrojnim kazavniku lase.
12.	Če se take imena ne rabijo kakor zhorne, se ravnajo po izgledu B-, pr. D ari berem, pa danas sim komaj tri darove dobil. — 'fraki prodajam, pa sim še le štiri kratke trakove prodal. — Po germih se zajci skrivajo, pa boš v desetih germovih komaj eniga dobil. Ravno tak razloček je med zobje in zobovi, lasje in las o vi, tat je in tatovi i. t. d.
13.	Tudi druge imena po izgledu A se rade v zbornim pomenu od prisvojivnika višebroja dalje po izgledu trakovi ravnajo; pr. voli sim kupil; (par vol namreč); daj volem jesti; pri voleh bom z gubo imel;vkonceh pase; to je s cvekmi pribito; — s koliko cveki? i. t. d.
14.	Nepravno se sklanjate imeni: Dan', dom.
Edinobroj.
1.	Dan
2.	Dneva (dne)
3.	Dnevu
4.	Dan
5.	v dnevu
6.	z dnevam
Dvobroj.
1.	Dneva
2.	Dni (dnev)
3.	Dnevama
(dnema)
4.	Dneva
5.	Dnevih 6* Dnevama
(dnema)
Višebroj.
1.	Dnevi
2.	Dnev (dni)
3.	Dnevam
(dnem)
4.	Dneve (dni)
5.	Dnevih (dneh)
6.	Dnem
Edinobroj.
1.	Dom
2.	Doma (česar?) doma (kje?)
3.	Domu (čimu?) domu (kam?)
4.	Dom
5.	v domu
6.	z domam
Dvobroj in višebroj gre pravno po izgledu k o so vi, kosov i. t. d.
Dez in zlod dobite v druzih sklonih pred gi-bovni zlog j: dežja, dežjuj dež, v dežju, z dežjem. V dvo- in višebroju: dežja in deževa i. t. d. in dežji in deževi po izgledu kosovi.
15.	Enozložne imena te sklanje premene v mestniku edinobroja e v e, o v o, dostikrat tudi o v d; pr. cv,ek — na cveku; krop — v kropu; tako tudi pot, v potu.
16.	Naslednje možke imena imajo samo višebroj:
(zvezde)
bobki bodljaji gostosevci gostožirci herbti (nekaka lojtra) konci (cvirn) latki (die Waden) lušaji
mlinci
metljaji (ovčja bolezen) otrobje
rezanci (nudeljni)
senci
stotini
žganci.
II. Sklanja.
§• 13-
Po tej sklanji se sklanjajo imena ženskige spola z a ali s soglasnico na koncu. Ktere imajo soglas-nico na koncu, prestavijo nektere naglas na gibav-ni zlog, nektere pa ne. Tako se razcepi ta sklanja v tri podsklanje po teh le izgledih:
A.
1.	rib-«
2.	rib-e
3.	rib-č
4.	rib-o
5.	(v) rib—ž
6.	cz) rib-o
1.	rib—i*
2.	rib
3.	rib-ama
4.	rib-i
5.	(v) rib-ah
6.	(z) rib-am«
1.	rib-e
2.	rib
3.	rib-am
4.	rib-e
5.	(v) rib-a/t
6.	(z) rib-ami
B.
Edinobroj.
1.	nit
2.	nit-i
3.	nit-e
4.	nit
5.	(v) nit-e,
6.	(z) n it-/o
Dvobroj.
1.	nit-i
2.	nit
3.	nit -ima
4.	nit-i
5.	(v) liii-ih
6.	(z) nit-ma
Višebroj.
1.	nit-«
2.	nit
3.	uit-mi
4.	nit—*
5.	(v) n i t-//t
6.	(z) nit-wu
a
1.	klop
2.	klop-t'
3.	klop-f
4.	klop
5.	(v) klop-£
6.	(s) klop-jd
1.	klop-i
2.	klop-t
3.	klop-ema
4.	klop-i
5.	(v) klop-e^
6.	(s) klop-em«.
1.	klop-tf
2.	klop-«'
3.	klop-em
4.	klop-«'
5.	(v) klop-e/t
6.	(s) klop-mn
V vadbo:
A. po izgledu riba:
beseda
brazda
desnica
devica
gerlica
germada
hiša
bosta
iskra
jagoda
ječa
B. Po
Dolgost kokoš
kaša kepa košuta kraljica lajta lesica matika mačoha mladika nedelja njiva
izgledu nit:
milost širokost
C. Po izgledu klop.
Gos
jed
kad
kost moč noč
ostroga
palica
paša
pega
poroka
rena
resa
•roža
ruta
sila
sirota
mis smert
ped pest peč
slina
smetana
srajca
srejna
šiba
tel/ca
terta
tlaka
veha
žaba
živina i. t. d.
žival
čednosti, t. d.
plat
reč
vas i. t. d.
Opombe.
1. Nektere imena na a postavijo naglas, razun prisvojivnika in mestnika v edinobroju, na gi-bavni zlog. Nektere teh dobijo v dvo- in vi-šebrojnim rodivniku potegnjen a; pr: voda, vode, rodivnik dvo- in višebroj*: voda in vod.
V vadbo:
Bolha brada gora koza
metla mošna mravlja noga
peta rama roka sestra
skala solza žena
versta i. t. d.
2. Imena s končnim zlogam ev se tako sklanjajo, kakor če bi bil namesti ev zlog va; pr. cerkev-cerkve. Pomniti pa je, de ostane njih kazavnik imenovavniku enak, in v druživniku dobijo namest samiga o zlog jo, ki se imeno-
*) Beseda ima višebrojnim rodivniku besed in besedi.
2
vavniku pridene; tadaj s cerkevjo, molite vj o, redkevjo i. t. d. Piše se pa rajši cerkvijo, molitvijo i. t. d. V dvo- in višebrojnim rodivniku imajo: cerkev, molitev, redkev; cerkev jpa tudi cerkva i. t. d.
3.	Če se v dvo- in višebrojnim rodivniku preveč soglasnic skup nabere, se brezglasen e mednje vtakne: pr. -
dekla, dvo- in višebroj rod. dekel namest de ki mojškra „ „ „ „ mojšker „ mojškr sestra „ „ „ „ sester „ sestr
i. t. d. namesti tersek in ovec se reče tuditer-
sak in ovac.
4.	Ker se v dvo- in višebrojnim rodivniku samo-glasnica poslednjiga zloga povzdignjeno potegne, se e v e, in d vo premeni; pr. gora, gor; voda, vod; dežela, dežel i. t. d.
To se zgodi tudi pri zbornih možkih, ktere v dvo- in višebrojnim rodivniku ov zgube; pr. konj, konj; vol, vol; —■ in pri srednjih; rešeto, re-šet i. t. d.
5.	Imena s končnim zlogam rja znajo v prisvojivniku in mestniku edinobroja iji in ii imeti; podertija, podertiji in podertii, Marija, Mariji in M ari i i. t. d.
6.	Tiste imena ženskiga spola, ktere imajo v poslednjim zlogu premakljiv brezglasen ver-žejo v sklanjaju ta e preč, in se sklanjajo po izgledu nit; pr. pesem, pesmi, bolezen, bolezni i. t. d. Njih druživnik pa se naredi, če zlog jo k rodivuiku prideneš; pr. s pesmijo, boleznijo, ljubezni/o i. t. d. — Ravno tako se naredi druživnik imen te sklanje, ktere imajo na koncu l ali n; žival, živalijo, druhal, druhalijo i. t. d.
7.	Enozložne imena, ktere se ravnajo po klop, večkrat v prisvojivniku in mestniku e v e in o vd premene; pr. noč, v noči; peč v peči i. t. d.
8.	V besedi iekat ali leket ostane pri skla-
njanju premakljivi a ali e preč, in k pred t se v h premeni: lekat, lehti i. t. d. 9. Imeni mati in hči vzamete v sklanjanju zlog er, in se sklanjate:
1.	mati, hči
2.	matere, hčere
3.	materi, hčeri
4.	mater, hčer
5.	(v) materi, hčeri
6.	(z) materjo, hčerjo
V dvobroju in višebroju se ravnate po izgledu riba.
10. Gospa se
Edinobroj.
1.	Gospa
2.	gospe
3.	gospej
4.	gospo
5.	(v) gospej o. (z) gospo
sklanja:
Dvobroj.
gospe gospe gospema gospe gospeh gospema
Višebroj. gospe gospa gospem gospe gospeh gospemi
Namesti kerv-kervi rečemo v imenovavniku in kazavniku kri; sicer gre po izgledu klop. 11. Več ženskih imen je, ktere imajo samo više-
broj: te so
bile
bukve
burkle
cepi
dereze
droži
duri
garje
gosli
gost/
grablje
grezi
hlače
ikre
kleše
kodunje
koline
konoplje
koze
mekine
mezine
niške
obervi
okovi
ostudnice
pene
persi
pleve
plužne
pomije
sem
senke
skrumbe
smeti
statve
šteje
stope
svitice (t. j. spodnje hlače) svisli škarje
toplice
tropine
ulice
ustnice
sile
vilice
vice
zjede.
III. Sklanja.
§• 14.
Po tej se ravnajo vse imena srednjiga spola s končam e in o. Imena živili se ravnajo po izgledu A, neživih stvari pa po B.
A (živih.)
1.	tele
2.	tel-eta
3.	tel-etu
4.	tel-e
5.	(v) tel-etu
6.	(V) tel-etarn.
B (neživih.)
Edinobroj.
1.	let-o
2.	let-a
3.	let-M
4.	let-o
5.	(V) let-M
6.	(z) let-am
Dvobroj.
1.	tel-eti
2.	tel-et
3.	tel-etama
4.	tet-eti
5.	(v) tel-etih G. (s) tel-etama
1.	tel-eta
2.	tel -et
3.	tel-etam
4.	lel-eta
5.	(v) tel-efžA
6.	(s) tel-eti
1. 2.
3.
4.
5.
6.
Višebroj.
1. 2.
3.
4.
5.
6.
let-č let
let-ama let -i
(v) let-?7i (z) let-ama
let-a let
Iet-am let-a
(V) let-ih (z) let—^
V vadbo sklanjaj po izgledu A.
Dekle	kozle
Dete	otroče
Junce	piše
Ivravše	prase
Po Izgledu B.
Blato	j	mazilo
Berdo	mleko
žebe ali žrebe svinje volče
predivo pšeno
deblo
gerlo
gnezdo
kadilo
kosilo
kresalo
kropilo
okno
perilo
pismo
poleno
poreslo
motovilo naročilo
rešeto
rebro
sedlo
sito
stegno
železo
vreteno i. t. d.
Opombe.
1.	Kjer se v rodivniku višebroj a preveč soglas-nic skup nabere, se brezglasen e med nje dene; pr. okno, rod višeb. oken, namest okn; vedro veder, namest ve dr i. t. d.
2.	Po soglasnicah č, j, š, i se premem zlog am in ov v eni in er.
3.	Imena s potegnjenim o na koncu, če ne pomenijo kake matererie ali skupšine, dobijo v sklanjaju zlog es pred gibavnim zlogam; pr. kolo, kolesa; telo, telesa i. t. d.
Take besede so:
drevo	oko	slovo	črevo
nebo	pero'	uho	čudo.
4.	Te verste imena imajo svoj naglas na zlogu es, samo čudo ga obderži na deblovim zlogu in ima čudesa ali pa tudi čuda v rodivniku.
o. Nebo (v ustih) obderži skozi in skozi gibavni zlog es-, nebo pa, kadar pomeni prebivališe zveličanih, ima v edinobroju neba, nebu, nebo i. t. d. in samo v visebroju dobi zlog es; nebesa; nebes i. t. d.
6. Oko in uho sev sklanja: očesa, očesu, usesa, ušesu i. t. d. Če se pa od obeh očes govori, se pa ime oko sklanja v višebroju:
1.	oči
2.	oči
3.	očem
4.	oči
5.	v očeh
6.	z očmi
Če se pa od dveh ali več posamesnih očes govori, postavim od tako imenovanih kurjih, rečemo očesa.
7.	Imena z zlogam me na koncu, dobijo predgi-bavnim zlogam en; pr. seme- semena; teme- temena; sleme- slemena; vime- vimena. — Imena z končam eme prestavijo naglas na zlog en; pr. breme, bremena, vreme, vremena; pleme, plemena. — Ime ima imena i. t. d.
8.	Nektere imena srednjiga spola imajo samo višebroj, te so:
drevi	in	tla.
Ime tla se sklanja:
1.	tia
2.	tal
3.	tlam
4.	tla
5.	v tleh
6.	s tlami.
2. Prilog. § 15.
Dostikrat je treba, de osebe ali reči, od kterih govorimo, bolj natanjko popišemo, de povemo, ka-košne de so. Besede s kterimi to povemo, imenujemo priloge.
Pri prilogih je dvoje pomniti: i. sklanjanje, 2. stopnje.
1. Sklanjanje.
§. 16.
Prilogi se vsi po enim izgledu sklanjajo; ta izgled je za vse tri spole:
Možki spi.
1.	lep
2.	lep-zjra
3.	lep-mu
4.	\it\)-(i(ja) o. v lep-im 6. z lep-im
li lep-« (dva)
2.	lep-? A
3.	lep-ma
4.	lep-a
5.	v lep-iA
6.	z lep-ima
1.	lep-i
2.	lep-ih
3.	lep-im
4.	lep-e
5.	v lep-ž/t
6.	z lep-mi
Edinobroj.
Ženski spi.
lep-a lep-e lep-«' lep-o v lep-i z lep-o
Dvobroj.
lep-t lep-?7t lep-/ma lep-ž v lep-iA z lep-ima
Viiebroj.
lep-e lep-iA lep-m lep-e v lep-iA z lep-imi
Srednji spi. lep-o lep-^a lep-mu lep-o v lep-J»i z lep-im
Kakor ženske
Kakor ženske.
Opombe.
1.	Iz tega izgleda se vidi, de ima slovenski prilog za vsaki spol svoj sklon, ki se čisto po priliki imen ravna; namreč možki spol ima na koncu soglasnico, ženski glasnico a in srednji glasnico o ali pa e.
2.	Prilogi, ki se v možkim spolu s c, j, š, ali i- končajo, imajo v srednjim zlogu glasnico e namest o na koncu; pr. rudeč — rudeče; ptu; — ptu/e i. t. d.
3.	Prilogi, ki imajo brezglasne gibavne zloge en, ek, e/, er, ev na koncu, zgubijo v gibanju brezglasen e; pr. reven — revna —no, dober — dobra — dobro, berhe/« — berh-/ca — berli&o i. t. d.
4.	Včasi se premeni brezglasni e v gibavnih zlogih en in ek v a; takrat pride naglas na končni zlog. V gibanju pa se ta d vun verze: pr. močan — močna — močno; hladan — hladna — hladno; gorak — gorka — gorko; sladak — sladka ■— sladko i. t. d.
5.	Soglasnici g in k se pred gibavnima zlogama iga in ih večkrat v z in cpremenite; pr. dol-ziga namest dolgiga, globociga namest globokiga i. t. d. V nekterih krajih govore tudi drujiga namesti druziga ali drugiga in premene tako g v j.	*
6.	Če hočemo kako ime bolj natanjko določiti, potegnemo zlog pred gibavnim zlogam, pride-nemo možkimu sklonu i in premenimo v podaljšanim zlogu 6, tam kjer je, v o in e v e; pr. širok graben, ne vemo še ravno kteri graben; če pa rečemo; široki graben, določimo dobro, kteri graben mislimo; — visoka gora (sploh), in visoka gora (posebno); — bel kruh (sploh) in beli kruh (posebno}; zeleno drevje (sploh) in zeleno drevje (posebno določeno drevje}.
V navadnim govorjenju se je to še bolj določilo; pravijo namreč stari oče t. j. očetov ali ma-terni oče, in star oče t. j. bodi'si kterikoli star oče; — veliki hlapec t. j. hlapec, ki je glava vsih druzih hlapcov eniga gospodarja, in velik hI apec t. j. hlapec, bodi si kteri koli, ki ni majhen; — velike vrata t. j. nar veči vrata pri e-nim ozidju, in velike vrata t. j. vrata, ki niso majhne; — velika cesta t. j. cesta, po kteri se nar več blaga, ljudi i. t. d. vozi, in velika cesta t. j. ktera ni majhna i. t. d.
Velik, velika, veliko pomeni tadaj sploh, in veliki, velika, veliko pomeni kaj določeni-ga; ravno tako pravimo m a j h e n, m a j h n a, m a j h-n o, kadar sploh od kake majhne reči govorimo; kadar pa kaj določiti hočemo, rečemo: mali, mala, malo.
7.	Nej stoji prilog kjer koli hoče, pred imenam ali za njim, se ravna natanjko po njegovim spolu; pr. ta l/onj je lep in lepi konj; ta žena je dobra in dobra žena; to vino je sladlio in sladko vino i. t. d.
8.	Skorej vsi eno- in dvozložni prilogi stavijo radi naglas, ako ne kažejo kake določene osebe ali reči, na končno glasnico. Zato se končajo v imenovavniku, kazavniku in storivniku etlino-broja z d, v imenovavniku in kazavniku dvo-broja z a in c, in v imenovavniku in kazavniku višebroja z i ine; pr. sladko vino t.j. dokazano slodko vino, in sladko vino t. j. nedokazano; v višebroju: sladke vina in sladke vina i. t. d.
9.	Prilog se zna včasi tudi namest imena staviti; pr. mdžki, Ledinski, krajnsko. Sklanja se pa vunder kakor prilog; tukaj: možkiga, Ledinskiga, krajnskiga i. t. d. Le ma-lokteri prilogi se sklanjajo kakor imena; pr. starši, t. j. oče in mati, mlajši; duhoven i. t. d. imajo v rodivniku in dalje: staršev,' mlaj še v, duhovna i. t. d.
10. Nekteri prilogi se razločijo samo po naglasu od terpivniga deležja glagolov; končajo se z brezglasnim en; paziti je tadaj treba na naglas, de se dvoumnosti obvarjemo. Tukaj jih je nekaj tacihi h v al en t. j. hvale vreden hvaljen t. j. kterimu hvalo skazujejo p ostre ž en t. j. ki rad postreže po strežen t. j. kterimu se postreže podložen t. j. ki je družim v strahu podložen t. j. ki se kaki reči podloži razločen t. j. razumljiv razločen t. j. ki se je od česar ločil snažen t. j. nevmazan snažen t. j. očišen silen t. j. kterimu se je težko vbraniti siljen t. j. ki je sili podveržen siten t. j. ki rad sitnost prodaja
siten t. j. ki do sititiga jest dobiva podučen t. j. ki da veliko podučenja podučen t. j. ki je podučenje prejel zag&ten t. j. za pokusiti zagaten t. j. zamašen
(sladko)-sneden t. j. ki rad sladke reči je s ne d en t. j. kar je kdo snedel. močen t. j. ki ima moč močen t. j. kteri se je močil.
Razločijo se taki prilogi od deležij v tem, de prilogi v daljnim sklanjaju brezglasen e zgube, ko ga deležja obderže; pr. močen, močna, močno; podučen, podučna, podučilo; postrežen, postrežna,.postrčžno i. t. d. To so prilogi; deležja pa so: močen, močena, močeno; podučen, podučena, podučeno i. t. d.
8. Stopnje merjenja.
17.
Prilogi imajo tri stopnje merjenja; te so: a) stavna, b) sodna, in c) presežna.
a)	Stavna stopnja je, kadar se prilog sam na sebi, kakor ga stavimo in kakor stoji, pr. lep, slab i. t. d.
b)	Sodno stopnjo ima prilog, kadar z njim dve stvari med seboj primerjamo in sodimo, de je ena ali višji ali nižji memo druge; pr. lepši, slabši i. t. d.
c)	Presežna stopnja je, kadar prilog pomeni, de je kaka oseba ali reč zastran svoje lastnosti v nar višji ali nar nižji popolnosti ali nepopolnosti; pr. nar lepši, nar slabši i.t.d.
Od zlaganja sodne stopenje.
S- 18-
Sodna stopnja se razno zlaga; in sicer:
i. Pristavimo zlog št ali ji ali eji, ko od ženski-ga prilogoviga sklona končno glasnico «, če je pred tem a ena sama soglasnica, preč pu-
stimo, namesti te glasnice; pr. lep-a, lep-ši; slab-cr. slab-š«, ali slab-j« ali slabe/*; debel-a, debel« ali debele/i i. t. d.
2. Ve sta pa vsaj dve soglasnici pred zadnjim a, pristavimo namest njega zloge iši ali eji ali ejši; pr. srečn-cr, sreči lisi, srečne/?, srečnejši; močn-a, močaiši, ali moeneji ali močnejši i. t. d.
Opombe.
a)	Lep in ljub imata samo lepši in ljubši.
b)	Pristavka eji in ejši znata naglas tudi na e prestaviti, kakor namest slab eji, slab eji; močneji, močneji i. t. d.
c)	Bel ima belši, belejši, beleji; svet ima s ve t ejši in s ve t eji.
d)	Prilogi, kteri imajo pred ženskim a soglasni-co rf,premenjajo d v j; pr. mlad-a, mlajši; rad-a rajši. Če pa pred d še kaka druga soglasnica stoji, veržejo ta d čisto proč; pr. terd-a, terši (namest ter d ši) al« terji; gerd-a, gerši ali gerji i. t. d.
e)	h pred a jemlje namest ši zloge eji ali ejši k sebi, ali pa premeni h v šji, ali pa postavi pred stavno stopnjo besedo bolj; pr. gluh-a, gluheji, gluhejši, glušji,, bolj gluh.
f)	m, ji, r pred a jemlje k sebi iši, eji ali pa pred stavno stopnjo besedo bolj; pr. hrom-a nromiši, hromeji, bolj hrom; Ien-a, leriiši, leneji, bolj len: star-a, stariši, stareji, bolj star.
g)	st pred a zmenja zlog sta v šji, kakor: čista, čišji tudi čisteji ali čistejši; tolsta, tolsji; gosta, gosji i. t. d.
Prost-a ima prostejši in prosteji.
h)	g pred a se premenja v j ši, ji, žji; pr: dra-g-a, drajši, draji, dražji.
i)	dk pred a verže k preč, premenja d v j, in jemlje k sebi ši ali ji; pr. slad k-a, slajši ali slaji; gladk-a, glajši ali glaji; red-k-a, rejši ali reji i. t. d.
k) tk pred a izpuša k, premenja t v j in privzame ši ali ji, ali pa jemlje namest tk zlog čji k sebi; pr.; kratk-a, krajši, kraji, k r a č j i.
1) Greiik-a ima greneji; tankjk-a, tanj-ši; tenjk-a, tenjši; širok-a, širji, mehk-a, mečji; visok-a, višji; nizk-a, nižji; vozk-a, vožji; težk-a, težji; lahk-a, lažji, tudi ložji, lagleji, in tako drugi taki.
Smemo pavunder tudi reči: grenkejši, tan-kejši i. t. d. in grenkeji, tankeji. Blizo ima bližji.
m) Ako bi se s pristavkam ši preveč siskajočih zlogov nabralo, delaj rajši sodno stopujo z eji, ji ali bolj; pr. rudeč, r.udečeji, ru-dečji, bolj rudeč; — globok, globo-keji, globočji, bolj globok; namest: ru-dečiši, globočiši i. t. d.
n) Sledeči prilogi delajo sodno stopno nepravno, in sicer:
berhek	gorši, gorji
dober	boljši, bolj i
dolg	daljši, daiji
majhin
mali (	manjši, manji
velik	veči, vekši
ubog	ubožniši, ubožneji
§. 19.
De presežno stopnjo izobrazimo, pristavimo sodni stopnji besedico naj ali nar; pr. lep, nar lepši; slab, nar slabsi, nar rajši, nar dražji i. t. d.
Tudi predstavljamo besede prav, zlo, silno, močno, grozno k stavni stopnji, rekoč: prav lep, iflo gerd, silno močan, močno jezen. To pomeni manj presežno stopnjo.
Naj stavimo namest nar, kadar v bližnjih zlogih r stoji.
Včasi pa pristavimo pred prilog besedico pre ali spre in presežna stopnja je narejena; pr. prelep, presvet, sprelep i. t. d.
Besedica pre pa včasi tudi pomeni preveč; pr: prevelik, predober i. ,t. d. Zato se je moramo previdno poslužiii.
Dostikrat pa izobrazimo presežno stopnjo, če prilog nepremenjen pustimo, pa ga dvakrat pover-sti postavimo; pr. visoka visoka gora, na-mest prav visoka gora.
Sklanja sortne stopnje.
§. 20.
Sodne stopnje nimajo v edinobroju srednjiga spola, ki je tukaj možkimu enak; v dvobroju velja možki spol za vse tri. Sklanjamo pa tako le priloge v sodni stopnji:
Edinobroj.
Možki in srednji spol.
1.	lepši
2.	lepsi-</a
3.	lepši-mM
4.	lepži
5.	v lepsi-m
6.	z lepši-m
Ženski spol.
1.	lepši
2.	lepši
3.	lepši
4.	lepši
5.	v lepši
6.	z lepši
Dvobroj.	Višebroj
1.	lepši	i. lepši
2.	lepsi-A	2. lepši-/«
3.	lepši-ma	3. lepši-m
4.	lepši	4. lepš-j
5.	v lepši-A	5. v lepš-f/t
6.	z lepši-ma	6. z lepši-mč
Imena možkili živih oseb ali reči storijo kazavnik rodivniku enak.
Ženskih imen prilogi ostanejo v sodnji stopnji v edinobroju v vsih sklonih nepremenjeni.
Le malokadaj se sliši sodna stopnja v vsih treh spolih lepši, lepša, lepše kakor stavna stopnja sklanjati.
Peš«in res se ne dasta sklanjati.
Zbera prilogov.
bel	gotov	leden	ovsen
berljav	grenik (ak) lesen	pameten
bister	grozen	letašen	pasji
bled	hiter	lev	pegast
bogat	hladen (an) lipov	peklenski
bos	hrastov	ljub	peš
božji	hud	ljubezniv	preperljiv
brezov	hudoben	mali	prijazen
bridek	irhast	majhen	prihoden
cel	jasen	mehek (ak) pikast
čeden	jeklen	merzel	pisan
čern	južen	mlad	plašen (an)
černkast	kamnat	moder	plesnjiv
červiv	kamne n	moder	plitev
červojeden kamnit	moker	podoben
čist	kačji	moljav	podolgast
čuden	kasen	možki	pokoren
daljni	kerhek	močen (an) poln
debel	kisel	nag	polzik
dimast	kosmat	nagel	poreden
divji	kratek	naroden	posledenj
dober	krogel	neroden	pozen
dolg	krotek (ak) nizek	potreben
domač	kraljev	obiln .	povoden
drag	lohek (ak)	očiten	počasen
gerd	lakomen	ognjen	pomljiv
gladek (ak) lanen	ogorel	prazen
globok	lansk	ojster	praženj
gluh	lasten	okoren	prav
goden	laški	opresen	pravičen
gorat	lažniv	ozebel	priden
gos	lačen	ošaben	prost
priprost
ptuj
puhel
pust
rad
rahel
rajnki
rdven
redek
res
rešuj i
sam
silen
sit
siten
siv
skop
slab
sladek (ak)
slamnat
slednji
slehern
slep
smešen
srebern
srečen
sirov
moljav
star
sterm
strašen (an) suh
sumljiv svet svetel šibik
širok
tamen (an) tanek (ak) terd
tesen
težek (ak)
togdten
topel
tozljiv
trezev
trohljen
truden
ubog
ubožen
umeten
uren
veden
velik
vesel
večen
zagorel
zapeljiv
zdrav
zelen
zelenkast
zgovoren
zlat
zrel
žejin
železin
žensk
živ
žlahten
4. Številno Ime.
§• »i-
Številno ime pokaže bolj natanjko, kakor višebroj, od koliko oseb ali reči govorimo.
Številne imena delimo v določne in nedoločne ali splošne.
Določne številne imena imenujemo tiste, ktere tako natanjko določijo, od koliko oseb ali reči je govorjenje, de jih bolj natanjko ni mogoče določiti; pr. štiri vatle sukna sim kupil za dva-najst goldinarjev. — Besedi štiri in dvanajst dokažete popolnama, koliko vatlov in za koliko sim jih kupil.
Nedoločne števila imena pa le povejo, de je od več oseb ali reči sploh govorjenje, brez de natanjko dokažejo število oseb ali reči; pr: Pred nekterimi letmi je bilo še pač malo prijatlov slovenšine najti. Beseda nekterimi kaže pač, de je od več let govorjenje, ne pa od koliko let;
ravno tako p6ve beseda malo, de ie bilo več prijatlov, pa ne natanjka, koliko jih je bilo
a. Določne številne imena §. 22.
Vse določne številne imena delimo v 5 plemen: 1. v temeljne; 2. v redovne; 3. v razločiv-ne; 4. v množivne in1 5. v razdelivne.
i. Temeljne števila. 23.
Temeljne števila imenujemo tiste, pri kte-rih se odgovori na vprašanje koliko? — Te so:
1. eden (en), ena, eno
2	dva, dve, dve
3	trije, tri, tri
4	štirje, štiri, štiri
5	pet
6	sest
7	sedem
8	osem
9	devet
10	deset
11	enajst
12	dvanajst
13	trinajst
14	štirnajst
15	petnajst
16	sestnajst
17	sedemnajst
18	osemnajst
19	devetnajst
20	dvajset
21	eden, ena, eno in dvajset
22	dva, dve, dve in dvajset
23	tri in dvajset
24	štiri in dvajset
25	pet in dvajset
26	sest in dvajset
27	sedem in dvajset
28	osem in dvajset
29	devet in dvajset
30	trideset 40 štirdeset 50 petdeset 60 sestdeset 70 sedemdeset 80 osemdeset 90 devetdeset
100 sto, 200 dvesto i. t.d. lOOOtavžent (jezer)
Eden postavimo, kadar samo za-se stoji; en pa pred imeni; pr. en učenec; le eden je ne-p 6 k j e n.
En, ena, eno sklanjamo kakor lep. Dva, dve, dve se lastno sklanja, namreč:
Možki spol.
1.	dva
2.	dveh
3.	dvema
4.	dva
5.	v dveh
6.	z dvema
Ženski in srednji spol.
1.	dve
2.	dveh
3.	dvema
4.	dve
5.	v dveh
6.	z dvema
Tako tudi sklanjamo oba, obe, obe; in oba dva, obe dve i. t. d.
Trije, tri, tri sklanjamo tako:
Možki spol.	Ženski in srednji spol.
1.	trije	1. tri
2.	treh	treh
3.	trem	3. trem
4.	tri	4. tri
0.	v treh	5. v treh 6. s tremi 6. s tremi.
Štirje, štiri, štiri se sklanja:
Možki spol	Ženski in srednji spol.
1.	štirje
2.	štirih
3.	štirim
4.	štiri
5.	v štirih
6.	s štirimi
Pet, šest in tako dalje do devet in deset se vse temeljne števila lastno sklanjajo; in sicer po izgledu pet:
1.	pet
2.	petih
3.	petim, petem
4.	pet
5.	v petih
6.	s petimi
1. štiri
kakor možki
S t o ne sklanjamo več in ostane v vsih sklonih nesklanjano; jezer, tavžent se sklanja po izgledu rak.
Pet in vse druge temeljne števila dalje so v imenovavniku in kazavniku prave imena in imajo osebe ali reči, kterih število kažejo, v rodivniku pri sebi; pr. pet golobov je priletelo; vojaki so petdeset sovražnikov vlovili; koliko let so tvoj oče stari?
V vsih družili sklonih pa so prilogi in se ravnajo v sklonu po imenu, ki je pri njih; pr. med devetnajstimi vojaki ne najdeš ne eniga novinca. S tridesetimi goldinarji si kupiš slabiga konja; s šestimi konji se je vozil, zdaj pa s petimi otroci berači.
En in dvajset i. t. d. se sklanja samo v poslednji besedi; pr. en in dvajsetih, pet in tridesetim i. t. d.
2. Redovne števila. §. 24.
Redovne števila se imenujejo, ktere kažejo red, v kterim se oseba ali reč med druzimi znajde, in odgovarjajo na vprašanje koliki, a, o? in so:
eden in dvajseti-a-o
1.	pervi-a-o
2.	drugi-a-o
3.	tretji-a-e
4.	četerti ali čveterti-a-o
5.	peti-a-o C. sesti-a-o
7.	sedmi-a-o
8.	osmi-a-o
9.	deveti-a-o
dva in dvajseti-a-o tri in dvajseti-a-o trideseti-a-o štirdeseti-a-o petdeseti-a-o šestdeseti-a-a sedemdeseti-a-o stotni-a-o
sto in pervi-a-o; drugi i. t. d. jezerni, tavžentni-a-o i. t. d.
Vidi se iK teh števil, de so redovne števila pravi prilogi, samo v tem se ločijo od prilogov, de
določne glasnice i v možkim spolu nikolj ne manjka; sklanjajo se tadaj tudi po izgledu lep.
Če se k redovnim številam soglasnica č pride-ne, je narečje in sicer narečje časa izobraženo; namreč: pervič, drugič, desetič i. t. d.
Ravno tako napravimo narečje, če zlog krat pridenemo: pervikrat, drugikrat, tretjikrat i. t. d.
3. Razločivne števila.
§. 25.
Razločivne števila se imenujejo, ktere plemena oseb ali reči razločijo in odgovarjajo na vprašanje kolikeri? pr. kolikero platno "prodajate? — Pri nas prodajamo enoje, samo hodno; pri sosedu dvoje, v Ljubljani pa najdeš več kot desetero platno.
Razločivne imena so:
enoj-a-e dvoj-a-e troj-a-e čveteri-a-o peteri-a-o sesteri-a-o
stoteri-a-o dvestoteri-a-o tavženteri-a-o kolikeri-a-o tolikeri-a-o i. t. d.
Razločivne števila se sklanjajo, kakor se vidi, po izgledu lep.
Te števila namestujejo temeljne števila:
1.	Pri imenih, ktere se samo v višebroju rabijo; pr. dvoje bukve; troje hlače i. t. d. Od pet dalje se govori tudi' pet, šest ali petero, šestero vilic i. t. d.
2.	Pri imenih, ktere mlade živali ali malo čislane osebe pomenijo; pr. dvoje telet; šestero otrok i. t. d. Tu kakor tudi gori stoji ime vselej v rodivniku.
4.	Množivne števila.
§. 26.
Množivne števila kažejo, kolikomnožna je kaka stvar in odgovarjajo na vprašanje kolikorni? Te so:
edinji
dvojni ali dvojsten
trojni ali trojsten
čveterni
peterni
sesterni
sedmerni
osmerni
Tudi pravimo dvojnat, trojnat, čveternat, a, o i. t. d.
Sklanjajo se po izgledu lep.
5.	Razdelivne števila.
§. 27.
Razd'elivne števila se imenujejo, ktere posamezne dele celih reči pomenijo, in so:
%	pol
»/a	tretjina
y4	četertina
V5	petina
»/«	šestina
Vt sedmina Ve osmina V9 devetina Vi o desetina Vioo stotina i. t. d.
Opombe.
1.	Števila s končam krat se zamorejo tudi kakor prilogi rabiti, če se jim ni-a-o pridene; pr. enkratni-a-o ali pervikratni-a-o, stokratni-a-o i. t. d.
2.	Iz števil narejamo tudi nektere imena, priloge, narečja, ali pa Ž3imajo podobo imen, take so:
a)	Lastne imena denarjev: petica, šestica; dvojača, desetica, dvajsetica i. t. d.
b)	Imena reči, ktere eno ali več samic v sebi zapopadejo: pr. enica, dvojica, trojica i. t. d.
c)	Imena številk ali cifer: enklja, dvojka, trojka, čveterka, peterka, šesterka ali š e s t i c a i. t. d.
d)	Imena, ktere posamezne dele kake celine pomenijo; med temi je polovica narperva; potem: tretjina, cetert, petina, desetina, stotina in druge. Naredijo se, če k redovnim številam zlog na pridenemo.
Osmina pomeni osmi dan ali pa celi čas osmih dni; sedmina sedmi dan ali pa jed za po-grebce.
e)	Dvojčič, trojčič, dvoj čin a t. j. otroci po dva ali trije v enim porod«.
f)	Polovičavne števila, s kterimi polovico k celimu prištevamo: poldrugi, poltretji, pol-četerti i. t. d.
b. Nedoločne številne imena 8- 28-
Nedoločne številne imena so:
Ves, vsa, vse
vsi, vse,
noben, ena, eno.
veliko
malo
nekaj
nič
mnogo nekoliko mnogoter, a, o vsakter, a, o marsikter, a, o nekter, a, o malokter, a, o
4. Me* < ime
§. 29.
Mestimena imenujemo tiste, ktere imena namestujejo, de jih prevečkrat ne ponavljamo; pr.
Šola je mladenčem prav koristna, ker se mladenči v šoli marsikaj lepiga in koristniga uče. — Lepši rečemo: Šola je mladenčem prav koristna, ker se oni v nji marsikaj lepiga in koristniga uče. — Tukai stavimo mestimeni oni in nji, namest besed mladenči in šola ponavljati.
Šestero mestime je: 1. osebno; 2. povračivno, 3. prisvojivno; 4. kazavno; 5. ozeravno; 6. vpra-šavno.	f
1. Osebno mestime. §. 30.
Osebne mestimena se imenujejo tiste, ktere kako osebo zaznamovajo.
Tri osebe razločimo v govoru: pervo, ktera govori; drugo, s ktero govorimo in tretjo, od ktere govorimo; te osebe zaznamovamo, in sicer pervo z mestimenam jez, za vse spole, drugo z mestimenam ti, za vse spole, in tretjo z mestimenam on za možki, ona za ženski in ono<za srednji spol v edinobroju. V dvobroju je: midva perva oseba za možki, medve za ženski spol; vidva druga za možki, vedve za ženski spol; ona tretja za možki, one ali one za ženski in srednji spol. Vvišebrojuje mi perva, vi druga, oni tretja za možki, me perva, ve druga in one tretja za ženski in srednji spol.
Sklanjajo se osebne mestimena tako le:
I. Oseba
1.	jez (jaz)
2.	mene, me
3.	meni, mi
4.	mene, me
5.	v meni
6.	z menoj, mano
II. Oseba
ti
tebe, te tebi, ti tebe, te v tebi s teboj, tabo
Edinobroj.
m.
on
njega, ga njemu, mu njega, ga v njem z njim
III. Oseba
ona nje, je
"jej (nji) ji;
njo, jo v nji z njo
sr.
ono
njega, ga njemu, mu njega, ga(je) v njem z njim
Dvobroj.
I. Oseba.
а.	midva (možk) medve (žensk.)
2.	naju I
3.	nama
4.	iaji
5.	v nama
б.	z nama
za možki in ženski spol.
II. Oseba, vidva (m) vedvč (ž) vaju
vama r za mo£k; ;n
vaJl / ženski spol. vama 1	r
z vama
III. Oseba.
1.	ona (možk.) on& (one) (žensk in sr. sp.)
2.	nju, ju \
3.	njima, jima /
4.	nji, ji	) za vse tri spole.
5.	v njima i
6.	z njima /
Višebroj. II. Oseba.	II. Oseba.
I. Oseba.
1.	mi
2.	nas
3.	nam
4.	nas
5.	v nas
6.	z nami
vi
vas vam vas v vas z vami
m. ž. in sr. oni, one (one) njih, jih v njim, jim nje, jih v njih z njimi
za vse tri spole.
Opombe.
§• 31.
1. Okrajšana oblika: me, te, ga, mi, ti, mu, j o, jih i. t. d. se postaljva v začetku govorjenja, kadar na mestime ne položimo posebniga naglasa; pr: Me ne skerbi, se odgovoriti., ker vem de nisim kriv. — Kadar pa na mestime poseben naglas položimo, se podaljšana oblika postavi; pr: tebe pa mende ne bo tako lahko stalo.
2.	Ce stoje pred kazavnikam krajši oblike eno-zložni predlogi na, za, med, nad, po, pod, čez, pred, se predlog in mestime veno besedo sostavita; namreč: name, zate, med' nje, nadse; nanj, zanj. Naglas dobi vsr-lej predlog. Pri ženskih mestimenih pa vzamemo daljši obliko; pr. nadnjo, čeznjo i. t d.
3.	Kazavnik, mene, tebe in sebe, znamo, če prav imenovani predlogi pred njim stoje , tudi v me, te in se sovleči; pr. pod me, nad te, med se ali pa pod mene, nad tebe, med sebe i. t. d.
2. Povračivno mestime. §. 32.
Imamo še mestime, s kterim se govoreči sami na sebe povračamo, za to se imenuje povračivno, in je za vse tri spole, števila in oblike in nima ime-novavnika. To mestime se sklanja.:
2.	sebe, se
3.	sebi, si
4.	sebe, se
5.	v sebi
6.	s seboj, (sabo)
Tukaj velja od krajši oblike se, si in od daljši sebe; sebi i. t. d. vse, kar smo gori rekli; pr. veselim se, veseliš se, veselimo se. — Sebe sim mislil, ne tebe. Ti sebe glej, jez pa sebe.
§. 33.
Še eno osebno mestime imamo, ktero rabimo, kadar od osebe ali reči govorimo, ktere ne moremo ali necemo ravno imenovati. Imenuje se splošno mestime, in to je ono-a-o. Sklanja se kakor ka-zavno mestime to in ta: ono, onega, onemu i. t. d. Za ženski spol pravimo: ona, e, e j, d.
Neki ali nek-a-o, nekak, nekakošin jnalokter, mnogoter, marsikter, vsakter, se sklanjajo kakor lep: Nihče in nekdo, marsikdo, malokdo, kaj, nekaj, nič so tudi splošne mestimena in kako se sklanjajo, se ho pri vpra-šavnih in ozeravnih mestimenih govorilo.
3. Prisvojivno mestime. §• 44-
Prisvojivne mestimena kažejo, čigava je kaka oseba ali reč, in so: moj-a-e, tvoj-a-e, svoj-a-e, njegov, njeni, najin? vajin, naš, vaš, njihin, njihov, in se sklanjajo po priliki, lep: moj, mojiga, mojimu i. t. d., njihni — njih-niga — njihnimu i. t. d.
Nju in njih ostane po vsih sklonih enako; pr. nju sin, nju sina, nju sinu i. t. d.
Opomba. §. 35.
Od ozeravno prisvojivniga mestimena svoj-a-e velja vse od sebe rečeno; svoj-a-e, velja za vse tri osebe in za vse tri broje in se postavi vselej, kadar se prisvojivno mestime na djavno ali na terpivno osebo ali reč nanaša; pr. jez sim svojo dela dokončal, ti boš svoje in vsak svoje; po končanim delu bomo pa svoje plačilo prejeli. Ne bilo bi prav: jez sim moje delo končal, ti pa tvoje i. t. d. ker se svoje na osebe jez, ti in vsak nanaša. Temu nasproti pa pravimo: Jez sim tvoje nesreče kriv, ti pa moje, ker se mestimeni tvoje in moje ne nanašate na djavni osebi j e z in ti.
Kadar pa prisvojivno mestime kaj imenuje, kar več osebam gre, tadaj več obseže, kakor djavna o-sebapove, je bolj prav moj, tvoj, njegov, naš, vaš i. t. d. postaviti; pr: Mi trije smo bili v naši cerkvi; inne v svoji, zato ker cerkev ni samo
teh treh, .ampak cele soseske. Zato je tudi bolj prav reči: molimo za našiga cesarja i. t. d. Samo v sprotnim govorjenju je treba tudi svoj staviti; pr. če vam naša šola ni všeč, pojdite pa v svojo i. t. d.
Kazavno mestime se imenuje tisto, ktero kako osebo ali reč bolj natanjko pokaže, kakor osebno mestime.
Kazavne mestimena so v Slovenskim te le:
ta (ti), ta, to
tisti (taisti) tista, tisto
uni, a, o
taki, a, o
drugi, a, o
sij, a, e t. j. ta (ti) ta, to.
Sij, sija, sije, ktero se samo na Dolenskim še sliši, najdemo samo v sostavljenih besedah: dansi ali danas, sinoč, ietosi, dosihmal, posihmal ali od-silimal.
Kazayne mestimena se sklanjajo po izgledu lep, samo ta, ta, to se tako le sklanja:
r
4. Kazavno mestime. §. 36.
Edinobroj.
Možki spol
Ženski spol
Sreduji spol 1. to
1.	ta (ti)
2.	tega
3.	temu
1.	ta
2.	te
3.	tej
4.	to
2.	tega
3.	temu
4.	to
4. ta (ti) in tega
5.	v tem
6.	s tem
5.	v tej
6.	s to
5.	v tem
6.	s tem
Dvobroj.
1.	ta
2.	teh
1.	te
2.	teh
3.	tema
4.	ta
5.	v teh
6.	s tema
3.	tema
4.	te
5.	v teh G. s tema
kakor v ženskim spolu.
Višebroj.
1. ti
2.	teh
3.	tem
4.	te
1.	te
2.	teh
3.	tem
4.	te
kakor v ženskim spolu.
5.	v teh
6.	s temi
5.	v teh
6.	s temi
5. Vprašavne mestimena.
Vpravšavne mestimena imenujemo tiste imena, s kterimi po kaki osebi ali reči prašamo. Te le so:
kdo? kaj?
kteri, a, o ki? (ki vrag?) kak, a, o? kakov, a, o ?
kakošen, kakošna, kakošno?
Izmed teh mestimen se sklanjajo kteri, a, o, kak, a, o, kakov, a, o in kakošen, a, o, po izgledu lep; kdo in kaj pa imate lastno sklanja-nje, in sicer:
§. 37
1.	kdo
2.	koga, koga
3.	komu
4.	koga (a)
5.	v kom
6.	s kom
1.	kaj
2.	česa (koga)
3.	činm (čimu, čemu)
4.	kaj
5.	v čim, (čem)
6.	s čim, (čem).
ip. Oziravne mestimena. §. 38.
i Oziravne mestimena se imenujejo tiste, ktere govor na že imenovano osebo ali reč nazaj napeljujejo, t. j. kažejo, de imamo, kar govorimo, od osebe ali reči misliti, namest ktere se te mestimena stavijo. Oziravne mestimena so: kteri-a, o, ki; kteri-a-o se sklanja po izgledu lep; dostikrat se namestova s ki, ktero za vse tri spole velja. Sklanja se s pomočjo krajšiga osebniga mestimena:
Edinobroj. 1. ki
2.	ki ga žensk	ki je
3.	ki mu „	ki ji
4.	ki ga „	ki jo
5.	ki v njem „	ki v nji
6.	k z njim „	ki z njo
Dvobroj. ki
ki ju ki jima ki ji
ki v njima k z njima
Visibro. ki ki jih ki jim ki jih k v njih ki z njimi,
pr: Človek, ki mu ni upati, namest: Človek, kterimu ni upati. — Ljudje, ki resnica pri njih ne velja, namest: ljudje, pri kterih resnica ne velja.
Prašavni mestimeni kdo in kaj se v ozeravne premenite, če pervimu r na koncu pristavimo, pri drugim pa j vrpremenimo; namreč kdo prašavno, kdor ozeravno; kaj prašavno, kar ozeravno. pr: kdo je pošten človek? — Kdor pravico ljubi. — Kaj išete? Kar smo zgubili. Kdor in kar se ravno tako sklanja, kakor kdo in kaj, samo dobi vsaki sklon na koncu r; namreč: kdor, kogar, komur, kogar; — kar, česar, čimur i. t. d.
Tudi čigav-a-o se premeni voziravno mest-ime, če sesrednjimuspolu čigavo r na koncupri-dene, namreč čigavor; rabi se pa samo v ime-novavniku in velja za vse tri spole; pr. čigavo je to? čigavor hoče nej je! — Rajši pa stavimo rodivnik čigar namest čigavor.
Kakošen, kakošna, kakošno se premeni v ozeravno mestime, če kako v kakor prenare-
dimo; namreč kakoršen-a-o; v vsih sklonih in številih se sklanja kakor kakošen.
Včasi pridenemo ozeravnim mestimenam besedico koli; in sicer: kteri-a-o koli, kdor koli, kar koli, kolikor koli, kakoršenkoli i. t. d.
Kakor kdor in kar se sklanjate tudi nedoločni osebni mestimeni nihče in nič, namreč:
1.	nihče
2.	nikogar
3.	nikomur
4.	nikogar
5.	v nikomur
6.	z nikomur
1.	nič
2.	ničesar
3.	ničemur
4.	nič
5.	v ničemur
6.	z ničemur
Nič pa tudi zna nesklanjano ostati.
Nektere kazavne prašavne, in ozeravne mestimena. V	§• 39.
Prašavne. kdo kaj kadaj
kam (kamo)
kje
kako
kakošen
koliko
kod
doklaj
doklej
Ozeravne.
kdor	ta
kar	to
kadar	tadaj
kamor	tam (tamo, tje)
kjer	tje (tam)
kakor	tako
kakoršen	takošen
kolikor	toliko
kod ar	tod
doklar	dotlaj
dokler	doslej
5. Glagol. §• 40.
Glagol nam pove, kaj kaka oseba dela ali terpi, ali kaj se z njo godi in v kterim stanu de je; pr. Vojšaki se bojujejo za domovino.
Beseda se bojujejo kaže, kaj vojšaki delajo.— Sovražniki so bili premagani. Beseda so bili premagani kaže, kaj se je s sovražniki zgodilo. i. t. d.
Več plemen glagolov imamo, in sicer: a pre-bajavne, b. neprehajavne, c. vračivne inef. neosebne glagole.
Prehajavni glagoli so, kteri pomenijo delo ali djanje, ktero od ene osebe ali stvari na drugo prehaja in preide; pr. Kosec kosi travo; oče svari sina; pastir pase čedo.
Neprehajavni glagoli so, kteri ne pomenijo nikakorsniga dela ali djanja, ktero od ene osebe ali stvari na drugo prehaja, kakor: počivam, spim i. t. d., ali pa pomenijo kako djanje, ktero pa v delajoči osebi ostane, kakor: postopam, gre m.
Vunder imamo pa take glagole, kteri so zdaj prehajavni zdaj neprehajavni; pr. novo pesim pojem, ali boljši je peti kakor j okati. Vpervi priliki je pojem prehajaven, v drugi pa peti ne-prehajaven glagol.
Vračivni glagoli se tisti imenujejo, kteri se na delajočo osebo ali reč nazaj nanašajo in v vsili treli osebah mestime se ali si pri sebi imajo; pr. nadjam se, veselite se, prizadevajo si, kis a jo se i. t. d.
JVeosebni glagoli so, kteri so samo v tretji enobrojni osebi navadni; pr. bliska se, gromi, dežuje, skeli, boli i. t. d.
§. 41.
Glagole delimo še v dve drugi bolj važni pleme-„ ni, namreč v nedoveršivne in v doversivne.
Nedoveršivne glagole imenujemo tiste, kteri pomenijo kako djanje ali kak stan, ki še terpi, brez de bi se na njegovo doveršenje ali končanje gledalo. S tacimi glagoli se odgovarja na vprašanje: kaj delaš, kaj se godi zdaj? Pr. sedam, spim, kopljem, nosim, vstajam i. t. d.
Doveršivne pa imenujemo tiste, kteri do-veršenje ali dokončanje kakiga djanja ali stanu pomenijo. S temi glagoli ne moremo odgovoriti na vprašanje: kaj delaš zdaj? Pr. padem', dvignem; veržem, zaspim, umerjem i. t. d.
§. 42.
Slovenski jezik ima še dve posebni plemeni glagolov; eno pleme obseže take glagole, kteri povejo, de se djanje ali delo le enkrat zgodi iu koj ko se zgodi, tudi koj neha. Take imenujemo glagole enokratniga djanja. Pr. vzdignem, dregnem, veržem, žoknem i. t. d. Ysi ti glagoli so tadaj doveršivni.
Drugo pleme pa obseže glogole, kteri povejo, de se kako djanje ali delo večkrat ponovi ali po-verne; pr. sujem, ta glagol pove, de še nekon-čam svojiga djanja, če enkrat sunem, večkrat in v eno mer moram svoje djanje ponovljati ali suvati, — segam, vriskam, žugam i. t. d.
Taki glagoli se imenujejo ponavljavni ali glagoli večkratniga djanja. Ti so nedover-šivni.v
Če tadaj vse plemena glagolov še enkrat v pominj vzamemo, naštejemo te le: 1. Preliajavne; 2. neprehajavne; 3. vračivne; 4. neosebne; 5. nedoveršivne; 6. doveršivne; 7. glagole enokratniga, in 8. glagole večkratniga djanja.
§. 43.
Rekli smo gori, de glagol pomeni, kaj kaka oseba ali stvar dela ali terpi; imeti morajo tadaj glagoli tudi svoje znaminja, po kterih jih spoznamo, kadaj de povejo, de oseba ali stvar kaj dela ali pa terpi. Te znaminja skup z eno besedo imenujemo obliko glagolov. Kakor tadaj glagoli ali delavnost ali terpivnost oseb ali stvari kažejo, tako pravimo tudi, de imajo glagoli delavno ali
terpivno obliko. Pr. Kmet obdeljuje polje. Glagol obdeljujev kaže, kaj kmet dela; je taaaj v delavni obliki. Če pa rečemo: Sovražniki so bili premagani, pove glagol so bili premagani, kaj seje sovražnikam zgodilo, kaj so terpeli; je tadaj v terpivni obliki.
Glagol pa tudi pove, v kterim stanu je oseba ali stvar, v stanu namreč, v kterim ne moremo reči, de kaj dela ali de kaj terpi; pr. V pomladi vse drevje cvete in zeleni. Glagola cvete in zeleni kažeta stan, v kterim je drevje v pomladi; ne dela in ne terpi nič, v srednjim stanu je tadaj. Imamo tadaj še tretjo obliko glagolov, in to imenujemo srednjo obliko. Tri oblike imamo tadaj: delavno, terpivno in srendjo obliko.
§• 15.
Razun oblike so pri glagolih še te le reči pomniti: 1. čas, 2. naklon (Art), 3. število, 4. o-seba, 5. vprega in 6. lice.
1. C a s.
§. 16.
Čas je prav za prav trojin v slovenskim, namreč a. sadanji, ki kaže, de se zdaj kaj godi; b. pretekli, ki kaže, de se je kaj že zgodilo in c. prihodnji, ki pove, de se bo še le kaj zgodilo.
Imamo pa razun pretekliga časa tudi še predpretekli čas, in razun prihodnjiga časa tudi še preteklo prihodnji čas. Predpretekli čas kaže, de je djanje že končano bilo, ko se je drugo začelo; pr. Ko sim bil svoje delo končal, sim šel v vert. —Prihodnje pretekli čas pove, de bo djanje končano, ko se ima drugo začeti; pr. Kadar bom bukve zbral, jih bom tebi posodil.
Kar čase, glede na glagole po njih plemenu, u-tiče, je pomniti:
1.	V sadanjim času stoje le glagoli, s kterimi zamoremo odgovoriti na vprašanje: kaj delaš? ali kaj se godi? Taki glagoli so pa le nedoveršivni: pr. kamen pada. Bolnik umera.
Po tem pravilu bi, če bi rekli: kamen pade; bolnik umerje, glagola pade in umerje ne kazala sadanjiga časa, ampak nekaj pretečeniga že v tistim trenutji, ko pade ali umerje, ker sta ta dva glagola doveršivna.
2.	Pretekli čas je čas, ki je bil pred sadanjim, in pomeni kaj doveršeniga ali končaniga; to pa skažeino s doveršivnimi glagoli; zatorej izobrazovamo pretekli čas z doveršivnimi glagoli; pr. ko so sovražniki spali, smo jih zajeli.
3.	Ker v slovenskim predpretekli čas dokončano djanje pomeni, po kterim se še le drugo začne, nedoveršivni glagoli tega časa ne morejo imeti.
4.	V prihodnjim času se zamorejo nedoveršivni in doveršivni glagoli rabiti.
5.	Ker prihodnje pretekli čas djanje kaže, ki bo že končano, ko se bo drugo začelo, se ume, de se zamorejo v tem času le doveršivni glagoli rabiti.
2. Naklon. §. 46.
Kako glagol v vsili oblikah kaj pove, to se imenuje naklon.
Te le naklone imajo slovenski glagoli:
1.	Naznanivni ali očitni naklon, ki kaže, de glagol naravnost kaj zagotovo pomeni; pr. Človek živi; ptič poje i. t. d.
2.	Pogojivni naklon, ki kaže, de se kaj z kako pogodbo dela ali godi; pr. Če se bote pridno učili, vas bodo vsi pohvalili.
3.	Želivni naklon, kteri željo naznanje da, de se nej kaj zgodi: pr. O nej bi mi bilo mogoče, vsim vstreči!
4.	Velivni naklon, kteri kako povelje izgovori, de se ima kaj zgoditi; pr. Delajte, de si živež zaslužite.
5.	Deležje je naklon, ki da glagolu nekaj pri-logovih nekaj glagolovih lastnost, t. j. ki ne kaže samo časa, kadaj, ampak tudi kako se kaj zgodi; pr. dremljajoč je umeri; to kaže sadanji čas, in tudi kako je umeri.
G. Nedolačivni na k Ion, pokaže pač djanje ali stan, pa nikakoršne osebe nedoloči; pr. Delati je treba.
7.	Narečaj t. j. naklon, ki v podobi narečja stan osebe ali stvari pokaže.
8.	Nam eni vni naklon, ki kak namen pomeni.
9.	Glagol no ime, t. j. ime iz glagola izobraženo.
Delež j a so prilogam, narečaji pa narečjem
Preden od izobraževanja in zlagovanja časov in naklonov, potem pa od vprege glagolov sploh kaj več govorimo, je treba od pomožniga glagola sini kaj več govoriti.
Pomožni glagol se zato imenuje, ker nam pomaga glagole v nekterih časih in naklonili pregi-bati. Sim je edini slovenski pomožni glagol.
enaki.
Pomožni glagol sim. §• 47.
1. Naznanivni naklon.
Sadanji čas. Edinobroj.	Dvobroj.	Višebroj.
1.	sim
2.	si
3. je
smo
ste so
Edinobroj.
1.	siml
2.	si } bil, a, o
O • 1
3.	je )
1.	bom
2.	boš
3.	bo
Pretekli čas.
Dvobroj.
možk.	<š. in sr. sva le? s ve i _ sta >S ste ) a
sta )	ste J""
Prihodnji čas.
moik. i. in sr. bova bove bota	bote
bota bote
I'išebroj.
smoi
ste > bili, bile so i
bomo bote
bodo (bojo)
1. bi 2. bi 3. bi
1. bi 2. bi 3. bi
bil, a, o
bil bil,
2. Pogoji vni naklon.
S a dan ji in prihodnji čas. bi i
bila, bile
a, o
bi bi ;
Pretekli čas.
J^j ) bila bila; i • 4 bile bile
bili, bile
bili bili; biJe bile
3. Želivni naklon.
Za vse tri čase.
1. nej 3. nej
bom **) bo
nej' bova, bove; nej bota, bote
nej bomo; nej bodo
*) Bom je skrajšano name« t bode m, in se takole giblje:
«*
1.	bodem
2.	bodeš
3.	bode
Ati*
bodeva, bodeve bodeta, bodete bodeta, bodete
bodemo
bodete
bodejo
') Bolj prav se nam zdi': Nej sim, nej je, nej sva, nej sta, sve, ste; nej smo, nej ste.
4. Velivni naklon.
Edinobroj.
1.	bodi (jez)
2.	bodi (ti)
3.	bodi(on,ona, on)
Dvobroj.	Višebroj.
bodiva, bodive bodita, bodite bodita, bodite
bodimo
bodite
bodejo
o. Deležje.
Sadanji čas: bijoč, a, e Pretekli čas I. bil, a,o „ „ II. bivši, „ „ terpivne oblike: bit-a-o Prinodnjiga časa: bodoč-a-e.
6. Narečaj.
(Ga nima.)
7. Namenivni naklon. Bit.

8. Glagolno ime.
Bitje, bistvo.
Opombe.
Kadar se pomožno ime s tajivnim narečjem ne pregibavati ima, rečemo v s a da njim času namest ne sim, ne si, ne je i. t. d. rajši: nisim, nisi, ni, nismo i. t. d. Ravno tako v preteklim času nisim bil, nisi bil sicer pa ostane ne od pomožniga glagola ločeno, namreč: ne bom, bi ne bil i. t. d. Iz glagola biti so sostavljeni: dobiti, zgubiti, znebiti. Ti glagoli se sklanjajo po izgledu glagolov četertiga reda in se bo pozneje na svojim mestu od teh glagolov govorilo.
Prebiti pa se popolnama po izgledu biti pre-giblje, z razločkam, de se v sadanji m času tako giblje, kakor staro bi m, biš, bi, biva, (e), bista (ste), bimo, biste, bij o.
V velivnim naklonu nuna samo ta glagol bodi (prebodi) ampak tudi dobim (dobodi) in sicer nenavadni glagol pobiti v velivnim naklonu; pr. še malo p od o d i.
3. Časi glagolov. §. 48.
Rekli smo, de imamo sadanji, pretekli, predpretekli, prihodnji in prihodnje pretekli čas.
Govorili bomo tukaj, kako se slednji čas izobrazi ali naredi.
1.	Sadanji čas ima po raznih redih glagolov razno iz obraz o vanje, in ko bomo pozneje rede glagolov pregledaii, bodo izgledi razne končne obraze sadanjiga časa pokazali.
2.	Pretekli čas se naredi, če pred deležje pretekliga časa storivne oblike sadanji čas pomožniga glagola sim postavimo; pr. sim delal, sim govoril, sim pel i. t. d.
3.	Predpretekli čas se izobrazi, če se pred imenovano deležje pretekli čas pomožniga glagola sim postavi; pretekli čas pomožniga glagola sim je: sim, si, je bil, a, o; tadaj: sim bil delal, sim bil govoril, sim bil pel i. t. d.
4.	Prihodnji čas se naredi, če se pred deležje pretekliga časa storivne oblike prihodnji čas pomožniga glagola sim postavi.
Pomožni glagol ima v prihodnjim času: bom, boš, bo i. t. d.; tadaj bom delal, bom govoril, bom pel i. t. d.
5.	Prihodnje pretekli čas nima v slovenskim nikakoršniga posebniga obraza in je v tem prihodnjimu času popolnama enak; spozna se le po pomenu.
Nekteri glagoli, kteri kako gibanje ali premikanje od eniga kraja na drug kraj pomenijo, delajo prihodnji čas tudi še, če se pred nje predlog P° postavi in z njimi sklene; pr, poj dem namest bom še>l, ponesem nainest bom nesel, potečem, namest bom tekel i. t. d. Tako tudi rečemo pore čem, namest bom rekel.
4. Nakloni. %■ 94.
1. Pagojivni čas se izobrazi, če pred deležje bi postavimo, ktero za vse tri osebe velja; pr. bi delal, bi govoril, bi pel i. t. d.
To velja za sadanji ali pa tudi za prihodnji čas, ker znamo reči: jez bi zdaj ali pa jutri delal, govoril, pel i. t. d.
Želi vn i naklon naredimo ravno tako, če pred deležje pretekliga časa zlog nej postavimo; pr. nej pišem, nej jem, nej govorim i. t. d.
3.	Velivni naklon naredimo iz perve osebe sadanjiga časa, če premenimo :
a} a m v aj; pr. delam — delaj;
b)	eni -v ej; pr. jem — jej;
c)	eni, itn vi; pr. vzdignem — vzdigni, redim— redi, ljubim — ljubi.
Glagoli s končam jem ali jim veržejo samo em ali im preč; pr. štejem — štej; stojim — stoj. Tisti glagoli pa vunder k j še i vzamejo, kteri se v nedoločivnim naklonu z iti končajo; pr. tajiti — taji. O se v o preverže: rojiti — roji; nositi —- nosi i. t. d.
4.	Deležje se naredi, in sicer deležje sadanjiga časa iz tretje osebe višebroja sadanjiga časa, če tej osebi č pridenemo; pr. deiajo — delaj o č- a -e. Tistim glagolam pa, kteri v pregibanju ej o v d in i j o v e skrajšajo, pridenemo v skrajšanim koncu c; pr. gredo — gredoč; stoje — stoječ.
Deležje pretekliga časa ima vselej l na koncu in glasnica, ktera pred l stoji, se ravna vse-
lej po nedoločivnim naklonu; pr. pisati — pisal; želeti — želel; učiti — učil i. t. d.
Od,tega se drugo deležje pretekliga časa naredi, če l preč pustimo in namest njega vsi pridenemo; pr. skriti — skrivši, omedleti — omedlevši; pozabiti — pozabivši (in pozab-Ijivši). Pri nekterih pridenemo samo deblovimu zlogu ši; pr. oprijeti — opriinši i. t. d.
Drugo deležje pretekliga časa kakor tudi deležje sadanjiga časa se rabi kakor narečje in kakor prilog; pr. skrivši je tO reč storil. Kako je storil? Skrivši, tadaj je to deležje tukaj narečje. Če pa rečemo: To reč skrivšimu sim nekaj druziga pokazal, je skrivšimu predlog.
Terpivno deležje ima vedno n ali t na koncu in se iz nedeločivniga naklona naredi, če ti preč ver-/eme in namest tega zloga n ali t postavimo; pr. vprašal — vprašan, dela// — delan; mešata" — mešan, želeti — želen i. t. d.
5.	Narečaj se ravna ali po nedoločivnim naklonu ali pa po sadanjim času. Vsi glagoli, kteri imajo v nedoločivnim naklonu ati delajo, če ne dobijo v sadanjim času i m in če niso dover-šivni, narečaj na aje; pr. oznanujem, oz-nanovati — oznanovaje; jokam, jokati — jokaje, operam, operati — o-peraje i. t. d. Glagoli s končnim zlogam i m in nekteri z em premene ta zlog v nare-čaju v e; pr. ležim — leže; stojim — stoj e^ grem — grede; leže je, sede spi, kleče prosi, i. t. d.
6.	Kako se nedoločivni naklon naredi, bomo potem, ko se bomo še z mnogimi redi glagolov začeli soznanovati, bolj natanjko govorili ; za zdaj pa nej nam je dovolj opomniti, de se glagoli v nedoločivnim naklonu s temi le zlogi končajo: ti, ati, e ti, iti, niti, jati, o vati.
7.	Glagolno ime se naravnost iz terpivniga deležja pretekliga časa izpeljuje, če se h konč-nimu n ali t zlog j e pristavi.
a)	piti terp.	del. prct.	časa pit glag.	ime: pitje
b)	nagniti »	»	>,	»	nagnjen »	»	nagnjenje o) sedeti »	»	»	»	sede n »	»	sedenje
d)	n č i t i »	»	»	»	učen »	»	učenje
e)	prašati »	»	»	»	prašan »	»	prašanje
f)	žalovati »	»	»	»	žalovan »	»	žalovanje
V glagolnim imenu do p a daje nje je v govoru zlog aj vmes prišel; imelo bi se reči dopade-nje, ker je iz glagola dopadem izpeljano, ki ima v terpivnim deležju prctekliga časa dopaden. Sliši in bere se pa dopadenje tudi.
Redi glagolov. §. 50.
Preden začnemo od vprege ali pregibanja glagolov govoriti, je treba, mnoge rede glagolov poznati, kterih je sest.
Spoznamo pa, kteriga reda je glagol, iz perve osebe edinobroja in iz nedoločivniga naklona sadanjiga časa.
I. red. Ako dobi deblov zlog glagola v pervi osebi edinobroja sadanjiga časa zlog em, in . v nedoločnim naklonu zlog ti, pokaže to, de je tak glagol perviga reda; pr. nes-em — nesti, tres-em — tresti, pa-sem — pasti i. t. d.
II. red. Ako dobi deblov zlog v pervi osebi edinobroja zdanjiga časa zlog nem, in v nedoločnim naklonu niti, je to znaminje dru-ziga reda; pr. mahnem — mahniti; mignem — migniti; kernem — kerniti i. t. d.
III.	red. Ako ima glagol pri deblovim zlogu imeti, je glagol tretjiga reda; pr. živ-im, živeti; tup-im, kupeti; groin-im, gro-meti; vis-im, viseti i. t. d.
IV.	red se spozna iz končniga zloga im-iti; pr. greš-im — grešiti; mir-im — miriti; snubim — snubiti: hran-im —liranitii.t. d.
V.	red se spozna iz končnih zlogov am-ati;
pr. mot-am, motati; glod-am, glodati; mah-am, mahati i. t. a.
VI. red se spozna iz končnih zlogov ujem-ovati; pr. gost-ujem, gostovati; darujem, darovati; prazn-ujem, praznovati i. t. d.
Opomba.
K I. redu.
i. Vsi glagoli z končam bem in pem vzamejo v nedoločivnim naklonu soglasnico s pred t; take so:
trebem, grebsti olbem, dolbsti skubem, skubsti zebem, zebsti
2.	Vsi glagoli s d in t pred ti
bredem, bresti bledem, blesti sedem, sesti metem, mesti metem, mesti gnetem, gnesti
3.	Sledeči premene v sadanjim času in v terpiv-nim glagolu g v 'is, k v c; v velivnim naklonu g v z, k v c; v nedoločivnim naklonu pa gt in kt v c :
tepem, tepsti hropem, hropsti sopem, sopsti.
končam dem in tem premene v .?; take so:
kladem, klasti bodem, bosti godem, gosti pleteni, plesti cvetem, cvesti rastem, rasti.
sadanji čas.	deleije	vel. nakl..	nedoloč. i
strižem	štrižen	strizi	striči
moreni	—	. — —	moči
veržem	veržen	verzi	vreči
sežem	sežen	sezi	seči
ležem	ležen	, lezi	leči
vprežem	vprežen	vprezi	vpreči
pečem	pečen	peci	peči
vlečem	vlečen	vleči	vleči
tečem	tečen	teci	teči
sečem	sečen	seci
tolčem tolčen	tolci
rečem	rečen	reci
seči tolči reči
storivno delžje pretekliga časa:
storivno
strigel-gla-o
mogel-gla-o
vergel-gla-o
segel-gla-o
legel-gla-o
pekel-kla-o
vlekel-kla-o
tekel-kla-o
tolkel-kla-o
rekel-kla-o
vpregel-gla-o
4. Sledeči vzamejo v sadanjim času glasnico med deblove glasnike:
gnati — ženem
5. Glagoli, kteri imajo v nedoločivnim naklonu pred ti glasnico u, i ali e, dobijo pred em v sadanjim času.v, m ali m in delajo terpivno deležje s t na koncu;
j dobijo:
snuti — snujem — snut viti — vijem — vit greti — grejem — gret peti — pojem — pet
v dobijo:
rjuti — rjovem--—
pleti — plevem — plet
n dobijo:
kleti — kolnem — klet meti — manem — met žeti — žanjem — žet napeti — napnem — napet začeti — začnem — začet zadeti — zadenem — zadet
plati —r poljem klati — koljem zvati — zovem
stlati — steljem brati — berem prati — perem
žeti — žmem — žet prijeti — priinem — prijet prejeti — prejmem — prejet sprejeti — sprejmem — sprejet najeti — najinem — najet zajeti — zajmem — zajet oteti — otmem -v- otet vjeti— vjaniem — vjet objeti — objamem — objet vneti — vnamem — vnet vzeti — vzamem — vzet sneti — snamem — snet verjeti — verjamem — verjet.
6. Samo sledeči glagoli perviga reda imajo v sadanjim času im namest em:
tlim, tleti sklim, skleti zdim, zdeti
stojim, stati bojim , bati
7. Prestop v drugi red storita: vstanem, vstati; denem, djati. KIL redu.
Glagoli druziga reda imajo doveršivni pomen in soglasnice b, p in k pred končam nem, niti se vun veržejo : pr.
vklenem, vklepam zdruzgnem, druzgam prašnem, praskam vernem, vračam stisnem, stiskam všenem, šipam
ogrenem, ogrebam počenem, počepam bersnem, berskam kanem, kapam vtonern, vtopim ognem, ogibam trenem, trepam
Deležje pretekliga časa, kakor tudi terpivno deležje je pri vsih enako: ogrenil-a; ogrenjen -a; bersnil-a; bersnjen-a i. t. d.
K III. redu.
Tretji red je ravno tako prost; sadanji čas vzame k deblovimu zlogu im; nedoločivni naklon ima
eti, preteklo deležje el, ela, terpivnodeležje en, ena, enoj pr. želim, željeti, želel — želela, željen-a-o i. t. d.
Po siskajočih soglasnicah s, č pride a na-mest c'; pr.
deržim, del-žati, deržal, deržan; dišim, dišati, dišal, dišan; tičim, tičati, tičal, tičan; molčim, molčati, molčal, molčan; ležim, ležati, ležal, ležan; klečim, klečati, klečal, klečan; smerčim, smerčati, smerčal, smerčan; ničim (počivati), ničati, nical, ničan; slišim, slišati, slišal, slišan i. t. d.
Več je pri IV. redu pomniti:
1. Pred en v terpivnim delež ju se siskajoče so-glasnice z, s in st v i in d v j premene; po	p, m se Ij, in po n, l, r se j po-
stavi; pr.
vozen nošen pušen
vozim, voziti nosim, nositi pustim, pustiti
sodim , soditi	sojen
stavim, staviti	stavljen
vabim, vabiti	. vabljen
topim, topiti	topljen
mamini, mamiti	mamljen
hranim, hraniti	hranjen
silim, siliti morim, moriti
siljen morje«
2. Glagoli, kteri iz perviga reda v četertiga stopijo, kažejo tukaj ponavljanje ali daljši ter-pež kakiga djanja:
vleči — vlačiti ležem — laziti' grebsti — grabiti
gnati — goniti nesti — nositi vedem — voditi
3. Neprehajavni glagoli postanejo, kadar v če ter ti red stopijo, djavno preh ajavni:
sedetj — saditi moleti — moliti slabeti — slabiti sloneti — sloniti
hlapeti — hlapiti beleti — beliti slepeti — slepiti živeti — živiti
živili
K V. redu.
Tudi peti red ima marsiktere raznosti:
1.	Po ustničnih soglasnicah sledi am ali ljem, ktero pa pomena ne premeni:
gibati, gibam — gibljem; klepati, klepam — klepljem; prijemati, prijemam — prijemljem; vsipati, vsipam — vsipljem; dremati, dremam — dremljem; zibati, zibam — zibljem ; trepati, trepam — trepljem; kapati, kapam — kapijem; tipati, tipam — tipljem; škripati, škripam — škripljem;
i'emati, jemam — jemljem; ;opati, kopam — kopljem i. t. d.
2.	Pri druži h se pred em d v j, h v s, k in t v c premeni:
glodati, glodam — glojein; kihati, kmam — kišem; sukati, sukam —■ sučem; razketati, razketam — razkečem; trepetati, trepetam — trepečem: žgetati, žgetam — žgačem; blesketati, blesketam — bleskečem; klepetati, klepetam — klepečem meketati, meketam — mekečem ropotati, ropotam — ropočem hlopotati, blopotam — hlopočem krobotati, krohotam — krohočem i. t. d.
3.	Naslednji dobe v sadanjim času em, premene pa z in g pred em v s v «, c, ti n sk v s:
kazati lizati — mazati vezati brisati tesati -česati -iskati -
-	kažem ližem
-	mažem vežem
-	brišem tešem češem išem
rezati — stergati legati — kresali -pisati — plesati -klicati — metati —
režem
—	steržem lažem
—	krešem pišem
plešem
kličem
mečem
cvrem mrem -
ocviram umiram
spem — nasipam sprostrem — sprostiram i. t. d.
4. Glagoli, kteri iz družili redov v petiga stopijo, kažejo ponavljanje ali bolj dolg terpež djanja. Ta prestop se zgodi čvetere:
a)	Ce pristavimo zloge am, ati:
padem, padam — padati; letim, letam — letati; tepem, pretepam — pretepati; točim, natakam — natakati; vložim, vlagam — vlagati i. t. d.
b)	Ce med steblove soglasnice i vtaknemo: zrem — oziram odprem — odpiram zrem — požiram pošljem — pošiljam žgem — požigam zavrem — zaviram
c)	Če zloge vati, vam pridenemo:
liti, nalivati — nalivam; umeti, umevam — umevati; peti, prepevam — prepevati; miti, pomivam — pomivati; kriti, pokrivam pokrivati; šiti, šivam — šivati; stati, postavam — postavati; poznati, poznavam — poznavati; obuti, obuvam — obuvati; vžiti, vživam — vživati; počiti, počivam — počivati; spati, pospavam — pospavati; zadeti, zadevam — zadevati; šteti, preštevam preštevati;
d) Če pridenemo zloge jati jam-. meriti, primerjam — primerjati; vkloniti, vklanjam — vklanjati; streliti, streljam — streljati; saditi, nasajam — nasajati; nositi, nanašam — nanašati; pustiti, pušam — pušati;
Po ustničnili soglasnicah pride Ijati Ijam:
staviti, nastavljam — nastavljati; zgubiti, zgubljam — zgubljati; topiti, potapljam — potapljati; spremiti, spremljam — spremljati; valiti, valjam — valjati; zdraviti, ozdravljam — ozdravljati; oživiti, oživljam — oživljati;
5.	Pomanjšavni glagoli dobijo na koncu Ijati, Ijam, ali kati, kam:
rezati — rezljam	stopiti — stopkam
jecati — jecljam	gledati — gledkam
škerbam — skerbljam	čičati •— čičkam
skakati — skakljam	spati — spančkam drobiti — drobljam
6.	Tudi podaljšan peti red imamo na avati avam: ogledati, ogledavam	zdihati, zdihavam podkopati, podkopavam	skupljam, skupljavam zadelati, zadelavam	i. t. d.
K VI. redu.
Šesti red je čisto prost; prinese k steblovimu zlogu vselej brez vse premene za sadanjičas iijem, za nedoločivni naklon o vat i, za preteklo deležje o-val in za terpivno deležje ovan: Glagoli tega reda imajo, razun malo izjetih, ponavljavni pomen in se izobražujejo iz druzih že izobraženih delov govora.
\
Iz imen, prilogov in narečij.
Dar: darujem, darovati, daroval, darovan; boj: bojujem, bojevati, bojeval; gospod: gospodujem, gospodovati, gospodoval, go-spodovan;
ime: imenujem, imenovati, imenoval, imenovan; mraz: zmerzujem, zmerzovati, zmerzoval; kupčija: kupčujem, kupčevati, kupčeval, kupčevan; gost: gostujem, gostovati, gostoval; pust: pustujem, pusto vati, pustoval; stan: stanujem, stanovati, stanoval; strah: stranujem, strahovati, straboval, strahovan; kralj: kraljujem, kraljevati, kraljeval, kraljevan; potreba: potrebujem, potrebovati, potreboval, potrebovan; zima: zimujem, zimovati, zimoval; prerok: prerokujem, prerokovati, prerokoval, prerokovan ;
moder: modrujem, modrovati, modroval, modrovan; žal: žalujem, žalovati, žaloval, žalovan; rad: radujem se, radovati, radoval; prazen: praznujem, praznovati, praznoval, pra-znovan;
nič: zaničujem, zaničevati, zaničeval, zaničevan.
Mnogi se izobražujejo iz glagolov: kazati: skazujem, skazovati, skazoval, skazovan; rezati: obrezujem, obrezovati, obrezoval, obrezovan; pisati: popisujem, popisovati, popisoval, popisovan; oznaniti: oznanujem, oznanovati, oznanoval, — an; plačati: plačujem, plačevati, plačeval, plačevau; vzdigati: vzdigujem, vzdigovati, vzdigoval, vzdi-govan;
zebsti: ozebujem, ozebovati, ozeboval; vračati: vračujem, vračevati, vračeval, vračevan; smukati; osmukujem, osmukovati, osmukoval, — an; majati: omajujem, on^ajevati, omajeval, omajevan; peljati: zapeljujem, zapeljevati, zapeljeval, zapeljevan*
lolči: natolcujem, natolcovati, natolceval, natolcevan.
5. Vprega in 6. lice glagolov.
§• 51.
Potem, ko smo vse, kar se nam je zavoljo poz-neji umevnosti potrebno zdelo, od glagola povedali, ne bo nikogar več težko stalo, vprego in lice glagolov umeti.
Imenujemo pa vprego glagolov tako preme-njevanje glagolov, de se na njih oblika, naklon, čas, število, in oseba, kakor gre, zaznamova, in viža, po kteri se to zgodi, se imenuje lice vpreg ali pregibanja glagolov.
Tri lica vprege imamo po trojim končnim zlogu glagolov v sadanjim času am, em, im.
0
g. 52.
I. lice vprege s končam am.
1. Naznanivni naklon.
Sadanji čas.
Izgled nedoveršivniga.	Izgled doveršivniga.
Edinobroj.	Edinobroj.
1.	igram, 2.	igraš, 3.	igra,	plačam, plačaš, plača.
Dvobroj.	Dvobroj.
1.	igrava, dve, 2.	igrala, ate, 3.	igrača, dte,	plača v a, ave, plačača, ate, pl&čata, ate.
Višebroj.	Višebroj.
1.	igramo, 2.	igrate, 3.	igra/o,	plača7«o, plača/i', plača/o. 5
■Edinobroj.
1.	sim )
2.	si | igral, a, o
3.	je )
Dvobroj.
1.	sva, sve
2.	sta, ste
3.	sta, ste
igrala, igrale,
Višebroj. A. smo i
2.	ste igrali, igrale.
3.	so )
Edinobroj.
sim j
si plačal, a, o
je 7
Dvobroj.
s7aa'sr( Plačala>
Višebroj.
smo i
ste > plačali, plačale, so )
Ga manjka.
Predpretekli čas.
Edinobroj.
1.	sim t
2.	si : bil, a, o plačal, a, o.
3.	je )
Dvobroj.
1.	sva, e i
2.	sta, e / bila, e plačala, e,
3.	sta,e )
Višebroj.
1. smo i
2.	ste | bili, e plačali, e.
3.	so '
Prihodnji čas.
Edinobroj.
1.	bom i
2.	boš igral, a, o
3.	bo )
Edinobroj. borni
boš > plačal, a, o bo )
Dvobroj. bova, e) . .
bota, e !®ra5a>
bota; ej 'grale'
Višebroj.
bomo} . ,. bote ( 'S™1'' Sojo j ^
Dvobroj. plačala,
Više/troj.
bomo^ , v bote P a9a'' bojo \ PIacaIe-
2. Pogojivni naklon. Sadanji in prihodnji čas.
Edinobroj.
i. 2. 3.
1.
2. 3.
1.
2. 3.
1. 2. 3.
Edinobroj. bi \
bi > igral, a, o bi )
Dvobroj.
bi \
bi | igrala, igrale bi )
Višebroj.
bi)
bi ) igrali, igrale.
bi S
hi)
bi > plačal, a, o bi )
Dvobroj.
bi )
bi | plačala, plačale, bi )
Višebroj.
bi )
bi / plačali, plačale, bi )
Pretekli čas.
Edinobroj.
]!|' bil, a, o bij:'
a, o,
Dvobroj.
hi)
bi > bila, e igrala, e bij
Edinobroj.
Ji j bil, a, o Ijjj Pla^l, a, o,
Dvobroj.
bi)
bi > bila, e, plačala, e bi)
a *
I.
a.
3.
bi)
bi> bili, e igrali, e bil
bi)
bi j bili, e plačali, e. bi)
3. Zelivni naklon. Sadanji čas.
3.
1. 3.
i. 3.
Edinobroj. nej igrani, nej igra,
Dvobroj.
nej igrava, e nej igrata, e
Višebroj.
nej igramo, nej igrajo.
Edinobroj. nej bi )
nej bi > igral, a, o, nej bi)
Dvobroj. nej bi)
nej bi > igrala, e nej bi)
Višebroj. nej l)i )
nej bi > igrali, e nej bi j
Edinobroj.
iiej plačam, nej plača,
Dvobroj.
nej plačava, e, nej plačata, e,
Višebroj. nej plačamo, nej plačajo.
Pogojivno.
Edinobroj. nej bi \
nej bi > plačal, a, o, nej bi)
Dvobroj. nej bi)
nej bi | plačala, e
nej bi;
Višebroj. nej bi \
nej bi > plačali, e nej bi;
4. Velivni naklon.
Edinobroj.
i. igraj, Se. igraj,
3. igraj, nej igra Dvobroj.
1. igraj va, e,
H.	igrajla, e, 3. igraj ta, e,
Višebroj.
I.	igrajmo,
2.	igrajte,
3.	nej igrajo,
Edinobroj. plačaj,
Plačaj, . v plačaj, nej plaea
Dvobroj.
plačajva, e, plačajta, e, plačajta, e, •
Višebroj.
plačajmo, plačajte, nej plačajo,
5. Deležje.
Sadanjiga časa.	Sadanjiga časa.
ga nima.
Pretekli čas plačal-a-o plačavši plačan-a-o
igrajoc-a-e
Pretekli čas. Storivne oblike: I. igral-a-o
Terpivne
igraje
igrati
igrat
igranje
II. igravsi , igran-a-o
6. Nai'ečaj. | ga nima
7.	Nedofočivni naklon.
| plačati
8.	Namenivni naklon.
| plačat
9. Glayolno ime. j plačanje
II. lice vprege, sadanji čas z em.
Nedoveršivno.	Doveršivno.
1. 2. 3.
J. 2. 3.
Edinobroj. neseni, nese*, nese,
Dvobroj. neseva,eve, neseta, ete, neseta, Ste,
Višebroj. nes Smo, nesete, nese/o, neso.
Naznanivni naklon.
Sadanji čas.
Edinobroj. Vzdignem, vzdigne*, vzdigne,
Dvobroj. vzdigne®«, eve, vzdigne/«, ete, vzdigneta, ete,
Višebroj. vzdignemo, vzdignete, vzdignejo.
Pretekli čas.
Edinobroj.
i. 2. 3.
1. 2. 3.
sim i nesel, nesla,

neslo,
Edinobroj. sim j
si . vzdignil, a, o,
je
i
Dvobroj.
sva, sve ) . sta, ste B®8 a> sta, ste ( nC8le'
sva, sve sta, ste sta, ste
Dvobroj.
vzdignila, e,
Višebroj. vzdignili, e,
Predpretekli čas.
Edinobroj.
Ga nima. 1. sim)
2.	si > bil, a, o vzdignil, a, o,
3.	je )
Dvobroj.
1.	sva, sve)
2.	sta, ste } bila, e vzdignila, e,
3.	sta, ste )
Višebroj.
1.	smo i
2.	ste > bil/, e vzdignili, e.
3.	so 5
Edinobroj.
1.	borni
2.	boš } nesel, nesla, o
3.	bo )
Dvobroj.
1.	bova, e \
2.	bota, e > nesla, e
3.	bota, e )
Višebroj.
1.	bomo)
2.	bote nesli, e
3.	bodo )
Prihodnji čas.
Edinobroj. bom)
boš > vzdignil, a, o, bo )
Dvobroj. bova, e )
bota, e > vzdignila, e, bota, e ;
Višebroj. bomo \
bote ) vzdignili, e. bodo '
2. Pogojivni naklon. Sadanji in prihodnji čas. Edinobroj.	Edinobroj.
1. bi )
2. bi \ nesel, nesla, o,
3. bi
bi )
bi > vzdignil, a, o, bi
i,
2. 3.
i. 2. 3.
bi j
bi } nesla, e bi j
Višebroj.
bi |
bi ) nesli, e, bi j
bi \ bi '
bi ' vzdignila, e, bi )
Višebroj.
bi}
bi , vzdignili, e. bi )
Pretekli čas. Edinobroj.	Edinobroj.
bi ( ai 0 nesel, l(j \ nesla, o,
1. 2. 3.
1.
2. 3.
Dvobroj.
bij
bi) bila, e nesla, e, bi)
Višebroj.
bi i
bi j bili, e nesli, e. bi)
bi j ^h a, o vzdignil, bi ( a s °>
Dvobroj.
bij
bi | bila, e vzdignila, e, Višebroj.
MI
bi ■ bih, e vzdignili, e. bi j
i.
3.
J
3.
Edinobroj. nej nesem, nej nese,
Dvobroj.
nej neseva, eve, nej neseta, ete,
Višebroj. nej neseino, nej nesejo.
3. Želivni naklon. Sadanji čas.
Edinobroj. nej vzdignem, nej vzdigne,
Dvobroj. nej vzdigneva, eve, nej vzdigneta, ete,
Višebroj. nej vzdignemo, nej vzdignejo.
1.
2. 3.
Pogojivno.
Edinobroj.	Edinobroj.
nej bi \	nej bi)
nej bi j nesel, nesla, o, nej bi j vzdignil, ila, ilo,
nej bi)	nej ui)
Dvobroj.
S J| j vzdignila, ioj bi) vzdlSmle>
Dvobroj.
nej bi) i'
nej bi)
nej bi nesla, nesle, nej l)i)
Višebroj. nej bi j
nej bi > nesli, nesle, nej bi )
Višebroj.
nej bi
nejbir^T'
nej bi j vzdignile. Pretekli čas.
Edinobroj.
u: \
ne.i^bil, a, o ne.
n('-!H sel, a, o, nej bi) ' ' '
Dvobroj.
ne>! H / bHa, e nes-
3 la, e, nej bn ' '
Višebroj.
šshat
nej bi) s11' e'
Edinobroj.
ne-i I'! I bil, a, o vzdignil, ' a, o, ^ '
nej bi)
Dvobroj.
;;^|)bila,e vzdigni-nej bi S	e'
la, e, Višebroj.
nej bi i
nej bi > bili,e vzdignili, e. „ ,	neJbi;
Prihodnji čas. Edinobroj.	Edinobroj.
nej bom l	nej ?om 1 vzdignil, a, o,
nej bo J nesel, a, o, nej bo )	' ' '
Dvobroj.	Dvobroj.
1. nej bomo > . ,. o. nej bodo ) '
nej bomo ) ,. ... nej bodo | ™digmli, e.
4. Velimi naklon. Edinobroj.	Edinobroj.
1.	nesi,
2.	nesi,
3.	nesi, (nej nese),
Dvobroj.
1.	nesiva, ve,
2.	nesita, te,
3.	nesita, te, (nej nese-ta, te),
Višebroj. i . nesimo,
2.	nesite,
3.	nej nesejo.
vzdigni, vzdigni,
vzdigni, (nej vzdigne),
Dvobroj. vzdigniva, ve, vzdignita, te, vzdignita, te ,(nej vzdigneta, te),
Višebroj.
vzdignimo, vzdignite, nej vzdignejo.
5. Deležje.
Sadanji čas. nesoč a, e,
Pretekli čas.
storivne oblike I. nesel, nesla, o, Il.nesevši, terpivne oblike: nesen,
Sadanji čas. | ga nima.
Pretekli čas.
vzdignil, vzdignila,
vzdignilo, vzdignivši, vzdignjen, na, no.
nese.
nesti.
6. Narečaj.
| ga nima.
7. Nedoločivni naklon.
vzdigniti.
8. Namemvni naklon, nest.	| vzdignit.
9. Glagoino ime. nesenje.	I vzdignjenje.
§. 39.
III. lice vprege, sadanji čas z im.
1. Naznanivni naklon.
Nedoveršivno.	„ Doveršivno.
Sadanji čas.
Edinobroj.
Edinobroj.
1.	lettm,
2.	letiš,
3.	let«,
Dvobroj.
1.	letiva, ive,
2.	letita, ite,
3.	letita, ite,
Višebroj.
1.	Iet?'mo,
2.	let ite,
3.	letijo, (ej.
res«m, rešiš, reši.
Dvobroj.
rešiva, ive, rešita, ite, rešita, ite,
Višebroj.
rešimo, rešite, rešijo.
Pretekli čas.
Edinobroj.
1.	sim^
2.	si i letel, ela, elo,
3.	je j
Dvobroj.
1.	sva, sve)
2.	sta, ste letela, e,
3.	sta, ste '
Edinobroj. sim i
si | rešil, ila, ilo. Je )
Dvobroj.
sva, sve i
sta, ste > rešila, e,
sta, ste ;
1.	smo
2.	ste
3.	so
leteli, e.
smo)
ste rešili, e. so >
Predpretekli čas.
Edinobroj.
Dvobroj.
1.	sva,sve)
2.	sta, ste bila, e rešila, e,
3.	sta, ste )
Višebroj.
1.	smol
2.	ste ' bili, e rešili, e.
8. so j
Prihodnji cas.
Ga nima.
Edinobroj.
Edinobroj.
1.	bom)
2.	boš ) letel, ela, elo,
3.	bo )
Dvobroj.
Dvobroj.
bova, ve \
bota, te - rešila, fle, bota, te j
Višebroj.
Višebroj.
1.	bomo i
2.	bote ' leteli, e.
3.	bodo i
Edinobroj. bi )
bi > letel, ela, elo, bi )
Dvobroj.
bi )
bi } letela, ele, bi )
Višebroj
bi i
bi leteli, ele. I)i *
2. Pogojivni naklon. Sadanji in prihodnji čas.
Edinobroj. bi )
bi ' rešil, ila, ilo, bi)
Dvobroj. bi ) ..
bi > resda, lle, bi}
Višebroj.
bi ) v
bi ) rešili, ile.
bi S
Pretekli čas.
Edinobroj.
J! \ bil, a, o letel, bj j ela, elo,
Dvobroj.
bi i
bi ; bila, e letela, ele,
01 , 1 bi )
1.
2. 3.
Višebroj.
bi )
bi / bili, e leteli, ele.
bi S
Edinobroj. jjj \ bil, a, o rešil, bij lla'110' Dvobroj.
bi )
bi / bili, e rešila, ile, bi ;
Višebroj.
bi )
bi ) bili, e rešili, ile. bi )
3. Želimt naklon. Sadanji čas. Edinobroj.	Edinobroj.
nej letim, nej leti,
nej rešim, nej reši,
Dvobroj.
i. ne j letiva, ve, 3. nej letita, te,
Višebroj.
i. nej letimo, 3. nej letijo, (lete)
Dvobroj. nej' rešiva, ve, nej rešita, te,
Višebroj. nej rešimo, nej rešijo.
Pogojivni. Edinobroj.	Edinobroj.
i bi
1.	nej bi i
2.	nej bi) letel, ela, elo,
3.	nej bi )
Dvobroj.
1.	nej bi)
2.	ne]j bi > letela, ele,
3.	nej bi)
nej bi)
nej bi > rešil, lla, llo, nej bi)
Dvobroj.
ej bi)
Višebroj. 1. nej bi)
4. nej bi; leteli, ele. 3. nej bi)
nej bi i
nej bi > rešila, ile, nej b''
Višebroj.
nej bi ^
nej bi \ rešili, ile. nej bi)
Pretekli čas.
Edinobroj.	Edinobroj.
»etel,	j bil, a, o rešil,
nej bi 1'la-ll°-
2.	£ejbi'jbil>?>°
3.	nej bi) ela'elo>
Dvobroj.
1.	nej bi i
2.	nej bi ] bila, e letela, ele,
3.	nej bi)
Višebroj.
? 9
lla, ilo, Dvobroj.
nej bi)
nej bi s bila, e rešila, ile, nej bi)
Višebroj.
-----./■	r
1. nej bi)	nej bi i
4. nej bi; bili, e leteli, ele.	nej bi bili, e rešili, ile.
nej bi)	nej bi)
Prihodnji čas.
Edinobroj.	Edinobroj.
3: mjbom | Mtel, el«, «o,|	J rešil, ila,ilo,
Dvobroj.v	Dvobroj.
1. nej bova, vej }t-j. # nej bova, ve j šn fl 3. nej bota, te J ' ' nej bota, te \ 7 '
Višebroj.	Višebroj.
I "j S i
4. Velivni naklon.
Edinobroj.
Edinobroj.
1.	leti,
2.	leti,
3.	leti, (nej leti'},
Dvobroj.
1.	letiva, ve,
2.	letita, te,
3.	letita, te, (nej letita},
Višebroj.
1.	letimo,
2.	letite,
3.	nej lete.
5
Sadanji čas.
leteč, a, e,
Pretekli čas.
storivne oblike: I. letel, ela,elo, II. letevši,
terpivne „
6. Narečaj. lete,	1 Ga nima.
resi, reši,
reši, (nejreši),
Dvobroj.
rešiva, ve, rešita, te,
rešita, te, (nej rešita), Višebroj.
rešimo, rešite, nej rešijo.
Deležje.
Sadanji čas. | Ga nima.
Pretekli čas. rešil, lla, 1I0. rešivši,
leteti.
letet.
letenje.
7.	Nedoločivni naklon. | rešiti.
8.	Namenivni naklon. | rešit.
9. Glagolno ime.
| rešenje.
Terpivna oblika. §. 55.
Vidili smo troje lice vprege glagolov v storivni obliki. Soznaniti se je treba tudi s terpivno obliko. Povedali smo že, de pravimo, glagol je v terpivni obliki, kadar pove, de kaka oseba ali reč kaj terpi.
Izobražuje se pa terpivna oblika, če pred djav-no obliko mestime se postavimo, ali pa jo naredimo s pomočjo terpivniga deležja pretekliga časa.
a. Izgled z mestimenam se.
Sadanji čas. Dvobroj.
Edinobroj.
1.	se imenujem
2.	se imenuješ
3.	se imenuje
1.	simi „.
2.	si se,r
val, a, o
3. je
1.	se borni ime-
2.	se boš noval
3.	se bo ' a, o
se imenujeva, e se imenujeta, e se imenujeta, e
Pretekli čas.
sva, e) sta, e r T
Višebroj. se imenujemo se imenujete se imenujejo
s!no(se imono-
Prihodnji čas.
se bova, e j ime-se bota, e }nova-se bola, e ' la, e
se bomo). sebote in,e"°-sebodo^ vall'e
Velivni naklon.
Edinobroj.
1.	Imenuj se ali nej se imenujem,
2.	imenuj se,
3.	imenuj se ali nej se imenuje.
Dvobroj.
1.	Imenujva, e se ali nej se imenujeva, e,
2.	imenujta, e se
3.	imenujta, e se ali nej se imenujeta, e,
Višebroj.
1.	Imennjmo se ali nej se imenujemo,
2.	imenujte se,
3.	nej se imenujejo.
Pogojivni naklon.
Pretekli čas.
Dvobroj.
bi se
imenova-
la, e
bi se
Višebroj. imenova-
I 1'? e
Predpretekli čas,
bi se ' bila, e
imenovala, e
bi se bili, e
I imenova-
j M
Edinobroj.
1 )
0',. f nneno-
|bise val, a,e
i' Elflimeno-f ™ val, a, o d. a, o ) ' '
Nedoločivni naklon: imenovati se. Sadanje deležje: imenujoč se. Preteklo deležje: imenovavši se.
Opombe.
Pa vundcr se ne sme pri vsih glagolih terpiv-na oblika s pristavo mestimena se narejati; zakaj velikodjavnih je, kise zmestimenam se povračivno rabijo. Pr. miti, umiti; se umijem ni terpivno, ker se znam sam umiti. Ako je pa delajoča rec
6
«
neživa, terpivna oblika nikokoršne dvoumnosti ne dela; pr. kadar se vsa posoda izprazni.
b. S terpivnim deležjem.
Terpivna oblika s terpivnim deležjem se naredi, če pomožni glagol sim pred terpivno deležje postavimo.
Izgled. Sadanji čas. Dvobroj.
Edinobroj.
s!m \ imen
2.	si >
3.	je )
Edinobroj
van, a, e
s™'e imeno-sta^ e jvana'e
Pretekli čas. Dvobroj.
Višebroj.
s+mo) imenovale ni, e
so
Višebroj.
1. sim	i bil, a, o	sva,	e	bila, e	smo	) bili, e
2. si	imeno-	sta,	e	imeno-	ste	jimeno-
3. je	van, a,o	sta,	e	vana, e	so	| vani, e
1- bom; j 2. boš'imeno
3. bo y
Prihodnji čas.
bova, e). „„„	bomo,
bota e vana ^	bote
bota, ejvana'e	bodo1
imenovani, e
Velivni naklon.
Edinobroj.
1.	bodi ali nej bom imenovan, a, o
2.	bodi imenovan, a o
3.	bodi ali nej bo imenovan, a, o
Dvobroj.
1.	bodiva, e ali nej bova, e imenovana, e
2.	bodita, e imenovana, e
3.	bodita, e ali nej bota, e imenovana, e.
1.	bodimo ali nej bomo imenovani, e
2.	bodite imenovani, e
3.	nej bodo imenovani, e.
Pogojivni naklon.
Pretekli čas.
Edinobroj.
1.	bi ) bil, a, o
2.	bi' imeno-
3.	bi) van, a, o
1.	bi biI,Hmeno-
2.	a, o >van,a,o
3.	pil, a, o
Dvobroj.
bi ^ bila, e bi j imeno-bi ) vana, e
bi bila) imeno-bile ; vana,« bila, e
Višebroj.
bi )bili, e bi > imeno-bi ivani, e
bi bi-)imeno-li, e >vani, e ibili, e
Nedoločivni naklon: imenovan, a, o biti.
Opombe
s pogledam na vse tri lica vpreg.
Ponavljavni glagoli zato nimajo predpretekli ga časa v naznanivnim naklonu, ker moramo tukaj djanje že popolnama dokončano si misliti, ko ie drugo tudi že preteklo djanje nastopilo, ponavljavni glagoli pa vedno le ponavljanje djanja pomenijo, brez de bi se na to gledalo, ali je djanje končano. Nemoremo tadaj reči: kaj si mu bil dajal, kaj si mu bil aelfel, de te ni mogel pozabiti, ampak; kaj si mu bil dal, storil i. t. d. Tako tudi ne: sim bil gonil, ampak: sim bil gnal i. t. d.
Narečaja in sadanjiga deležja doveršivni glagoli zato nimajo, ker ti glagoli nikakoršniga ter-peža djanja pomeniti ne morejo; znamo pač reči: srečevaje, plačevaje, pa ne srečaje, pla-čaje; — reči znamo vzdigajoč, umivajoč, ne pa vzdignejoč, umijoč.
Neredovni glagoli. §. 56.
Neredovne glagole imenujemo tiste, kteri se ne pregibajo po redu in v nekterih časih ali naklonih iz eniga lica v drugo prestopajo.
Take so:
berem — bral — bran — brati plevem — plel — plet — pleti sim — bil — bodem — biti idem — šel — pojdem — iti grem — šel — pojdem — iti doidem — došel — dojdem — doiti
in vsi iz idem ali iti sostavljeni.
Pojdem ali bom šel ima samo velivni naklon: pojdi, poj d i v a, pojdita, pojdimo pojdite. Namest pojdiva, pojdita, pojdimo, pojdite; govorimo skrajšano: pojva, pojta, pojmo, poj te.
Najdem ima v djavnim deležju pretekliga časa:. našel in najdel.
Dam, dati, dal, dan se sklanja v sadanjim času:
dam, daš, da, dava (e), dasta (e), damo, daste, dajo. Ravno tako se sklanjajo z dati sostavljeni:
Prodati, oddati, zavdati, pridati.
Vem in jem, se sklanja: vem, jem; veš, ješ; ve, je; veva, e, jeva, e; vesta, e, jesta, e; vemo, jemo; veste, jeste, vejo, jejo. Nedoločivni naklon: vediti, jesti Preteklo deležje: vedi!, jedel Terpivno deležje: veden, jeden.
Ravno tako grejo sostavljeni: izvem, povem.
6. Predlog. §. 57.
Predlog je beseda, ktero postavljamo pred druge besede, de pokažemo, kako se ena stvar nanaša na drugo, kaj je ena reč memo druge, kako se dve reči med seboj ali proti sebi zaderžite; pr. Sava teče proti černimumorju.— Z besedo proti kažem, kam Sava teče. Ali pa:
Peter gre memo mene in le v tla gleda. Tu pokaže beseda memo, kako se Peter proti meni zaderži, in čerka v kaže, kam de gleda.
Predloge imenujemo lake besede za to, ker so vselej pred druzimi besedami.
Razdelimo predloge v ločljive in neločljive. Neločljive imenujemo tiste, ktere pred druge besede tako postavljamo, de se z njimi spopadejo v eno besedo in od njih ločeni nikakoršniga pomena nimajo. Ločljive pa imenujemo take, kteri sami za se stoje, in, če se tudi nekteri z druzimi besedami spopadejo, se od njih ločiti dajo.
1.	Neločljivi predlogi.
§. 58.
Neločljivi predlogi, ali taki, ktere le v sostavi z druzimi besedami še imamo, so: u, v, vz, pa, pre, pra, pro, raz; pr. ttrezati, Miti, »sdigniti, vsglavje, pataka, pajdaš, prenesti, preložiti, prestop, praprat, prodati, pro streti, rasdehti, raz-tresti i. t. d.
2.	Ločljivi predlogi.
§. 59.
Ločljivi predlogi znajo z drugimi besedami stati in tudi sami biti, in so tadaj ločeni ali pa ne ločeni; ločljivi so: brez, do, iz, med, na, nad, o, ob, od, pri, po, pod, pred, spo, spre, s, so, z, zo, za.
Ločljivi in ločeni devaja zvunaj sostave z dru-zimi besedami, imena, predloge in mestimena v kak sklon, in sicer v rodivnika, v dajavnika, kazavnika, mestnika ali storivnika.
§. 60.
V rodivnika postavljajo predlogi: do, pr. do mesta, do gore, do smerti i. t. d. iz, pr. iz kamna, iz vode, iz glave i. t. d. brez ali prez, pr. brez pameti, brez opore i. t. d.
prek, pr. prek ceste, prek zida, pred mene i. t. d.
Tudi vsi iz imen in narečij sostavljeni predlogi terjajo rodivnika, ti so:
verh	razun	spod
krog	poleg	spred
okrog	zavolj	znotrej
okoli	zastran	zunaj
namest	znad	unod
pričo	zmed	(unstran)
pr. okrog mesta, namest matere, verli hiše, znad glave i. t. d.
Pri svoji v nik stoji po sledečih predlogih: k, proti, naproti, nasproti; pr. K tebi bom prišel, ker si ti k meni prišel; bratu in materi naproti teče.
Kazavnik se postavi po teh le: čez, skozi; pr. čez vodo, skozi steno.
Mestnik se postavi po predlogih: pri, o; pr. pri hiši, pri konjih, o božiču, o svetim J ur ju.
Več predlogov je, po kterih na razno vprašanje razen sklon stoji, in sicer:
Kazavnik in mestnik. Kazavnik na vprašanje kam? in mestnik na vprašanje kje? po predlogih: v, u, po, na, ob; pr. v mesto iti in v mestu živeti; po kaj iti in po treh dneh; grem na njivo in na njivi žito raste; je ob življenje prišel in je ob petih prišel i. t. d.
Kazavnik in storivnik (druživnik). Kazavnik na vprašanje kam? in storivnik na vprašanje kje? ti predlogi so: pod, nad, med, pred. pr. pod drevo se vsestiinpod drevesam ležati; med dobre ljudi iti in med dobrimi ljudmi biti; nad zemljo viseti in nad zemljo se vzdigniti; pred obličje se prikazati in pred obličjem stati.
Prisvojivnik in kazavnik. Prisvojivnik na vprašanje komu (čimu) in kazavnik na vprašanje koga (kaj); tak predlog je: zoper; pr. meni zoper ravna in zoper mene ravna.
Rodivnik in storivnik (druživnik). Rodivnik na vprašanje koga (česar, čiga)? in storivnik na vprašanje s kom (s činf)? tak prilog je s ali z: s konja pasti; z drevesa na drevo, z božjo pomočjo, z vami.
Opomba: s se pištt pred terdimi ali ojstrimi soglasnicami: p, t, s, c, š, d, h in k', pred vsimi drugimi soglasnicami in pred glasnicami pišemo z; pr. s peresam pišem; z ustmijem. Tako tudi s ali s v sostavljenih besedah pišemo; pr. spustiti, zmetati, stlačiti, zložiti i. t. d.
Predlog za ima tri sklone: rodivnika, ka-zavnika in storivnika; rodivnika: za dne t. j. dokler bo dan, za sonca t. j. dokler bo sonce sijalo; kazavnika: za rabo, (za kaj?) za mesto grem, (kam?) storivnika na vprašanje kje? grem za mestam, teče za nami i. t. d.
7. Narečje.
§. 61.
Narečje pove, kako, kje in kadaj se kaj godi, ali se je godilo in se bo godilo. Postavim, ce rečem: Ljudje žive pobožno, dobrovoljno, hudobno. —• Mati s'o otroka včeraj hvalili, danas ga pa kregajo. —• Tu&aj je pomlad, tam je pa se zima i. t. d.
Veči del narečij ni druziga nič, kakor srednji spol prilogov s končam o ali e v vsih stopnjah mirjenja; pr. težko, težj'i, nar težje sim vzdignil. V pomladi ptici lepo pojri, cvetlice pa rudeče, rumeno, belo, višnjevo cveto.
JBiv > §■ 63.
Druge narečja so, in sicer:
a)	na vprašanje kje:
blizo, bliže	povsod dalječ, dalj, dalje proč, preč
drugje	" simtertje
kjerkoli	spodej
prav tam	sredi
nekje	stric, vštric
notri	zad
znotrej	zdolej
ondi	zg°rej
poleg	zraven
b)	na vprašanje: kod? nekod	letod koder skozi in skozi drugod ondod tod
c)	na vprašanje: odkod?
od kodar	od drugod
od dalječ	od nekod
d)	na vprašanje: koliko? dovolj	malo dosti menj nekaj toliko saj, vsaj
e)	na vprašanje: kadaj?
berž	kmalo popoldne skorej
dnes, danas lani	poprej snoči
zunej tam tamkaj tu
tukej
vmes
unej
zunej
takraj
unkraj
veliko
več
preveč
davi	letaš	pozno snoči
davno	naposled	pozneje zadaj, zdaj
dolgo	zadnjič	počasi zgridej
dopoldne	nikadar	pred zmiraj
drevi	nikoli	poprej zniram
jaderno	nocoj	predlanskim zvečer
jutri, zajtro	opoldne	predvčeran- še
kadar	opolnoči	jem že
kadarkoli	pojutrinjem	ravno vedno
kadaj	pojutrišnjem sicer	vselej
f)	na vprašanje: doklej?
dokler, dotle, dosadaj ali dozdaj, doslej;
g)	na vprašanje: kako?
bolj	nevedama strahama	tako
drugač nevidama zastonj	tihama
kakor	popolnama zlasti	vedama
nategama posebej zlo	nevedama
napak skupej znak	všeč
celo
h) na vprašanjo kam?
doli	kamorkoli narazun	noter
drugam memo	nazaj	sim, simo
gori	na dvoje nazdol	lesim
kamor naproti nekamo	tje, tjekaj
i) na vprašanje: kako silno?
komej, prav tako, skorej, tako silno, tako zlo. j) na vprašanje zakaj?
zato, ker. k) na vprašanje: doklej?
dolesi, dosim, dotle, dosle, dokler. 1) na vprašanje: dok o rej?
dosorej, obkorej, obsore]. m) na vprašanje: od klej?
od nekadaj, z mladiga, od mladih rok, od mladih nog.
S- 64.
Na narečju rad se v vsili treh številih spol zaznainova: rad, rada, rado; višebroj: radi,
rade; pr. rad se učim, rada se učim, rado se uči i. t. d.
8.	Vez. §. 65.
Vezi so besede, s kterimi kakor posamezne besede, tako tudi cele stavke zvežemo, de krajše in bolj razložno govorimo. Namest de bi rekli: Tvo-jiga očeta, tvojiga stricfesmo vidili, rečemo: Tvojiga očeta in strica smo vidili.
Vezi so razniga pomena, in sicer:
1.	vezavne: ino, in, ter, tudi, kakor tudi, kakor — tako, nekaj — nekaj.
2.	razprojivne: ne — ne, čim manj — tim manj, niti — niti.
3.	ločivne: pa, temuč, ampak, ali, ne le — ampak tudi, desiravno — vunder.
4.	pogojivne: ak, ako, ko, če, ako bi, ko bi, de le, ako le, če le, le.
5.	nasprotivne ali soprotivne: ali, ali — pa, samode, tode, vunder.
6.	dovolivne: desiravno, desitudi, akoravno, akotudi, sicer.
7.	vzrok naznanivne: ker, dokler, de, de bi, tadaj, torej.
8.	isklepavne: tadaj, torej, zatorej, od tod, zato, zavolj tega, zbog, sbog tega, po tem —• ker.
9.	verstivne: verli tega, zraven tega, potlej, potler, potem, zadnjič, naposled.
10. prime rja vne: ko, kot (Triglav je viši ko Grintovec), ravno, prav, prav tako.
9.	Medmet.
§. 66.
Medmeti so besedice, s kterimi damo kakčut-Ijej svoje duše na znanje; glasi so tadaj našiga občutenja. Ti le so:
a)	Znaminja veselja: ju! ju! ju!, juliaj! hoja! heja! hajsa! hajsasa! hopsa! hopsasa!
b)	žalosti: ah! oh! joj! o joj! jojmeni! gorje! gorje meni! o kaj! i kaj! pač res! žali Bog!
c)	začudenja: o! 0! oj!" ov! ovbe! dete! dete vunder! ni mogoče! plentaj ga!
d)	obnagljenja: oho! ha! baba!
ej podbadbe: ala! hala! no! nu! na! nata! nate! nuj! nujta! nujte! jeli, jelita, jelite! lej! lejta! lejte!
f)	tihiga klicanja: st! bst! pst! čaj! čajta! čaj te! bali! balita! balite! nikari! nikarita! nikarite!
g)	gnjusenja: pej! f ej! ba! bah!
li) hude bolečine: as! as as! os! ost!
Drugi tlel.
Zlaga in sklada besed.
§• 67. Zlaga imeti.
Dostikrat se imena sostavljajo, in sicer:
1.	z narečji; pr.nečast, nevera, neznanost,nedelja, nesnaga, blagoslov, dobrovoljnost i. t. d.
2.	z mestimeni in številnimi imeni; pr. teden (t. j. ta dan) samoglavec, samouk, trinog, stanoga, vsigamogočnost i. t. g.
3.	s prilogi, kteri nedoločivni konec o k sebi vzamejo; pr. hudournik, staroverec, hudodelnik, belouška, gerdogled i. t. d.
4.	z druzimi imeni, ktere dostikrat o na koncu dobijo; pr. medved, senosek, vina-grad, kervotok, robzel (robida) kolovoz, časopis, vojvoda, bratomor i. t. d.
5.	z glagoli, tode večdel za lastne in zanič evavne imena; pr. Vladislav, Vratislav, Vladimir, vertoglav, neznabog, tresorepka i. t. d.
§. 67.
Sostave z druzimi deli govora so malokadaj navadne, ker v slovenskim z raznimi končnimi zlogi to pokažemo, kar drugi narodi, posebno Nemci s sostavljenimi imeni storiti zamorejo. Taki končni zlogi so:
je, de množico ali nabiro posameznih reči
pokažemo; pr. brezje, kamnje, brinje, drevje,
hrastje, kopinje i. t. d.
ija, de stan, rokodelstvo ali vradništvo zaznam o varno; pr. podertija, razpertija, pre-kucija, sleparija, odmertija, hudobija, kolarija, zidarija, gornija, kmetija, solarija, kresija, šlio-jfija i. t. d.
ev, de djanje ali orodje zaznamovamo: o-butev, cei-kev, britev, žetev, setev, kletev, bukev, pletev, gostitev, molitev, beseditev i. t. d.
V imenovavniku znajo take imena tudi v a namest ev imeti: molitva, žetva i. t. d. na, za zaznamovanje nedoločene razširj a-ve ali pa tudi zaloge; pr. deržava, dobrava, kurjava, svečava, kresava, gošava, pušava, šir-java, težava, zmešnjava i. t. d. ba, kaže opravilo; pr. služba, tolažba, dražba,
sodba, tožba, strežba, streljba i. t. d. 6ba, kaže kakošnost ali lastnost; pr. zloba hudoba, gnjusoba, gerdoba, gnjiloba, pušoba, svitloba, červoba, tesnoba, blišoba, doba i. t. d. Iz nenavadniga s voh a imamo svoboda. an, zaznamuje možke osebe: tlačan, meščan ali mestničan, teržan, perstan, purman ali puran, racman; Radoljčan, Mokronožan, Ločan, Ljubljančan, Dunajčan; svečan, serpan, modrijan i. t. d. nja, kaže opravilo; pr. prošiija, skušnja, vožnja, košnja, gostnja, glavnja, (osniojen ies), mi-lostinja in inilošnja, knežnja i. t. d. ina, zaznamuje meso ali kožo žival, pla-r čilo in tudi množico ena drugi podobnih reči; pr. govedina, bravina (koštrunovo meso), glavina, pašina, voznina, dnina, povertnina, sre-bernina, slovenšina, nemšina, gotovina, domovina, perotnina i. t. d. ulja, lo, alo in ilo kažejo razne orodja in priprave; pr. stergulja, perulja, ropotulja, če-šulja; — delo, milo (žajfa) jablo, silo, steblo, sedlo, teslo, žrelo, veslo, maslo, čreslo, poreslo ali poveslo; — pokrivalo, stergalo, ogrinjalo, zer-kalo, zijalo, čertalo, budalo, obuvalo; — opravilo, naročilo, poročilo, kadilo, plačilo, perilo, mazilo,
kropilo, motovilo, jedilo, kresilo, torilo, pravilo, zdravilo, obezilo, oznanilo i. t. d. ar, zaznamova delajoče možke osebe in rokodelce; pr. tesar, pisar, usnjar, platnar, lončar, zlatar, goslar, jeklar, kokošar, kolar, kotlar, kravar, mesar, sedlar, svinjar, zidar, volar, ovčar, drevar, vertnar, zvonar, cunjar; — lopar, vihar, komar i. t. d. ad, zaznamova množico reči majhne vrednosti; pr. zelenjad, sušmad, plašad, gnjilad, prahljad; — sternad, močerad i. t. d. ota in ota, kaže kakošnost ali lastnost; pr. čistota, nagota, slepota, gluhota, lepota, sramota, kislota, sladkota, tesnota, togota, lahkota, meh-kota; — dobrota, sirota, gorkota, toplota, pota (spona), robota, srebota (srobrot) i. t. d. e«, zaznamova sitniga človeka, pa tudi ujanja in priprave; pr. babež, sitnez, štork-ljež, berkljež, revež, snedež, Iemež; — čudež, tepež, terpež, delež, stradež, kradež i. t. d. ost, kaže stan; pr. mladost, starost, modrost, krepost, hitrost, radost, sitnost, žalost, obilnost, milost i. t. d. stvo in štvo, zaznamova družbo ali stan; pr. ljudstvo, duhovstvo, selstvo (sporočilo), cesarstvo, zidarstvo, vladarstvo, šolstvo, bogastvo, gospostvo; — devištvo, človeštvo, kovaštvo i. t. d. ec, kaže možke osebe, pa tudi marsiktere druge reči; pr. Nemec, Slovenec, vdovec, žnec, samec, žrebec, jezdec, konec, lonec, svinec, bratranec, slepec, pešec, starec, pevec, tkavec, ri-vec, Korošec, cepec, junec, tepec, klanec, kil— nec, konopec, krovec, kosec, lovec, kupec, hi-njavec, poslušavec, prizanešanec, svetovavec, jazbec,; — za j se i bolj sliši: zajic, ujic, kra-jic, sinjic.
iše, pomeni planjavo ali pa del orodja; pr. sterniše, laniše, ovsiše, kopiše, dvoriše, gnojiše, pokopališe, soinnjiše, ognjiše, pogoriše, toporiše, kosiše, periše, platiše, godiše, boriše, glediše, igrališe i. t. d.
ovec in evec, pomeni razne vina in žganja; pr. hruševec, tepkovec, slivovec (tudi slivoviea), kafrovec i. t. d. ica, pomeni ženske osebe, hrame, posode ž a vodo, vode in orodja; pr. deževnica, zel-nica, repnica, sokrovica,' lakomnica, hruševica, drevarnica, kolarnica, grešnica, deklica, gerlica, gosenica, kmetica, kobilica, latvica, malica, mavrica, pralica, terlica, punčica, hlebnica, preslica, sušivnica, nožnica, ustnica, sklenica (flaša), steklenica (glažuta) i. t. d. ica, pomeni ženske osebe; pr. žnica, volčiča, psica, golobica, oslica, telica, lesica, žrebica, junica, pomočnica, kraljica, družica, sredica, desnica, levica, drevnica, serpica, ježica, potica, pravica, krivica, spovednica, gorica, govorica, petica, šestica, sedmica i. t. d., trojica, ledenica, mesnica, mesarica, kolarica, solnica, kostnica, nosnica, voznica (lajta), golonica (štebala) plenica, toplica, snežnica, kapnica i. t. d. ač, pomeni možke osebe in orodja; pr. kovač, pomagač, krajač, berač, orač, sekač, kopač, podajač, glavač, ramač, bradač, kolač, kerhljač, kljunač, slepač, škripač, zevač i. t. d. ak, pomeni možko osebo, mandeljca žival, tudi posode; pr. junak, možak, korenjak, vojak in vojšak, možak, bedak, ovsenjak, svinjak, zverinjak, koruznjak, zverjak, veljak, golobnjak, beljak, rumenjak, ulnjak, grajšak, sernjak, ko-šak, smolnjakj osnjak, gosjak, lesjak, Turjak, pepelnjak, moljznjak, zemljak i. t. d. nik, pomeni možke osebe, posode, orodja in priprave; pr. sklednik, žličnik, zelnik, kur-nik, oselnik, stvarnik, najemnik, zopernik, popotnik, namestnik, desetnik, pušavnik, osebnik, gornik, črednik, konjnik, grešnik, sesternik, vej-nik (sekira za veje sekati), svečnik, orežnik (nož z dvema ročama), besednik, srednjik, mernik, močnik, jabelčnik, dimnik, božičnik, (božični kruh) ješnik, sapnik, žernik, (ročni mlin), prot-nik, protivnik, poveljnik i. t. d.
nik, pomeni možke osebe, posode i. t. d.; pr. ročnik, reznik, polovnik, popertnik, srebermk, sodnik, voznik, rednik, zapovednik, učenik, od-rešenik, svetnik, jetnik, oblastnik, tožnik, dolžnik, pomočnik i. t. d. ka, pomeni ženske osebe^ orodja in priprave; pr. dvojka, trojka, cveterka i. t. d. si-ratka, hruševka, razstavka, bezgavka, mramor-ka ali bramorka, žerjavka (žerjavca), brezovka, prahavka (prahavca), gožka, leševka, hinavka, pridka, mosevavka, strahovavka, svetovavka, laž-nivka., pevka, pijavka, starka, zajka, rejenka, učenka, otka, vganjka, ruvanka, žvepljenka, pečenka, šivanka, i. t. d. ika, pomeni orodja, ženske reči i. t. d. pr.
mladika, vinika, metlika, matika, čmerika i. t. d. ko, v besedah jabelko in klobko. j, pomeni orodja, djanja ali stan; pr. lij (lijak) boj, pokoj, gnoj, loj, povoj, prodaj i. t. d. aj, kaže možke osebe, djairje, stan i. t. d. pr. rataj, čuvaj, bodljaj, perhljaj? lišaj, veršaj, lučaj, stežaj, streljaj, deržaj, tečaj. ej, pomeni djanja i. t. d.; pr. pomigljej, pripog-' Ijej, občutljej, zdihljej, mahljej, grižljej, serkljej,
naročej, merkej (merčes) i. t. d. aja, pomeni pripravo; pr. staja, odeja i. t. d. ija, pomeni pripravo; pr. ladija, štorija i. t. d. eja, v besedah koleja, šteje (višebr.) v, pomeni djanje, stan ali orodje; pr. naliv, odev, šiv, kov, slov, rov, krov, pokrov. av, v besedah: rokav, brav, močerav, žerjav, »a; v pleva, smokva, ponva.
v besedah: osterv, posterv, berv, verv. ov	' '	~ iprave; pr. ponovfpon-
ii\. 7	x i, griva i. t. d.
vo, v besedah: pivo, slovo, kladvo i. t. d. ovje, v besedah, ki kažejo množico več enakih reči; pr. germovje, satovje, bezgovje, zidovje, verbovje, skalovje. ivo, v besedah: sočivo, predivo.
ivje,v besedi: sočivje. ob, jastrob.
m, pomeni možke osebe, orodje i. t. d. pr.
derm (dreta), zlom, kosem. em, v besedi: osem. ma, v besedah: slama, znama. smo, v besedah: pismo, povesmo. me, vbesedah: seme, vime, ime, pleme, sleme,
breme, teme. n, v besedah: stan, kljun.
anj, v besedah: locanj, pedanj (ped), kisovanj. on, v besedah, ki kaj zaničljiviga pomenijo; pr. stergon, Jakon, hlapčon i. t. d. un, pomeni možke osebe i. t. d.; pr. begun,
kopun, komun i. t. d. en, oven, pomeni možke osebe, orodja; pr. oven, bežen, malen, česen, traven, osten, duhoven i. t. d. enj, raženj, gleženj, skedenj i. t. d. in, pomeni možke osebe, orodja, zelša; pr. petelin, pelin, beršlin, klin, ženin i. t. d. — Te besede obderže v rodivniku svoj i. en, zaznamuje možke osebe, priprave i.t.d.; pr. kremen, plamen, jermen, ječmen, seršen, jelen i. t. d.
en, pomeni, orodja, priprave i. t. d. pr. ster-
žen, koren, greben, stremen i. t. d. in, možke osebe, priprave: capin, bogatin, mlin.
na, ženske osebe; pr. strina (stricova žena), ujna (ujcova, t. j. materniga brata žena), po-krajna, pena. enj, povodenj, seženj.
ovina, pomeni meso ali kožo žival, zelša i. t. d.; pr. volovina, hrastovina, jelšina, graho-vina, sirkovina, kožuhovina i. t. d. ina, malina, lešina, kertina, globina, dolina, ravnina, višina, lupina, svinjina, kozlina, glavnina, konjina, zverina, starašina, dnina, brodnina, voz-nina, životnina, volnina, škerbina, živina, gabri-
na, starina, novina, desetina, gotovina, sreberm-na, železnina, bukovina i. t. d. ovfna, polovma, mostovina, cestpvina, rodovma,
bezgovma. dnja, vertanja.
inja, boginja, grofinja, kneginja.
inja, stopinja, gospodinja, draginja, svetinja.
no, okno, sukno, platno, lajno, gumno, brešno,
stegno. eno, pšeno, vreteno. eno, poleno, koleno. I, stol, vdel (poddel). al, vozal (vozel), stopal. alj, kokalj.
ulj, mozulj, motulj, kozulj, kregulj. el, kozel, orel, osel, pekel.
Od glagolov speljane imena s končam atel, etel, itel, so pri nas Slovencih redke; sploh navadne so: prijatel, zaletel. Vnek-terih krajih se slišijo tudi imena: učitel, ljubitel, pisatel, gonitel (gonjač), kerstitel (kerst-nik), strojitel (strojar) i. t. d.	'
el, plevel. elj, koželj.
elj, smerkelj, parkelj, črevelj, čavelj, kerhelj; pre-
gelj, žrebelj, šapelj, rogelj, rabelj. Ija, kodelja, bradlja, vadlja (kontrakt). ela, bučela, (čbela) skedela (tudi skedelja). ila, gomila, rogovila. el, globel, krepelj. el, verzel, zibel, l, ral, bil, žel. al, pišal, žival, derhal. li, jasli, gosli. elo, omeloj kardelo, veršelo. r, dar, star.
or, topor, tovor, lapor, snipor, mramor. ur, mehur, piškur, duhiir.
er, sever, dever, (možev brat), biser;—Te imena ne zgube e pred r v rodivniku.
er, veter, koder, steber. — Te z gube e pred r
v rodivniku. er, večer.
ir, hudir, past ir, i vir, kernir, osir, brebir, drobir,
dupir, (natopir). ra, sestra, ikra, bedra, mezdra, vitra. tira, babura, žabura. ira, sekira, tobakira. ro, jedro, rebro. ero, jezero.
od, želod, žlod, gospod. ud, labud. jagnjed.
da, pravda, živalda, uzda (ujzda), brazda.
a da, germada, čelada (Helm).
oda, jagoda, svoboda.
ida, robida.
d, ped.
edo, govedo.
t, čert, šept, noht, bit.
dt, komat, pečat, pegat, osat, homat.
ot, život, krohot, klopot, škripot.
aj, vozataj.
et, trepet, vajet.
et, herbet (v rodivniku zgubi drugi zlog e). ta, čerta, nevesta, trata, trobenta. dta, lopata, copata.
uta, klofuta, košuta, peruta, plavuta, prahuta. it a, rak/ta.
t, pamet, smert, četert, ost, nit, past, vest, svest, povest, zavist, mast, slast, strast, last, čast, obrest. ti, mati.
dt, plat, lekat, postat.
ot, lakot.
to, žito, sito.
eto, rešeto.
ito, korito, kopito.
os, motoz.
ez, vitez, nebez (firmament), slovez, videz, sa-mez, kladez, gubez, penez, knez.
zen, kazen.
azen, goljazen, prijazen, bojazen. ezen, ljubezen, bolezen. uzga,, berljuzga.
plavž. ux, mebkuž.
drobiž. uža, luža, kaluža. s, klas. as, modras. es, merčes.	>
esen, mecesen. asa, klobasa. sem, pesem. sen, basen.
esa, nebesa, kolesa, očesa, slovesa, peresa, telesa, ušesa, (višebroj imen: nebo, kolo, oko, slovo, pero, telo, uho). ast, božjast, lomast, pošast, plast. ost, mladost, modrost, krepkost, čednost, hitrost,
radost, žalost, lepost, umetnost, i. t. d. est, bolest. ist, korist. ust, čeljust. astvo, veličastvo. estvo, kraljestvo. ska, vojska, soseska, gosposka. š, tovaršj mlajš.
aš, mejaš (tudi mejač), rovaš, pajdaš. ša, rusa, veša, ploša. oš, kokoš. uša, Maruša.
c, stric, kic (tudi čij, t. j. bit). ca, ovca, senca.
ce, sonce, jajce, serce, (in v pomanjševavnili srednjih imenih: drevesce, kolesce, polence, oknice, vederce i. t. d. c, bič, berič, ptič. ec, mladeneč, dedeč, ribeč.
tč, poznič, polič, mladič, deklič, suknič (kos sta-riga sukna), platič (polovica drevesniga debla).
ič, hudič. ca, peča, ječa.
ača, dvojača, kopača, igrača, gorjača, pijača, tra-
ča, robača, kaca. če, živinče, svinče, družinče (pomanjševavne imena srednjiga spola).
g,	stog, zleg.
og, ostrog (z kolmi obdano mesto), berlog.
eg, bezeg, mozeg.
ga, drozga, mozga, zgaga, šega.
oga, ostroga, maroga.
uga, plečuga, vlačuga, beljuga, (bel prešič). i ga, veriga.
h,	duh, smeh, speli, varh.
uh, lenuh, zavaluh^ smerduh, potepuh, ogleduh,
lapuh, trebuh, kožuh. aha, sinaha, mačaha, črepaha, rantaha. ha, merha, pazha, streha, troha. k, zrak, čuk, pasterk, češark, ogork. ok, svedok (priča). lik, klobuk.
ek, volovjek, kravjek, zajčje(k, golobjek, kurjek, mišjek, (blato teh žival). Te obderže e v ro di vniku.
ek, deček, popek, začetek, pridevek, pridelek, pri-sevek, davek, ljunek, dobiček, zgubiček, primek, ponedeljek, tvorek, četertek, petek, zaslužek, ku-zek i. t. d. — Te imena veržejo v rodivniku poslednjo soglasnico e proč.
Pomanjševavne imena.
S- 69.
V slovenskim jeziku imamo tudi pomanjševavne imena. To so take imena, s kterimi ali res kako majhno reč zaznamovamo ali pa prilizovaje se komu imena pomanjšujemo. Pomanjšujemo pa v govorjenju imena možkiga, ženskiga in srednjiga spola.
Možke imena pomanjšujemo, pristavljaje jim zloge:
ek, pr. sin — sinek; oreh — orehek; vol — vo-
lek; nož — nožek i. t. d. c in & pred ek se preverže v c; pr. zajic — zajček; rivec — rivček; lonec — lonček; zelenec
—	zelenček i. t. d. Pomniti je tukaj, de se premakliva glasnica i in e pred poslednjo soglasnico proč verže.
ec, pr. brat — bratec; zob — zobec; zvon—'Zvonec; kot — koteč; sod — sodeč; kos — kosec; i. t. d.
ič, pr. kralj — kraljic; grad — gradič; kozel — kozlič — osel — oslič.
Imena s soglasnico g ali z zlogam ko na koncu premene g v * in ko v č; pr. rog — rožič; klobko — klobčič i. t. d.
ka, pr. sirota — sirotka; beba — bebka; miš — miška; gos — goska; kokoš — kokoška; pišal
—	pišalka; zibel — zibelka; bil — bilka i. t. d. ica, pr. žaba — žabica: kaplja — kapljica; hiša
—	hišica; miza — mizica i. t. d.
Pri nekterih se zgodi navadna premena soglas-nic; pr. polica — poličica; rejenka — rejenčica; muha — mušica; roka — ročica; noga — nožica; ovca — ovčica; kost — košica i. t. d. e, junec — junče; kozel — kozle; zajic — zajče; osel — osle; sin —• sinče ; volk — volče; človek — človeče; otrok — otroče. Vse te besede store rodivnik s pristavljenim zlogam ta in po-vikšajo glasnico e v e: pr. kozleta, junčeta; člo-večeta i. t. {L ce, meso — mesce; gnjezdo — gnjezdice; zelje — zeljce: sito — sitce; drevo — drevesce; vedro
—	vederce; kolo — kolesce; pero — peresce; vino —• vince i. t. d.
še, krava — kravše; baba — babše. iče, ta pristavek dobe zborne imena s končam je: grozdje — grozdiče; perje — perjiče; listje — lističe; drevje — drevjiče.
Imena, ktere so samo v višebroju navadne, se pomanjšujejo v višebroj u; pr. vrata — vratica; dreva — drevca; usta —■ ustica; hlače — ldačice; škarje — škarjice; vile— vilice.
Ženske s končam « dobijo v pomanjševanju e; pr. jasli — jaslice; gosli — goslice; svisli •— svis-lice; droži — drožice i. t. d.
Kadar se hočemo komu prilizovati ali veči stopnjo pomanjševanja storiti, pridenemo, pomanjšanimu imenu zloge čica, ičica. C v teh zlogih izhaja iz premenje-niga k ali c; pr. bebka — bebčica; pišalka — pišalčica; zibelka — zibelčica; nožica — nožičica; ovčica — ovčičica; glavica — glavičica.
Povekšovanje imen. § 70.
Povekšane imena pomenijo razun velikosti tudi neličnost, neokornost in burnost. Take imena imajo končne zloge:
on, hlačdn t. j. ki velike hlače nosi; Jakon, velik
ali zaničljiv Jaka. <m, glavan, t. j. kdor ima veliko glavo, m, bogatin t. j. bogat človek (zaničljivo). ak, možak, korenjak t. j. velik, močen mož. flc, bahač, t. j. ki se rad baha; nosač t. j. kdor
ima velik nos. avt, zmikavt t. j. premeden tat. 6t, galjot velik, neokorn človek. avs, kmetavs t. j. velik zaničljiv kmet; bernjavsv
t. j. zaničljiv berač; drobavs t. j. velik kos. uh, potepuh, lenuh, ogleduh. iha, uha, pavliha, pavluha. e«, babez, sitnež, berkljež, burkljež, štorkljež. ana, glavana t. j. ženska, ki ima debelo glavo. ina, deklina t. j. veliko dekle. inka, bogatinka t. j. bogata žena. ulja, bahulja t. j. ktera se rada baha; nosulja t. j. ktera ima velik nos.
Imena, ktere imajo vpervi stopnji pomanjševanja ica in so ženskiga spola, verze jo nektere v drugi stopnji pomanjševanja glasnico i v zlogu ica proč in spremene ca, v čica; pr. žabica — žabčica; glavica —glavičica; kravica — kravčica i. t. d. — Ravno tako spremene imena v pervi stopnji pomanjšane zlog ka v čica; bilka — bilčica i. t. d.
Pomanjšane imena s končam ica premene ta zlog v drugi stopnji v ičica; pr. ovoica — ovči-čica; sestrica — sestričica i. t. d.
Imena srednjiga spola s končam ce premene ta zlog v pomanševanju vice, in preveržejo c v c; pr. serce — serčice; lice — ličice; sonce — son-čice ; jajce — jajčice i. t. d.
Tako imajo tudi v drugi stopnji pomanjšane imena, ktere imajo v pervi stopnji končni zlog še ali ice, na koncu čice; pr. zelše — zeljšice; gnjez-dice — gnjezdičice; vederce — vederčice; oknice
—	okničice i. t. d.
V vikši stopnji pomanjšanja zamenjajo nektere imena s končam ec ali ek možki spol s srednjim, in dobijo končni zlog ce; pr. sinek — sinče; volek
—	volče; ljubek — ljubče; zob — zobče; svonec
—	zvonče; svederc — svederče i. t. d. avslja, kmetavslja, bernjavslja.
otlja, bernjotlja, galjotlja. avtlja, zmikavtlja. uta, klofuta, klobuta. ura, uza, babura, babuza.
Zlaga lastnih imen. §• 71.
A. Imena starih.
a) Imena možkih greškiš ali latinskih oseb z zlo-gam es, us in os veržejo v slovenskim te zloge, če je soglasnica pred njimi, proč; pr. Anhises — Ankis; Krezus — Krez; Epiku-rus — Epikur.
Markus ima Marka ali Marko, Ce bi po pročverženju ptujih zlogov na koncu preveč terdih soglasnic skup se nabralo, se dene e med-nje; pr. Cipros — Ciper; Patinos — Pa-tern i. t. d.
b)	Imena, ktere v greškim ali latinskim jeziku rodivnik podaljšajo, veržejo zlog is ptujiga rodivnika v slovenskim proč. Imena ženskiga spola dobe namest ,is glasnico a; pr.
Palas,	rod.	Palantis, v slovenskim	Palant.
Cicero, „	Ciceronis, „	„	Ciceron.
Plato	„	Platonis, „	„	Platon.
Palas	„	Paladis „	„	Palada.
Venus	„	Vene ris „	„	Venera.
Ceres	„	Cereris „	„	Cerera.
c)	Ptuje imena možkiga spola s končam ias veržejo s tega zloga proč; pr. Matias — Matia; Jeremias — Jeremia; Lukas — Luka; Bar-nabas — Barnaba.
Tomas ima Tomaž.
Ce imajo pa pred as glasnico e, premene eas v ej; pr. Andreas — Andrej; Eneas — Enej i. t. d.
d)	Ptujc možke s končam ius veržejo us proč; pr. Aloisius — Alojzi; Anastasius — Ana-stazi; Livius — Iiivi.
Imena Antonius, Blasius, Ambrosius, Alexius, imajo Anton, Blaž, Ambrož Aleš.' e} Imena s končam aus in eus premene us v j; pr. Arhelaus — Arhelaj; Mardoheus — Mar-dohej; Timotheus — Timotej. Matthaus ima Matevž.
f) Imena krajev s končam um premene ta zlog v ja; pr. Latium — Lacja; Regium — Regja. Ravno tako veržejo latinske imena sakramen-tum, testamentum i. t. d. um proč in govori se: zakrament, testament.
B. Ljudstvine imena.
Imena, ktere se prebivavcam od dežel in krajev dajejo, imajo končne zloge ec, an, anec.
Dežele in veči mesta, terga, vasi se rabijo kot prilogi s končam skQi Krajnsko, Štajersko, Dolen-sko, Gorensko, Slovensko i. t. d.
Če premenimo ta zlog sko v ec ali c zazna-movamo prebivavca take dežele; pr. Krajnsko — Krajnec; Štajersko — Štajerc; Dolensko — Do-lenec i- t. d.
V imenu Koroško se dene namest ko zlog ec: Korošec.
Tudi imena prebivavcov manjših krajev se izobražujejo z zlogam ec ali c na koncu; pr. Medvode — Medvodec; Poljane — Poljanec; Šentjernej — Šentjernejec i. t. d.
Prav veliko tacih imen dobi cm; tudi je vselej pri izobraževanju na navadno spremembo so-glasnic paziti; pr. Litija — Litijan; Sanjarija — Samarijan; Mokronog — Mokronožan; Kamnik — Ivamničan; Kolovrat — Kolovračan; Korint — Ko-rinčan; Egipt — Egipčan i. t. d.
Iz imen, ktere imajo ustnične zoglasnice na koncu, se izobražujejo take imena, če pred zlog an Ij denemo; pi\ fcum — Kumljan; Dob — Dob-Ijan.
Imena krajev s končam ovo dobijo namest zad-njiga o zlog čan; pr. Krakovo — Krakovčan; Ter-novo — Ternovčan.
Tako se tudi izobražuje iz nekterih s končam p: Krop — Kropčan.
anec le maloktere dobe; pr. Ig — Ižanec; Trebno — Trebanec.
Posebne imena so:
Turk	Rus	Francoz
Hrovat	Lah	Estrajhar
Kočevar	Grek	Poljak.
Zlaga ženskih imen. §. 72.
Ženske imena se izobražujejo iz možkih in sicer:
1. S končam ka, a iz možkih s končam ec ali c;
pr. Gorenec — Gorenka; Slovenec — Slovenka; Štajerc — Štajerka; Poljanec — Polj anka i. t. d.
Iz imena Krajnec je Krajnica, in Korošec Ko-roša ali Korošica.
b)	Jz vsili s končam an ali anec; pr. Litijan — Litijanka; Samarijan — Samarijanka; Ižanec
—	Ižanka i. t. d.
c)	Skorej iz vsih imen s končam ec ali an; pr. pomagavec — pomagav^a; učenec — učenka; tlačan — tlačanka.
Sledeče imajo ica:
plevec — plevica; žnjic — žnjica; junec — junica; žrebec — žrebica.
d)	Še nektere druge; pr. čuvaj — čuvajka; mra-mor — mramorka; medved —medvedka; ster-nad — sternadka.
2. S končam ica.
a)	Iz nekterih možkih ljudstvinih imen; pr. Hro-vat — Hrovatica; Krajnec — Krajnica; Korošec — Korošica.
b)	Jz možkih s končam nik; pr. svetnik — svetnica; pomočnik — pomočnica; oblastnik — oblastnica i. t. d.
nik se premeni v niča; pr. najemnik — najemnica; stvarnik — stvarnica; grešnik — grešnica.
c)	Možke imena s končam ar pridobijo zloga ica; pr. platnar — platnarica; lončar — lončarica; mesar — mesarica; zlatar — zlatarica i. t. d.
—	Če imajo možke imena brezglasen ar, dobijo ica s kratkim i ali pa samo ca na koncu; pr. mlinar — mlinarica; romar — ro-marca i. t. d.
d)	Možke imena s končam ač dobijo v ženskim spolu ica; pr. kovač — kovačica; berač — beračica i. t. d.
e)	Še druge imena z mnogimi končnicami dobe ica; pr. tovarš — tovarsica; drug—družica; golob — golobica; osel — oslica; prijatel — prijatlica; .pastir ima v ženskim spolu pasta-rica i. t. d.
Mnoge ženske imena se izobrazijo, če možki-mu imenu inja ali ja prideneino; pr.Turk — Tur-kinia; Grek — Grekinja: Francoz — Francozina; Rus — Rusinja; grof — grofinja; župan — županja i. t. d.
Ženske primke izobražujemo, če možkim prirn-kam zloge ka, ca, ica, ovka, ka, ulja, pridenemo; pr. Končina — Končinka; Bušelj — Bušeljka; Bučar — Bučarca; Kolar — Kolarica; Praprotnik — Praprotnica; Zagorc — Zagorčevka; Gornik — Gornikovka; Volk — Volkulja i. t. d.
Zlaga prilogov.
Veči del se izpeljava iz imen, če jim razne zloge, pridenemo.
Čisto koreninski prilogi, kteri v ženskim spolu a v srednjim o dobe, imajo te le končne soglasnice: v: nov, zdrav, lev, siv, prav, kriv, gotov, plav. b: ljub, slab.
lep, slep, skop, top. m: hrom? nem (mutast), sam, sterm. n: un, len, poln. 1: bel, mil, zal, cel, gol. r : jar, star.
d: rad, hud, mlad, terd, gerd, sed. t: ljut, sit, svet, želt. z: berz, bliz, derz. .v: bos, lis, ves.
st: pust, ist (tist), tolst, čist, gost, prost. g: peg, nag, blag, dolg, mnog, drag. /t: tih, suh, gluh. k: jak.
§• 74.
Izpeljani prilogi imajo na koncu ji, razun divji, sinji vsi iz narečivnih imen, in posebno iz imen žival izpeljani; pr. rib — ribji; krava — kravji; jelen — jelenji; gad — gadji i. t. d.
Nekteri teh prilogov dobe na koncu ov, ova, ovo; pr. rak — rakov; slon — slonov; medved — medvedov;
nekteri ovsk-a-o; pr. vol — volovsk; osel — oslovsk; kozel — kozlovsk.
nekteri sk-ska-sko', pr. konj — konjsk; živina — živinsk; svinja —■ svinjsk.
Končne zloge oj-oja-oje imajo vse iz osebnih mestimen izpeljane prisvojivne mestimena in prilogi, kteri se iz dva, oba in tri izobražujejo: moj, moja, moje; dvoj, dvoja, dvoje; tvoj, tvoja, tvoje; troj, troja, troje; svoj, svoja, svoje; oboj, oboja, oboje. Prisvojivne mestimena naš in vaš premene s osebnih mestimen nas, vas v š. Pa tudi s pomočjo sogalsnic.
v, p, m, n, l, o, t, st, sk, s, d, h in k se prilogi izobražujejo; pred temi soglasnicami stoji dostikrat premakljivi a ali e, pa tudi nepremakljive glasnice a, o, o, e, e, i stoje dostikrat pred njimi; in sicer:
v: živ, rujav.
ev: mertev, čerstev, trezev, plitev, plesnev.
av: kervav, piškav, luskav, berljav, snetjav, hripav,
moljav, čigav, onegav. ov: bobov, borov, bukov, hrastov, dobov, smrekov, lipov, jelov, brezov; sirov, višnjev i. t. d. ov, ova, ovo (po tesnih soglasnicah ev, eva, evo) se pridene možkim imenam, de se posestvo zaznamova : gospodov-a-o; kraljev-a-o; Petrov-a-o;	Matevžev-a-o;
njegov-a-o;	hlapčev-a-o.
ev: kraljev-a-o.
iv: ušiv, nagajiv, milostiv, ljubeznjiv, snetiv, zapeljiv, smetiv, červiv, lažnjiv. Več je prilogov, kteri zavoljo lepšiga glasa Ij dobijo; pr. premagljiv, častitljiv, odpustijiv, strašljiv, prepirljiv, zabavljiv, zaderžljiv, zapravljiv, sramožljiv, dvomljiv, sumljiv, pomljiv, tožljiv, po-zabljiv, zavidljiv, nevošljiv, postrežljiv i. t. d.
p: gorup ali gorjup.
m, eni, om: s temi konci nimamo nobeniga priloga, ker so stari: znam-a-o, videm-a-o in lakom-a-o iz navade prišli, in namest njih sadaj: znan-a-o, viden-a-o in lakomen-a-o imamo. nj: nekadanj, vsakdanj, sadanj, tadanj, jutranj in jutrenj, notranj, vunanj, včeranj in včerašenj, vsakdanjšen i. t. d. an: pijan, zaspan.
en: ognen, inaglen, voden, persten, svinčen, lesen, usnjen, ovsen? eržen, prosen, kamnen, suknen, pertnen, maslen, jeklen, leden, meden (mesin-gost), bakren (kufren). en: zelen, rumen, pošten, blažen, umeten, trohnen,
perhnen i. t. d. en: srečen, rezen, železen,ltonopen, žiten, kersten, ošaben, večen, mlačen, spraven, prazničen, strašen, smešen, grešen, stutlenčen; — tako tudi in-na-no za j: pokojin, gnojin i. t. d. n: srebern, okorn, pokorn i. t. d. aven: umetaven, delaven, obetaven, pisaven, milo-
vaven, bojevaven i. t. d. oven: duhoven, vetroven. even: deževen.
iven: hladiven, mečiven, kupiven, kresiven. it en: imeniten, stanoviten, grozoviten, rodoviten. esen: telesen.
exen, užen: hvaležen, mehkužen i. t. d. čen: varčen, zbirčen', zametčen, vedčen, gibčen, saslužčen.
enj: predenj, zadenj, sredenj, bliženj, rešenj, le-tašenj, posledenj, današenj , praženj, poprejšenj. enj: slovenj. in: edin.
Končna soglasnica c se premeni pri izobraževanju prilogov, v c: Kraljica — Kraljičen; perica — peričen; Mica ima Micen. ern: močern-a-o.
el-la-lo; topel-pla-lo; kisel-sla-o; okrogel, votel,
puhel, zabuhel, rahel, merzel, nagel, cvetel. el-ela-elo: debel-ela-o, zvišel-ela-o, ogorel-ela-o.
el-ela-elo: vesel.
er-ra-ro: dober-ra-ro, moker, mokra, mokro, oster,
hiter, bister, moder, moder. er-era-ero: čveter, peter, sester, i. t. d. moter ali
meter (postani), kter, marsikter, mnogoter. at: bogat, rogat, gorat, možat, zobat, voglat, košat, kosmat, bradat, plašat, plečat. nat: slamnat, pernat, kervnat, skalnat, serčnat, studenčnat, plečnat, močnat, ločnat, rosnat, kolik-nat, dvojnat, trojnat i. t. d. it: serdit, mastit, plemenit, kamnit, častit. ovat: pegovat, maliovat, podolgovat, verhovat. ovit: grozovit, skalovit, jadovit, hasnovit, silovit. ast: plešast, budalast, pasast, šepast, dimast, pe-
fast, brezast, irliast, rižast, cunjast, šemast, pre-ast, žlezast, žilast, vegast, bebast, sejnast, zi-jalast, gerbast. sk-ska-sko: morsk, poljsk, lansk, vročinsk, ma-tersk, zimsk, rodovinsk, domovinsk, jesensk, sestersk.
Soglasnice t, st, %, i, s, č, g, h, na koncu se preveržejo s s vred pred k v š: Hrovat — Hro-vašk; mesto — mešk; vitez — vitešk; nebesa — nebešk; deklič — deklišk; jug — jusk; Lah •— lašk.
c pred sk se večdel proč verže: pevec — pevsk; Dolenec ■— dolensk; Slovenec — slovensk. Iz Nemec, mertvec je nemšk, mertvašk.
Tat ima tatinsk, dete — detinsk. ovsk: očetovsk, volovsk, duhovsk, svatovsk, si-
novsk, kmetovsk, judovsk, rusovsk i. t. d. a c: domač.
eč: rudeč in narečje sadanjiga časa glagolov, cve-
teč, stoječ i. t. d. hern-a-o: slehern.
ek-ka-ko: gladek, volhek (fajhten), redek, nizek, kratek, polzek, perhek, ozek, britek. — Nekteri imajo ek in ak: mehek in mehak, sladek in sladak; grenek in grenak; krotek in krotak; ker-hek in kerhak i. t. d.
ok-čka-dko: globok} širok, visok. ik: velik, ika-iko, tolik, kolik.
Pomanjševavni prilogi. §. 75.
V slovenskim imajo prilogi tudi razne končne zloge, s kterimi pomanjševanje zaznamujemo; in sicer:
ust: belkast, zelenkast, rudečkast, rumenkast, čern-
kast, sivkast, debelkast, stermkast. kljat: zelenkljat, rumeukljat, černkljat i. t. d. ehen-ehna-ehno: bolehen. ovat: podolgovat, čken: majčken.
činek: majčinek, majčinka, majčinko. ičen: staričen-čna-o; mertvičen.
v §• 76. Sledeči prilogi imajo v možkim spolu vselej določivno glasnico i in sicer razun: divji, sinji, mali:
1.	redovne številne imena: pervi, drugi tretji i. t. d.
2.	sodnje ali druge primerne stopnje prilogov: lepši, starji, slabji ali slabši i. t. d.
3.	deležja pretekliga časa v storivni obliki: po-zabljivši, storivši, govorivši i. t. d.
4.	nekteri stari z i izpeljani prilogi, ki so se pri nas v več lastnih imenih ohranili:
Vini verh iz imena vino; Martini verh iz Martin i. t. d.
Sostavljeni prilogi. §. 77.
Sostavljene priloge imenujemo take, ki so z raznimi druzimi besedami sostavljeni. Sostavljeni pa znajo biti:
1.	z zanikavno besedico ne; pr. nedolžen, neumen, nespremenljiv i. t. d.
2.	S predlogi; pr. pobožen, odročen, prileten, preljub, brezdušen, ubog.
3.	Z druzimi deli govora; pr. radoveden; dobro-voljen, terdovraten, bogaboječ, glavoboln, JVo-vomešk i. t. d.
Sklada. §. 77.
Dele govora tako postavljati, de umemo, kaj hoče kdo z njimi povedati, še pravi dele govora skladati in postavljanje samo se imenuje sklada.
Vsak stavek, nej je še tako kratek, obstoji iz dveh delov, namreč iz tega, od kteriga .se govori in temu se pravi podsebek (Subject), in iz uniga, ki pove, kaj se od podsebka govori, in temu pravimo povedek. Podsebek in povedek morata z drugo besedo zvezana biti, de se njih pomenek razume, in ta beseda se imenuje vez (kopula). Ta vez je navadno pomožni glagol s i m. Če je povedek sam glagol, leži ta vez vselej v njem. Pr. Človek je ume rjo č.
Tukaj je človek podsebek, umerjoč povedek, in je je vez med njimi. V stavku učenec iše, je ucenec podsebek, piše je pa povedek. ez je v njem skrita, dobimo jo pa iz njega, če rečemo učenec je pisejoč.
Podsebek stoji vselej v imenovavniku ali v pervim sklonu na vprašanje kdo? in če ni živa oseba ali reč, na vprašanje kaj? pr. Pes laja. Kdo laja? — O g en peče. Kaj peče?
§. 78.
Kar spol in število utiče, se ravnajo prilogi, mestimena in deležja, in torej tudi povedki po pod-sebku t. j. ako je podsebek v niožkiui spolu in v edinobroju, mora tudi predlog, zaime in deležje, torej povedek v edinobroju in možkim spolu biti;
8
pr. učenec je zmirej priden; vaša sestra je vedno zdrava; vaše dete je zbolelo in umerlo. Ravno tako v dvo- in višebroju: moja učenca sta pridna; tvoje sestri ste boga-boječe; njegovi otroci so zdravi.
§• 79.
Zaimena jaz in ti veljajo za vse tri spole, kakor se na ime eniga ali druziga spola nanaša; pr. jaz sim se veselil, ko si ti žalovala.
§. 80.
Dve ali več imen, ktere kakor imeni eniga podsebka v enaki primeri zraven eden druziga stojite, imate sicer enak sklon, kakor; pr. Bog oče, gospod poglavar, krona cesarja Jožefa, pa treba ni, de bi enakiga spola bila; pr. mesto Ljubljana; vas Menguš.
Ime mesta ali kraja pa rajši v prilog preme-nimo; pr. Ljubljansko mesto, krajnska dežela. Samo gospod ostane pred imenam navadno nesklanjano; pr. Povedali so vse gospod očetu.
S- 81.
Ako je eno ime podsebek, drugo pa povedek, se ravna pomožni glagol sim, kar spol in število zadene, po podsebku; pr. Bog je bil beseda.
§. 82.
Če je več podsebkov po versti v edinobroju, stoji glagol (in prilog) v višebroju; pr. kmet, gospod, grof, knez so pred postavo vsi enaki.
Ako so pa osebe razne, je perva imenitniši kot druga, in ta imenitniši kot tretja; pr. jaz in ti sva enako stara. Ti in tvoj brat sta si malo podobna. Ravno tako ima možki spol prednost pred ženskim, in ta pred srednjim; pr. Kruh in voda sta človeku potrebna; brat in sestra sta prišla; vol, krava in tele so prodani.
Ženske in srednje imena so razun tega v dvo-broju, in pri prilogih tudi v višebroju kar spol u-tiče, enake.
§. 83.
Desiravno nektere zborne imena v edinobroju stoje, se glagol in prilog vunder v višebroj postavita; pr. družina so nam nezvesti; gospoda so nam ukazali.
Če je mestime to podsebek, se ravna glagol po drugim imenu; pr. to,so bili možje; to je moder gospodar.
Od ljudi j kterim smo spoštovanje dolžni, govori Slovenec v višebroju možkiga spola; pr. oče so me poslali; cesar so nas obiskali; teta s o umerli i. t. d.
Poklonjivna besedica vi terja brez rasločka osebe možki spol: vi stric, kaj ste mi prinesli.
g. 84.
Osebnih mestimen ne postavljamo drugač h gla-golam, če govoreči kako osebo posebno zaznamovati hoče; pr. kaj govoriš, ker veš, de sim jez in ne ti kriv?
§. 85.
Za nedoločen ali neznan podsebek devlje Slovenec samo tretjo osebo glagola s srednjim .spo-lam: gromi, bo deževalo; revnim pomagati je lepo.
Ker se glagol po podsebku ravna, se dene nedoločen podsebek v srednji spol, če je ravno ime v povedku druziga spola; pr. Kadar je bilo čas govoriti; nikomur ni bilo dolg čas; tri leta je že minulo.
§. 86.
Veliko, malo, nekaj, nekoliko, dovolj, obilno, več, menj, kaj, kar, nič, koliko, kolikor, toliko in temeljne številne imena od pet dalje, če stoje v imenovavniku, imajo glagol v
8*
edinobroju in v srednjim spolu; pr. Koliko vas
t'e bilo pri kosilu? Veliko jih je prišlo, pa ar jih je bilo, nisim nikogar poznal; kina-lo bo štirdeset let preteklo i. t. d.
Ravno tako se dela z besedo pol; pr. pol vasi je pogorelo.
§. 87.
Nič je nedoločen podsebek z zanikovanjem; pr. nič jih ni bilo; nič ga že ni več veselilo.
Ni in ne bo je nedoločen podsebek in pri njem stoji določen podsebek namest v imenovavniku v rodivniku; pr. brata ni bilo dočakati; sestre ni bilo doma; ne bo miru med njimi.
To se pa samo zgodi, če ni druziga imenovav-nika ali priloga kot povedka v stavku; pr. brat ni gospodar; vsak ni opravljiv.
Raba prilogov.
§. 88.
Kadar je prilog namest podsebka, ali če je določivno z imenam zvezan, mora imeti določivni konec; pr. zdravi ne potrebuje zdravil; veliki petek i. t. d.
Če pa prilog kakor povedek sam za-se stoji, ima nedoločni konec; pr. gospodar je zdrav; gospodarje bil hud na svoje lene posle.
Rad, rada, rado in eden, ena, eno nimata nikoli določniga konca. Ravno tako imajo tudi prisvojivni prilogi s končam ov-a-o in en-a-o le nedoločivni konec; pr. očetov dom; sestren brat.
§. 89.
Deležja terpivne oblike nimajo kakor deležja nikoli določniga konca i; če se pa v prave priloge premene, ga imajo; pr. sim obložen; obloženi mož i. t. d.
Številne imena in mestimena. §. 90.
Če eden ali en zvezano z dvajset, trideset i. t. d., za večim številam stoji, stoji z glago-lam zvezano ime v edinobroju; pr. dvajset in en vojak; trideset in ena devica; devetdeset in eno dete. — Navadno pa stoji en pred večirn številam.
§• 91.
Številne imena 2, 3, 4 se skladajo z imenam in prilogam v enakim sklonu; pr. dva brata sta prišla: trije bratje so umerli; trem sestram so možje pomerli.
Pri letnih številkah se postavi samo zadnja v redovno število, vse druge ostanejo neskla-njane; pr. v tavžent. osem sto in osem in šterdesetim letu smo ustavo dobili.
§. 92.
Ker sebe ali se, sebi ali si za vse osebe velja, mora tudi iz njega izvirajoče mestime svoj za vse osebe veljati; pr. jez sim prišel v imenu svojiga (ne mojiga) očeta; deržim v svojih rokah; spoštuj svojiga očeta in svojo mater; jokajte se' nad seboj in nad svojimi otroci i. t. d.
§. 93.
Svoj stoji le takrat namest njegov, njen, če se na podsebek nanaša; pr. je prodal svojo hišo (ne njegovo); so prodali svojo hiso i. t. d.
Glagoli. § 94.
Glagol se mora, kar osebo, število in spol u-tiče, po podsebku ravnati, pr. brat gaje ljubil, sestre so jo ljubile; dete je umerlo.
Druga oseba velivniga naklona velja tudi za tretjo; pr. zgodi se tvoja volja; Bog vas obvaruj; Bog jim pomagaj.
Tode dostikrat prepišemo velivni naklon tretje osebe z besedico nej; pr. kdor hoče živeti, nej dela i. t. d.
§. 96.
Velivni naklon namestuje tudi dovoljivni na-« klon; pr. govori ali molči, delaj ali posto-» paj, znan si vsacimu.
§. 97.
V povestih postavimo dostikrat radi sadanji čas namest preteJcliga časa; pr. Jožefovi bratje z Benjaminam in z svojimi darovi dojdejo srečno V Egipt, namest: so došli srečno v Egipt.
Raba deležij. §. 98.
Dostikrat znamo dva ali več stavkov v eniga samiga vjeti ali skrajšati, de lepši in ličniši govorimo. Vjamemo jih pa, če mestimena: ki, k ter i, a, o, vezi ko, ako, če, in izpustimo; pr. človek, kteri pobožno živi, dopade Bogu in ljudem, se sovleče: Pobožno živeči človek dopade Bogu in ljudem.
Živeči je narečje sadanjiga časa. Narečje sadanjiga časa stavimo, kadar glagoli enakočasno djanje pomenijo.
Ravno tako pravimo: molče je hodil, zdi-hovaje ga iskal, in trepetaje ga najdel. — Molče, zdihovaje in trepetaje je sadanji čas, zato ker pomeni djanje, ki se je v ravno tistim času godilo, ko je'hodil. i. t. d.
v	•
Ako hočemo stavke, ki so z vezjo in zvezani, vjemati, moramo gledati, kteri glagol se po drugim ravna. — V stavkih: po verti je hodil in hruške poberal zamoremo oba glagola v deležje ali narečaj postaviti, brez de bi kaj pomotni-ga storili; namreč: po ve rtu grede je hruške poberal, ali pa po vertu je hodil hruške po-beraje. — Zakaj reči zamoremo: Ko je po vertu hodil, je hruške poberal ali pa: ko je h r uške poberal, je po vertu hodil. Tako pa ne moremo vselej stavkov vjemati; dobro moramo na čas in na djanje paziti. Ne moremo tadaj stavka: „Po logu je tekal in v jamo padel" v en sam stavek tako le vjeti: Po logu je tekal v jamo pade; ker si ne moremo misliti in tudi mogoče ni tako djanje. Ampak sovlečcmo ga tako: „Po logu tekaje je v jamo padel."
Deležja sadanjiga časa s končam č se znajo v prave priloge prenarediti: stoječa, tekoča voda, boleča rana, govoreči mož, sloveči-ga spominja, leteče vrane.
Če pa se djanje pred drugim zgodi, postavimo deležje pretekliga časa; pr. Ko j e vstal, j e šel svojiga brata pozdravit, vjamemo: Vstavši je šel svojiga brata pozdraviti.
Dva stavka, ki imata razne podsebke, se ne moreta z izverženjem vezi so vleči; pr. Kadar je pisal, pridejo bratje; ko smo odmolili, je brat pristopil.
Če je v glavnim stavku mestime, ki se na poležni stavek nanaša, moremo deležja tudi rabiti; tukaj pride deležje v sklon mestimena; pr. ko je brat klečal, gaje sosed obiskal; sovle-čenje je: Klečečiga brata je sosed obiskal.
Raba predlogov in vezi. §. 99.
Predlogi se vselej pred besede, ktere določujejo, postavljajo.
Včasi stojita tudi dva predloga pred imenam, pa samo pervi določi sklon; pr. iz za mize vstane; taki predlogi so še: izmed, iz pod,iz pred. Pišemo jih pa rajši skup: zmed, spod, spred"
§. 101.
Rad, rada, rado namestuje tudi narečje; pr. Rad govorim, rada plese, dete rado joka.
§. 102.
Pri stopnjah merjenja pride po pervi stopnji kakor ali ko ali kot; pr. sladko kakor med; rnerzlo ko led; černo kot noč. Pri družili stopnjah pa znamo razun imenovanih besed tudi besedice od ali me m o se poslužiti; pr. brat je veči od mene ali kakor jez; avstrijanski cesar je mogočniši od ali memo prajzov-skiga kralja i. t. d.
§. 103.
Zanikavna besedica n e stoji v zanikavnih stavkih naravno pred glagolam, pa ne sme se z njim v eno besedo sostaviti.
Samo v glagolih nečem ali nočem, nimam ali nemam in nisi m ali nesim je s temi glagoli sostavljena. — V preteklim času in v terpivni obliki stoji tadaj vselej pred pomožnim glagolam sim; pr. te nisim vidil; nismo bili posvarjeni i. t. d.
V želivnim naklonu stoji ne pred deležjem; pr. ko bi jez tega ne slišal, bi ti ne pripovedoval. V nekterih krajih postavljajo ne pred bi; pr. ko ne bi bili bolni, bi vas obiskali i. t. d.
§. 104.
Če z ne ves stavek zanikaven postane, ne ne stoji pred nedokončivnim naklonam, ampak pred
določivnim glagolam; pr. ne ve kaj govoriti; mi neče dati; ne morem ga prehvaliti. Ako ima ne samo en ud stavka zanikati, zna tudi pred nedokončivnim sklonam stati; pr. obljubil je, mu ne povedati.
§. 105.
Druge zanikavne besede ne store ne pred glagolam nepotrebniga; pr. nikoli se ni zgodilo in se ne bo sgodilo; nikoli mu nič ne odreče; nikjoli nikjer nič ne dobi i. t. d.
Tudi če se ne ponovi, ne smemo opustiti ne pred glagol postaviti; pr. ne bodemo ne pili ne jedli; ni imel ne kruha ne vode.
§. 106.
Beseda nič samo takrat nima besedice ne poleg sebe, ker kako reč pomeni; pr. nič je za oči dobro; blago sim pod nič spečal.
§. 107.
Ne pa tudi včasi zanikanje odpravi, in sicer:
a)	v stavku, v kterim kaka z ne sostavljena be-sedastoji; pr. ni nikomur neznano, t.j.je vsakimu znano; Bogu ni nič nemogoče t. j. Bogu je vse mogoče.
b)	Ce ravno pred zanikavno besedo stoji; pr. ne nič, ampak veliko je dolžan; ne nikoli, ampak vsak dan je v nesreči.
§. 108.
Če pride glagol nimam z nedokončivnim na-klonam v zvezo, postavimo namest nič ali nihče besede kaj ali kdo; pr. nima kaj vživati, namest: nima nič vživati; nima koga vprašati, namest: nima nikogar vprašati.
Govorimo pač tudi: Nima nič jesti, nič piti; pa to pomeni le časno pomanjkanje, iz kteri-ga si je lahko koj pomagati.
Ravno tako pravimo: Ti mu nimaš nič očitati, t. j. Ti nimaš pravice, mu očitati.
Pravila zveze. §. 109.
Imenovavnik je sklon, v kterim stoji podsebek.
lmenovavnik je samostojn sklon, vsi drugi skloni niso samostojni.
§. no.
Rodivnik kaže razmero vzrokov, posestva, izviranja, celosti, mere, velikosti in vsiga, kar ime bolj natanjko določi. Če tadaj dve imeni v neenaki razmeri stojite, se postavi določivno ime v rodivnik; pr. stvarnik nebes in zemlje; vsiga sveta gospod; oče ubozih; čeda koz; voz sena i. t. d.
Rodivnik se pa postavi:
1.	Po imenih; pr. kos kruha, sod vina i. t. d. De posestvo ali last zaznainovamo, premenimo
ime, ktero posestvo zaznamova, v prilog; pr. bratova hiša, namest hiša brata; — sesterno premoženje, namest premoženje sestre. Če je pa posestvo ali last večih, pravimo, bratovska hiša, sestersko premoženje.
Če je poleg taciga imena prilog, ostane v rodivniku; pr. hiša mojiga brata, premoženje mlajši sestre.
2.	Po nekterih prilogih; taki so: skerben, boječ, plašen, poln, sit, pijan, vajen, prazen, potreben, lačen, žejen, lako-men, varčen, vesel, deležen, vreden, kriv; pr. skerben svojiga dela; lako-men časti i. t. d.
3.	Po nekterih glagolih, in sicer:
aj upati, želeti, pogrešiti, čakati, iskati, potrebovati, varovati, stradati; pr. sreče upati; denarjev pogrešim; sestre čakati i. t. d.
b)	po vsih povračivnih glagolih: bati se, varovati se, deržati se, veseliti se; pr. B oga se boji, prijatlov se deržati i.t. d.
c)	Pomožni glagol sim, si, je terja rodivnika, kadar hočemo določeno lastnost ali posestvo zaznamovati; pr. je dobre volje pa dol-ziga jezika i. t. d.	. •
4.	Po zanikavni vezi ne: brata ni doma; ne pozna svojih prijatlov; nobeniga do-briga dela ne stori.
5.	Kadar kako besedo izpustimo; pr. daj mi kruha, prinesi nam vina, lesa je prodal, pa žita kupil i. t. d.
6) Po vsih številnih imenih od pet naprej, če v imenovavniku ali kazavniku stoje; pr. šest konj; sto hiš; dvajset let.
To velja tudi od nedoločivnih številnih imen: mnogo, veliko, malo, nekaj i. t. d.
7. Po nekterih prilogih, ktere smo že spredej imenovali.
§. 111.
Prisvojivnik stoji po vsih prilogih in glagolih, od kterih vprašanje komu izhaja; pr. enak, podoben, lasten, ljub, primerjen, pokoren, podložen, prijeten, zvest, nevošljiv i. t. d.
§• 112.
Prisvojivnik zaznamova namen ali cilj dja-nja ali osebo ali reč, na ktero se glagol nanaša; pr. se mi ljubi, se mi zdi, se mi toži.
Zavoljo tega postavimo dostikrat prisvojivnika namest rodivnika; pr. Bog je oče vsim ljudem, namest Bog je oče vsih ljudi; vino razveseli serce človeku.
§. 113.
Z nedoločivnim naklonam biti se prisvojivnik priloga zveže, če gre prisvojivnik pred osebo, ali če je stavek neoseben; pr. človeku ni dobro
samotnimii biti; na svetu nam ni mogoče popolnama srečnim biti; strašno je živimu pokopanimu biti.
§. 114.
Delavni glagoli imajo, če nimajo vezi ne pred %abOj na vprašanje kaj? kazavnika pri sebi; pr. hišo prodam, konja kupimo i. t. d.
Nekteri glagoli imajo tudi po dva kazavnika; pr. pošteniga moža se je skazal; kralja so ga izvolili i. t. d.
§. 115.
Tudi po mnogih srednjih glagolih se postavi kazavnik; pr. boleti, serbeti, zebsti, sker-beti, žejati.
§. 116.
Določena mera dolgosti, daljine, globo-kosti, širokosti, teže, debelosti, visokosti, starosti stoji v kazavniku; pr. tri vatle dolg; eno uro dalječ; štiri čevlje globoko: tri perste debela deska; eno ped višji od mene; trideset let star i. t. d.
Ravno tako se postavi na vprašanje k a daj? o kterim času? kako dolgo? če pred imenam prilog stoji, kazavnik brez predloga; pr. tisti čas j e govoril; kadaj je govoril? prihodnje leto poj demo; kadaj pojdemo. Če pa pred imenam ni priloga, je treba predlogov: v nedeljo, v četertek i. t. d.
Kteri predlogi hočejo kazavnika imeti, glej gori predloge.
§. 117.
Mestnik v slovenskim jeziku nikoli brez predlogov ni navaden; predlogi taki so: pri, v, o, ob, po, na. Pri zaznamova vselej kraj, dostikrat tudi v, ob, na na vprašanje kje; pr. kje stoji? Pri vodi. Kje leži? Na klopi, namervi. Kod hodi? ob potoku, po ulicah. 1
Na vprašanje po kom, po čem? stoji z nekte-rimi glagoli Mestnik s po; pr. Po njem vpraša; jokati se, žalovati po kom.
Na vprašanje kam? stoji po teh predlogih kazavnik.
§. 118.
Druživnik ima, kakor mestnik, vselej kak predlog pri sebi, razun seboj; pr. seboj gaje vzel, seboj gaje p e 1 j a 1.
Kteri predlogi terjajo druživnika, glej gori pri predlogih.
Izverženje. §. 119.
Je in so, ki podsebek s povedkam veže, dostikrat izpustimo; pr. tvoja glava? tvoj svet; kaša otročja paša; dolga bolezin gotova smert; veliko ozinil, malo požerl; kakor-šna mati, taka hči; o božiču pod steno, o veliki noči za pečjo i. t. d.
Dostikrat zvežemo podsebek s povedkam z in pa; pr. to in pa nič, namest to ni nič; slaba gospodinja in pa kokoš, če več ima, več razkopa, namest je kakor kokoš.
Če ima več stavkov en sam podsebek, se pomožni glagol ne postavi vselej v vsih stavkih; pr. sim legel, zaspal in počil, smo delali, ter-pelMn se trudili zastonj.
Če je več povračivnih mestimen z enim pod-sebkam zvezanih, postavimo se samo pred perviga; pr. dolgo smo se trudili, potili in jokali. Tako: krivica se za mizo smeja, pravica pa za vratmi joka.
Dostikrat zamolčimo tudi druge besede, imena in glagole^ ktere si lahko mislimo: pr. ta je dobra, namre.c: reč; zdaj si jo zadel, take še nisim slišal. Gosta služba, redka suknja, tukaj je izpušeno stori, de je. Luč v roke, ključ iz rok. Iz luže v mlako (stopiti).
Ce terja več glagolov en sklon. nI, de bi mogel pri vsakim stati; pr. Njegove Drate že dolgo poznamo, ljubimo in v časti imamo.
Še clo povedek zamore v drugim stavku proč ostati, če že v pervim stoji; pr. življenje je podobno popotovanju, smert pa spanju, kjer si moramo je podobno še misliti.
Red besed.
§. 120.
V	stavkih terditve stoji podsebek navadno na pervim mestu, in glagol kakor povedek na drugim; pr. oče koplje, mati prede, dete spi.
§. 121.
Zna se pa povedek pred podsebek postaviti in to je na namenu govorečiga ležeče; pr. luč telesa je oko; boljši je spravljeno jajce, kakor sneden vol; veseli so marsikadaj ljudje, do voljni pa nikoli i. t. d.
V	slovenskim zamoremo v naravnim redu govoriti; pr. mati ljubi hčer; pa tudi prestaviti zamoremo besede, namreč: hčer ljubi mati. To-de to smemo samo storiti, kjer se povedek (ka-zavnik) od podsebka (imenovavniku) dovolj razloči, kakor v pokazani priliki. Ker pa tega razločka ni, tudi besed ne smemo po volji prestavljati; pr. starost prinese nemarnost."
Imenovavnik starost nima nikakoršniga razločka od kazavnika nemarnost. Dvoumnosti se moramo pa ogibati.
§. 122.
Prilog stoji navadno pred svojim imenam; pr. kratka sprava je boljši, kakor dolga pravda; dobro drevo ne rodi slabiga sadu.
Pa vunder je navada govora nektere prestave naredila; pr. sin božji, beseda božja.
Prisvojivne mestimena moj in naš stojite, kadar koga ogovorimo, za imenam; pr. Sin moj! kaj delaš? Ljubi moji! mati naša!
§. 123.
Prilog se zamore od svojiga imena ločiti; pr. Voljo imajo res dobro, pa moč njih je slaba.
Narečje stoji navadno pred glagolam; pr. lepo piše, dobro se obnaša.
§. 124.
Rodivnik, kteriga terja kaka druga beseda, stoji navadno pred to besedo; pr. kos kruha, polič vina, voz slame. Zna pa tudi pred njo stati; pr. ubozih oče, svoje matere edini sin. Kratke besede znajo tudi med njima stati; pr. dobriga mi je malo storil, ali: malo mi je dobriga storil, ali: malo dobriga mi je storil.
§. 125.
Dve vprašavne ali nanašavne mestimeni stojite dostikrat v enim stavku; pr. kdo pozna koga? Kdor koga premaga, ga ima v svoji oblasti.
Tako znajo tudi ponavljane imena po versti stati; pr. zagojzda zagojzdo poganja; roka roko umije; volk volka ne vje.
§. 126.
Besede, ktere posebno povzdignemo, imajo v samostojnih stavkih pervo mesto; pr. Ti boš pa-sel moje ljustvo; — pasel boš moje ljudstvo; — moje ljudstvo boš pasel.
§. 127.
Navada je tudi pred pomožni glagol je o-sebne mestimena v navadnim govorjenju postav-
ijati; meje ogledal; se je skrilo. Družim o-sebam se mestimena predpostavljajo.
§. 128.
povračivno mestime ima pred druzimi za-molčljivimi, in prisvojivnik pred kazavnikam in rodivnikam predstvo; pr. se nas sramuje, se mi smilite ali sramuje se me, smilite se mi; bi se nas bili sramovali; bi se mi ne bil smilil.
§. 129.
Ako pride glagol, kteri ima nedokončivni na-Klon poleg sebe, tudi v nedokončivni naklon, stoji ta pred unim; pr. noče ljudem dati jesti; kaj bi mogel imeti ž njim opraviti, nemarnost gaje prisilila iti kruha prosit.
Pa se znata taka nedoločivna naklona tudi prestaviti.
§. 130.
Doveršivni glagol zna pred ali za nedo-končivnim naklona m stati; pr. ves svet ga ne more več poboljšati; dokler se je še gibati mogel. Pa nar bolj navadna je perva stava.
§. 131.
Med z drugimi besedami zvezano besedo koli se besedice bi, se in druge devajo; pr. k o dar sim koli hodil, namest kodar koli sim hodil; kamor se je koli podal namest: kamor koli seje podal.
Ravno tako se tudi vezi desiravno, desi-tudi, akora.vno, akotudi, čeravno, četudi razprojajo in druge besede se med nje postavijo; pr. desi je ravno se veliko prizadeval, si vunder ni mogel nič pomagati; če ga je ravno vsakdan opominjal, je vunder potepin ostal i. t. d.
Zanikavna vez ne stoji' pred določivnim glagolam; postavi se pa navadno zavoljo veči zanikanja tudi še na koncu; pr. ne verjamem ti ne; liodi za njim, kakor hočeš; ne boš ga dobil ne i. t. d.
Vežica li se v prašanjih za pervo besedo in besedo pa postavi; pr. ste ga li slišali? je pa li mogoče bilo.
Navadna vprašavna vez je pa ali, ktera vselej v začetku stavka stoji: pr. ali ste ga slišali? ali je pa mogoče bilo?
P i* i s t a v k i.
I. Pravopis.
§• i-
Pravopis uči a) besede s pravimi čcrkami pisati, b) jih na koncu verst prav razdeliti, in c) se raznih prepon (Unterscheidungszeichen) prav poslužiti.
Splošne pravila.
S- s.
Slovenski jesik ima sledeče kratke in lahke pravila.
Pervo pravilo: Ne piši besed ne z več ne z menj, in tudi ne z druzimi čerkami, kakor jih v dobrim čistim goverjenju slišiš; pr. kamen, sveča, rosa, pa ne kammen, svetča, rossa i.t.d.
Drugo pravilo: Ali je na koncu besede ter-da ali mehka soglasnica, i ali./, g ali k, s ali zvešj če besedo podaljšaš; pr.piši rob, led, sneg, kraj, ples, obraz, in ne rop, let, snek, krai, plez, obras, ker pišemo in beremo v podaljšanju: roba, ledu, snega, kraja, plesa, obraza, in ne ropa, letu, sneka, kraia, pleza, obraza.
Tretje pravilo: V zaznamovanje dolgiga in ojstriga glasu služijo znaminja, ktere smo na strani 5 in 6 3 pokazali; pr. kričim in ne kričim; bole z in in ne bolezin, sodba in ne sodba i. t. d.
Raba velicih čerk. §. 3.
V besedah, ktere hočemo izmed druzih posebno povzdigniti, kakor postavim lastne imena, naslove
in napise, pišemo dostikrat samo velike čerke; pr. SVETLI CESAR FRANČIŠEK JOŽEF.
Sicer pa se poslužimo velicih čerk:
1.	V začetku vsaciga stavka; pr. Vsak narod mora svojo narodnost spoznati.
2.	Po vsaki piki (.); pr. Bog je svet v šestih dneh vstvaril. Šesti dan jo vstvaril človeka. Pervimu človeku je bilo A-dam ime.
3.	V začetku vsake verste v pesmih in pregovorih :
Slovenci smo, klovenska kri
Nam žile vsim napaja, In duh slovenski v nas živi, S krepostjo nas navdaja.
Kakor se koscu streže, Tako mu kosa reže.
4.	V začetku lastnih imen; pr. Jožef, Ljubljana, Slovensko, in v imenu Rog.
5.	V začetku mestimen v listih ali pismih, če se na osebe vračajo, kterim pišemo; pr. Ljubi brat! Poslednji list, kteriga sim Ti pisal, si gotovo prejel, ker sim vse bukve od Tebe prejel, kterih sim Te prosil i. t. d.
6.	Po dvopičju (0) če besede ali govor kakiga druziga napeljemo; pr. Kristus nas uči: „Ljubi svojiga bližnjiga, kakor sam sebe."
7.	Po prašaju (?) in nadpičju (T), kadar piko namestujete; pr. Ali niso naši dnevi kratki? Ali nam ni vsim umreti? O kako malo ljudi pomisli to! Kako neskerbno je njih življenje!
Sicer pišemo vse besede z malimi čerkami.
Od razdelitve besed na konca verst. §• 4.
Ako hočemo pri zlogovanju ali pisanju zloge besed prav razdeliti, se mora to tako storiti, kakor se v dobrim govorjenju sliši, t. j. vzemi vse čerke, ki se z enim odpertjem ust na enkrat izgovore, k enimu zlogu; pr. Ne-do-volj-nost, bo-leh-nost, za-ni-če-va-ti.
aj V nesostavljenih besedah.
1.	Če stoji ena soglasnica med dvema glasnicama, jo vzemi k naslednjimu zlogu; pr. Ljubi Bo-ga in vsa-ci-ga člo-ve-ka.
2.	Ce stojite dve ali več ločljivih soglasnic med dvema glasnicama, se vzame samo poslednja soglasnica k naslednjimu zlogu; pr. brit-ko, nečimer-nost, priprav-nost.
3.	Neločljive soglasnice br, dl, dn, dr, gl, gn, gr, ki, kr, lj, nj, pl, pn, pr, si, sp, st, ostanejo tudi v sredi besed skupej; pr. sre-bro, živ-lje-nje, ste-gno, slo-ven-sko i. t. d.
4.	Dve glasnici poredama se ločite in storite zase zlog; pr. A-lo-a, Hi-ob, Jo-zu-a.
b) V sostavljenih in izpeljanih besedah.
1.	Kakor je beseda sostavljena, tako se mora tudi razdeliti; pr. od-skočiti; rado-ved-nost; sedem-deset.
2.	Pred- in zazlogi v izpeljanih besedah so vsak za se zlogi; pr. Po-gledati, od-vzeti, raz-klati; po-bož-nost.
3.	Predzlogi s soglasnico na koncu, če po tem j sledi in po j še soglasnica pride, vzamejo j k sebi; pr. naj-dem, poj-dem.
4. Zazlogi z glasnico na koncu vzamejo soglasnico, kije pred njo, k sebi; pr. nevoslji-vost; zaniker-nost i. t. d.
Prepone.
§ 5.
En poln pomen govorjenja zna tako velik biti, de zasluži strok (Periode) imenovan biti, ker ima v sebi več stavkov in stavki več izrekov, kakor strok več zern zapopade, zerno pa ima v sebi kal in jedro. Za te izreke, stavke in stroke med seboj ločiti in prepenjati imamo sedem znaminj, ki kažejo stave v govorjenju, kadaj in kje imamo več ali menj v kakim stroku postati in se oddahniti.
Te znaminja imenujemo prepone, ker z njimi govor prepenjamo. Te prepone so:
1.	Rez (,). To prepono devamo med imena, priloge in glagole, kadar jih več zapored pride, de jih ločimo; pr. Postave, pokoršina, e-dinost, ljubezin so potrebne, de v deželi mir, pokoj, sreča prebiva.
Rez tudi razpenja izreke; pr. Vsak ve, de ptice pod nebam letajo, ribe pa v vodi plavajo.
2.	Nadpičje (;) devljemo med dva stavka, kte-rih pomen se nasproti eden na druziga opera in podpera, ali pa ki sta si nasprotna; pr. pridno delati je prav dobro; to nam daje živež. Pridno delati je prav dobro; vun-der se ne smemo z delam pregnati.
3.	Dvapičje (:) stavimo za stavkam sicer končanim, pa tako, de še en stavek za njim pride, ki ga'razlaga in razjasni. Tudi ga stavimo pred besedami, ktere kdo drugi reče ali ko so v izgled postavljene; pr. Revnih ne smemo nikadar zasmehovati: kdo ve za se, de bo ziniram srečen? Ciceron piše: Sebi orjes, s^ebi vlačiš, sebi boš tudi žel. Star
pregovor je: kjer je veliko biti, je malo vziti.
4.	Pika (.) se stavi na koncu stavka in vselej, kadar je cel pomen govora dopolnjen; pr. Laž je nar gerji reč.
5.	Prašaj (?) stoji na koncu vsaciga praviga prašanja; pr. Kaj delaš? Kaj je lepši ko čednost?
6.	Nadpičje (!) pomeni začudenje^ ali zavpitje, ali ogovor; pr. O kako dobro je v starosti, kar si se mlad naučil! Stoj! Ljubi moj, poslušaj me!
7.	Medmestje () sta dva krivca, ktera eden proti drugimu gledata. Med take devamo besede, kterim mesto damo v sredi med drugim govoram, in jih z njima oklepamo. Pervi krivec znamo imenovati predklep, drugiga zaklep, besede pa so medmestnjene, in oba znaminja vkup se imenujeta medmestje; pr. Učenik ga zapre (ravno prav se mu zgodi} ingaposti, ker je bil neposajen.
8.	Navodje („) postavimo, kadar besede kakiga druziga ali pa cele stavke iz kakih bukev na-peljemoj pr. Stari pisavec, Plini po imenu, pise od človeka: 2,Vse stvari eniga „ploda žive med seboj mirno. Lev se ne „terga z levam, kača ne s kačo; celo „morske zverine se grizejo le s ptujimi „plodi; človeka pa dojde narveči nesreča po človeku."
9.	Vez (- ali *) imamo, de z njo sostavljene besede zaznaniovamo, če imamo vzrok, jih ne z eno besedo pisati; pr. Keršansko-ka-toljška cerkev.
10.	Razdelje (-) zaznamova na koncu verste razdeljeno besedo.
11.	Prečje (—) stavimo, kadar ali kako ime ali pa cele stavke izpustimo, v govoru nekoliko prejenjamo, kaj govora zamolčimo ali pa kaj nepričakovaniga povemo; pr. On jc učen, ali —• ; zlobno je zagrabil verv, je ste-
kel, življenja sit, v gojzd in se — ni obesel.
12.	Odveržaj ('), s kterim zaznamovamo, de smo kako čerko proč vergli; pr. jel'te, de se ne bote kisal'?
13.	Opomnica (*) kaže opombo zunaj govora na posebnim mestu, navadno zdolej strane.
14.	Znaminje odstavka (<§) se rabi posebno v šolskih bukvah, de se uk od druziga loči.
II. Pismostavje.
Predgovor.
Mnogokrat pridemo v priložnost, svoje misli drugim, Ki dalječ od nas prebivajo, razodeti ali pa-kaj v pismih shraniti, kar nam v mnozih okoljsta-vah tako ali drugače služi ali pa pomaga. Prijatel bi s prijatlam, starši z otroci i. t. d. radi kaj po-kramljali, ta ali uni bi rad komu na skrivnim kaj povedal, svoje želje mu razodel, ga česar poprosil; gospodar mora poslu, kadar mu da slovo, pri-čevanjski list dati, kako se je pri njem v službi obnašal; treba mu je dostikrat z gosposke kaj opraviti imeti, dolžne, ženitne ali druge pisma delati i. t. d. Malokdo je pa toliko izuren, de bi si mogel vselej sam pomagati; najeti mora koga, de mu to ali uno pismo naredi in — plačati mu je treba.
Saj nekoliko v tem ozeru pomagati, pridenem slovnici tudi nekoliko izgledov narpotrebniših pisem. Cele bukve bi se dale spisati in gotovo bi ne bile odveč, če bi se kdo tega dela lotil. Skusil bom sam po izgledu tako imenovanih Sekre-terjev kaj spisati, koj ko mi več časa za to o-stane. To kar tukaj slovnici pridenem, nej bo ta-čas za pokušnjo.
iSpisavec.
A. Listi.
Na kaj je pri pisanji listov posebno paziti treba?
Listi, navadno pisma, niso nič druziga, kakor pogovori z osebami, ki niso pričejoče. Pa list še zavoljo tega ni samo izraz (AusdruckJ ustniga govora; zakaj, desiravno mora list vse lastnosti ustniga govora imeti, kakoršne najdemo v govorili o-mikanih ljudi, je vunder treba; de izraze bolj iz-beremOj misli bolj vežemo in na vse okoljnosti pazimo. Kar zapišemo, ostane pisano; bolj pridno moramo tadaj na to gledati, kar ima ostati, kakor na to, kar le kratek čas terpi.
Ker je namen vsih listov, v tistiga, komur grejo, to, kar želimo, vtisniti, de mu misli, ktere mu hočemo razodeti, tako razložno in jasno pred dušo postavimo, de jih lahko ume, je treba pri so-stavljanju listov posebno paziti: 1. na razložnost, 2. na ličnost, 3. na vljudnost in 4. na spodobnost. Ležeče nam mora biti, če ravno ne lepo, vsaj tako pisati, de naše pisanje vsak lahko bere.
To je lastnost, ki rasložnost in umljivost zlo podpera. Kolikrat se zgodi, de nerazložno pisan list, ali pa le ena sama tako pisana beseda stori, de z listam nismo dosegli, kar smo želeli. Če pa še posebno kak tak list kakimu imenitnimu pišemo, znamo clo v nevarnost priti, de lista ne bere. De razložno pišemo, je treba gledati, kakošnih besed in izrazov se poslužimo. Besede, ktere so nepotrebne, nej se opuste, stavki ne smejo predolgi biti, se morajo dobro vezati, lahki biti in ne okorni. Ako v listu od raznih reči govorimo in tadaj ne more .stavek iz druziga gibčno izvirati, začnemo vselej novo versto pisati, kadar od kake nove reči začnemo govoriti.
Druga lastnost listov je ličnost. Ta terja, de
se govor v listu po značaju (karakterju) in okolj-nostih osebe ravna, kteri se list pise. Treba je tadaj človekoznanstva; zakaj vsak človek ima kaka stran, od ktere si ga ložeje pridobimo ali prikupimo. Tudi mora govor v listu vselej dušnimu stanu osebe primerjen biti, v kterim se tisti čas znajde.
V listih je tudi še na vljudnost in spodobnost treba gledati. Z ničemur ne smemo človeka razžaliti, komur pišemo. To smo vsacimu kakor tudi sami sebi dolžni. Dobro je treba vselej prev-dariti razmero, v kteri stojimo k njemu, komur pišemo. Ako pišemo vikšim, svojim zapovednikam i. t. d. , se moramo tako prostiga govora varovati, kakoršniga se v listih poslužimo, ktere svojim pri-jatlam pišemo. V vsih se mora spoštovanje in či-slanje razodevati, ktero sjno jim, bodi zakaj koli dolžni. Ako neznanim pišemo, moramo clo natanjč-ni biti. Dolžnost pa imamo, do nižejili, ko smo mi, ako jim pišemo, prijazni in vljudni biti. Pa tudi v tej reči ne smemo prenapeti biti, de se ne bo zdelo, de se slinimo in plazimo, ali pa, de se bravci ne bodo z nami norčevali. Spoštovanje do družili in do sebe pa žalimo, če prav gerčevo in zarobljeno kaj pišemo, če se ne prizadevamo lično in prav pisati. Kdor zarobljeno ali grobo piše, pokaže, de je neotesanec.
To velja od listov, kar njih notranjo napravo utiče. — List, ki ga komu pišemo, namestuje tisti— ga, ki ga piše. Mora tadaj list, ne samo znotraj, ampak tudi zvunaj tako podobo imeti, de se ga ni treba sramovati.
Kakošen mora tadaj list v tem ozeru biti?
Nar pervo je treba tanciga, beliga papirja, skozi kteriga tinta ne vdarja. Pisan mora biti snažno in tako, de ga vsak lahko bere; madežev, popravkov ne sme kar nič v njem biti. Čerke, ki grejo v eno besedo, morajo bili dobro zvezane; med posameznimi besedami in čerkami je treba dovolj prostora; predrobno se ne sme pisati, tinta mora biti dovolj černa, in vse se nej opusti, kar pisanje gerdi in pači.
Nikoli ne smemo pozabiti, dan, mesec, leto in kraj zapisati, v kterim pišemo. To se postavi zgo-rej na desno ali pa na koncu na levo. Dva persta pod robam se dene naslov (titel) osebe, kteri pišemo in ravno toliko pod naslovam se začne list. Na sklepu lista se pusti med poslednjo versto in sklepnim naslovam za eno versto prostora in potem pride zdolej na levo podpis. Ako oseba, kteri pišemo, ne ve, kdo in kaj smo, postavimo pod svoje ime tudi še svoj stan.
Pripisi (Postskripti) se smejo samo takrat narediti, kadar kdo kaj posebniga zve in v listi povedati hoče, ki je bil list že sklenjen. Tudi v ta-cih listih smejo biti, ki jih pišemo, kadar se nam zlo zlo mudi.
Liste prijatlam in osebam imenitniga stanu moramo vselej sami pisati, se ve de, če znamo in sicer nismo zaderžani. V opravilnih listih se smemo pa roke kakiga druziga vselej poslužiti.
Zlagajo se listi razno.
Napisi se morajo vselej natanjko in razložno delati. Postavi se pa v napis ime, primek in stan osebe, kteri pišemo. Če pošljemo list v kak menj znan kraj, je dobro zavoljo veči gotovosti bližnjo pošto pristaviti; če je pa več krajev ali mest ena-ciga imena, se mora dežela ali pa reka tudi pristaviti. Kadar gre pa pismo v kako veči mesto, se morajo mesto, predmestje, ulice, hiša in hišna številka povedati.
Če list frankiramo, postavimo zdolej na levi pod napisam besedo frank o. Frankiramo pa vse liste, ktere iz spodobnosti pišemo. Pr.
Iz Ljubljane.
Gospodu Jerneju Kralju, kolarju v
Se odda na Grabnu pri zlatimu rogu h. Nr. 36 v drugim nadstropju.
Franko.	Gradcu.
Ce pošljemo denarje v listu, po pošti, se mora število denarjev posebej in skupno v napisu postaviti; naredi se tak napis tako le:
Iz Gorice.
Gospodu
Jurju Travnu, slovečimu zlatarju
v
Se odda v njegovi lastni hiši v starim mestu h. Nr. 45.
Terstu.
250 gld. v bankovcih: 2 bank. po 100 gld.
Skup, kot gori 250 gld.
Razun tega je pri tacih listih še ukazano, če grejo po pošti, zadej, kjer so pečati, imej stan in prebivališe tistiga postaviti, ki list posije, de je mogoče, list mu nazaj poslati, če bi se človek, komur gre, ne našel.
To se stori tudi pri rekomandiranili listih. Listi, v kterih pošljemo denarje ali denarje pomeni-joče pisma, se morajo odperte na pošto prinesti, de se poštni vradnik prepriča, de je toliko denarjev v listu, kolikor jih je zvunaj zapisanih. Razun tega se prinese tudi vosek in pečatnik sabo.
Listi in druge reči, ki se popotnikam po pošti pošljejo, se naravnajo na kakiga znaniga kupca; nar navadniši pa zapišemo pod napis poste re-stante, t. j. ostane na pošti, kjer ga potem iše, komur gre.
Pečatijo se listi z voskam ali pa z oblati. Ne sme se predebelo voska napacati, ker se tako listi rajši odpečalijo, ker vosek ali odskoči ali pa se od-kruši.	r
Dobro je svoj pečatnik s čerkami imena imeti; ni pa svetovati, s ptujim pečatnikam ali clo z denarjem pečatiti.
Na nadpisih (titulaturah) je veliko ležeče; dali jih bomo na koncu slovnice. Pri nadpisih v listih in pri napisih zvunaj moramo natanjčni biti,
in nikomur se ne sme več časti skazovati, kakor kar mu je gre, (sicer bi nas imenovali prilizovavce), in nikomur menj (ker bi se tako neotesance pokazali.)
Zgledi listov.
a) Listi, v kterih koga česar prosimo, ne smejo biti ne prepriliznjeni ne prederzni.
Zgledi:
Nekdo prosi denarjev na posodo.
Častiti gospod!
Ravno zdaj sim se majhne kupčije lotil. De se pa bolj popolnama vstanovim, potrebujem kakih 300 goldinarjev na posodo za eno leto, brez kterih svojiga namena, ki mi veliko dobička obeta, ne zamorem doseči. Prederznem se tadaj, Vas poprašati, ali mi morete s toliko denarji pomožni biti? — Toliko prijaznosti ste mi že skazali, de sim prepričan, de mi bote tudi zdaj pomagali, in moje zaupanje do Vas je tako veliko, de raj Vas poprosim, kakor de bi komu druzimu dolžnik bil. Pa ne mislite si, de hočem Vašo blagoserčno po-strežnost v samopašne namene obračati, temuč prepričani bodite, de se Vaše dobrotljivosti iz čistiga namena poslužim, ker ve'ste, de še nikoli nisim denarjev nemarno si sposojeval, ampak de šim jih ve'dno v dobro obračal. Prav zlo bi mi hasnilo, če bi imenovano število vsaj v šterih tednih prejel in s tem posojenjem ze-dinjene pogodbe zvedil. Vedno pa ostanem
Vaš
hvaležni prijatel J. J.
Dolžnik prosi, še nekaj časa poterpeti.
Blagorodni gospod! Dolžno pismo imate od mene, v kterim sim se zavezal, Vam konec tega mesca svoj dolg plačati. Ker sim pa ravno zdaj kupčijo naredil, ki se mi prav dobra zdi, sim prišel zavoljo dolžniga lista v nekako tes-
nobo, ker bi mogel novih denarjev si sposoditi, Vam dolg plačati, prosim Vas tadaj, dobrotljivi gospod! še kakih šest tednov poterpe'ti. Do tistihmal bom že kupljenima blaga toliko prodal, de mi bo lahko, dolžno pismo rešiti. Ker sim prepričan, de v moje besede vero stavite, ponovim svojo prošnjo. Še to tudi prosim, mi kmalo odgovoriti in Vam zagotovim svoje spoštovanje in čislanje
(Podpis.)
Ubog oče prosi fajmoštra, otroke brez plačevanja v šola vzeti.
v
Častitljivi gospod fajmošterl
Ker me je nesreča že tolikrat zadela, de nisim v stanu, svoje otroke v šolo pošiljati in šolski denar zanje plačevati, me ta žalostni stan k prošnji prisili: Častitljivi gospod fajmoster nej bi mojo prošnjo milostljivo uslišali in kadar bo mogoče, moja dva sina brez plačevanja v šolo vzeli. Častitljivi gospod, ki so znan dobrotnik mladosti, ki v svoji fari milostivo in polni ljubezni ubogim soseske pomoč dajo in vse dobro po moči podperajo, bodo tim bolj prošnjo očeta uslišali, ki bi z svojih sinov rad koristne in verle može zredil. Svesto upam, de mi bodo to prošnjo spolnili in ostanem z resničnim spoštovanjem i. t. d.
(Podpis.)
B. Zahvalni listi.
Pri teh listih je potrebno, de neodlašamo predolgo, zahvaliti se za prejete dobrote ali postrežbe. Tudi mora pri obljubah nasprotnik postrežb in prijaznih del zlo paziti, de česar ne obljubimo, kar bi nas težko stalo ali nam nemogoče bilo, spolniti, in de tudi ta, komur se zahvalimo, misliti ne začne, de ga imamo za samo-pridniga.
Zgledi.
Za posojene denarje.
Častiti gospod!
Ker ste mi mojo prošnjo zastran posodbe deuarjev tako urno spolnili, ste me skerbi rešili, kije mojimu sercu velik nepokoj delala. Njih človekoljubnost mi je mogoče storila, svoje opravke, ktere bi bil mogel sicer po nesreči, ktera me je zadela in ktera Vam je znana, še dalje prideržati in z božjo pomočjo si spet pomagati. Sklenite iz tega, de pač dobro spoznam, kako veliko hvaležnost sim jim dolžan in de bom vsake priložnosti se poprijel, Vam to hvaležnost, kadarkoli bo mogoče,, v djanju pokazati; gotovo pa se bom prizadeval, to storiti, kakor koli mi bo mogoče. Ker še obljubo ponovim, de bom posojene denarje o obljubljenim časa gotovo vernil, ostanem i. t. d. v	(Podpis.)
Kupcu %a poslano blago.
Mnogo spoštovani gospod!
Blago, za ktero sim se Vam priporočil, sim po včerajšni pošti res prejel, in simNVam zlo hvaležen, de so moje želje tako ročno spolnili, ker mi je bilo zlo ležeče, jih kmalo prejeti. Zdaj je namen, v kteriga sim blago potreboval, popolnama dosežen. Res skorej ne-vem, s čim bi Vam to postrežnost povernil, ker ste mi še vsako mojih prošinj spolnili. Ničesar tadaj bolj ne želim, kakor de bi kmalo priložnost imel, Vam ravno tako postrežen biti. Ali imate kake naročila v našim kraju? Prepustite mi skerb, jih Vam opraviti, in verujte mi, de bom z velikim veseljem in v Vaš prid vse rad storil i. t. d.
(Podpis.)
Zahvala za priporočbo.
Blagorodni gospod!
De ima priporočba pošteniga moža gotovo dobre nasledke, sim se ravnokar v svoje eerčno veselje prepričal, ker se je moja goreča želja, ktero sim Vam,
blagorodni gospod! razodeti se prederznil, tako urno spolnila, in nobene veči skerbi zdaj nimam, kakor Vam za Vašo dobroto se zahvaliti.
Po Vaši dobrotljivosti mi je zdaj mogoče; si svoj prihodnji stan zboljšati, in to bi Vam vtegnilo porok biti, de sim Vam vedno hvaležnost dolžan, kakor tudi, de se bom vedno prizadeval, Vaše zaupanje si zaslužiti, s kteriin ste me že tolikrat počastili. Zapovedujte, blagorodni gospod, sicer z menoj, kakor s pokornim služabnikam, kteriga se podpišem
(Podpis.)
C. Vošila sreče.
*
De se vošila sreče tako, kakor se gre, pišejo, je treba osebe, kterim kdo piše, dobro poznati, de se mu v vošilu pove, kar mu je nar bolj prijetno. Tako se stori list osebi, kteri pišemo, botj prijeten, in s tem se stori, de se mu sreča bolj ljuba zdi. Posebno pa ne sme pisavec pozabiti, tezkost opomniti, s kterimi .je treba za srečo ali za liasen se boriti; tode sreče ni treba preveč povzdigovati in je ne preveč poniževati. Prijatli in žlahtniki nej vse tako razjasnujejo, kakor je res. V vsim pa je treba pomisliti, de se mora vse tako pisati, de se nikomur žal ne stori. Te pisma morajo sploh serč-no pisane biti.
Izgledi.
Sin vosi srečo očetu ali materi za novo leto. t Ljubi oče (ljuba mati!)
Nikogar ni na svetu, komur bi bil več spoštovanja dolžan, kakor Vam. Za svojo pervo in nar veči dolžnost spoznam tadaj to, de Vam svoje spoštovanje in svojo hvaležnost za Vašo Ijubezin pokažem. Nej Vam bo tadaj današnji dan goreča hvala za vse, kar ste mi pretečeno leto skazali, in obljubim Vam, de nič druziga ne želim, kakor de zdravi ostanete. Neprenehama bom Boga prosil, de mi Vaše drago življenje ohrani, de me
še dalje vodite po gladki stezi življenja, in upam, de Vas bom potlej bolj in bolj prepričal, kako se vedno bolj prizadeva, se Vaše ljubezni vredniga storiti
Vas
(Podpis.)
Hči vosi očetu ali materi srečo za novo leto.
Preljubi oče! (mati!)
Zopet je eno leto se v morje večnosti vtopilo, pa, hvala Boga! za Vas je srečno preteklo in ravno tako se je novo začelo. Bog daj, de bi se v svojim teku za Vas tako prijazno obnašalo, kakor se je pretečeno, v kterim Vam je sreča marsiktero lepo cvetlico v roko podala. Ako Vam je pa osoda kaj žaliga to leto naklonila, o nej se ogne Vaše častitljive glave, meni pa, ki vse rad terpim za Vas, nej bo sreča dana, viditi, de dnevi Vašiga življenja jasno in mirno teko. To je, kar Vam Vaš sin (Vaša hči), ki Vas iz serca ljubi, voši in ki se bo vselej prizadeval (prizadevala), z lepim in pobožnim obnašanjem Vašo ljubezni zaslužiti, ktera mu (ji) je tukaj na zemlji nar veči bogastvo.
(Podpis.)
Odgovor na eno ali drugo vošilo.
Ljubi otrok!
Tvoje hvaležno in otroško vošilo me je zlo razveselilo. Zahvalim se ti in tudi vošim, de bi bilo tudi za Tebe to leto tako srečno, in bo tudi, če boš po poti čednost hodil (hodila), ktero sim Ti zaznamoval. Boj se vedno Boga, de se ti ni treba nikogar druziga bati; spolnuj natanko svojo dolžnost in bodi si svest, de se Ti bo vedno dobro godilo, in de boš samo tako svojim staršem veselje delal, kteriga boš tudi Ti sam (sama) detežen (deležna).
(Podpis.)
Milostljivi gospod!
Vnet od hvaležnosti in spoštovanja se primem da-nas priložnosti, Vam po spodobnosti srečo vošiti. Zastonj bi poskušal, Vam z besedami to povedati, česar je moje serce polno. Milostljivi gospod ste z prijaznostjo do mene in z milim uslisanjem prošenj inojiga o-četa v meni spoštovanje do Vas vneli in z vso mogočo pomočjo ste ubogo, pa pošteno familio k hvaležnosti do Vas zavezali; in ker sim tudi jez te familie, bote v malih pa veliko izgovorečih besedah: „Bog Vas ohrani in varuj!'' vse našli rečeno, kar dolžnost, in — smem tudi reči — otroška vdanost v sebi zapo-pade. Zavoljo tega sim tudi več kot prepričan, de bo moje vošilo kot resnično od Vas spoznano.
Ko še prosim, mi tudi v prihodnje svojo blagovolj-nost ohraniti, ostanem z vsim eisljanem in spoštovanjem
(Podpis.)
Prijatlu po prestani hudi bolezni.
Dragi prijatel!
Velika žalost me je obšla, ko sim Tvoj poslednji list prejel in s težkim seream sim ga odpeeatil; zakaj bal sim se, de se je Tvoja bolezin pohujšala. Pa kako sim se razveselil, zvedši, de si popolnamo ozdravel in de se boš v nekih dnevih zopet svojih opravkov mogel lotiti. Sprejmi prijazno to moje vošilo k sreči in veseli se zopet življenja , ktero Ti je Bog tako čudno ohranil. Dan, v kterim sim to Tvoje pisanje prejel, mi je bil dan radosti in veselja; zakaj prijatla mi je zopet nazaj dal, kteriga sim že skorej zgubljeniga menil. Zdej Te pa prosim varovati se, in svojiga življenja ne s prevelikim trudenjem in prizadevanjem v nevarnost postavljati, z novo boleznijo svoji familii in svojim prijatlarn novo žalost in skerb storiti. Tim bolj »e mi ta opominj potreben zdi, ker vem, koliko veselja Ti je Tvoja ne-vtrudljiva pridnost vedno delala; zdaj pa je treba, de se berzdaš, de Tvoji ljubi zavoljo Tvoje prezgodnje smerti ne bodo prevelike zgube imeli. Ker sim prepri-
čan, de Ti je to moje vošilo prijetno, se nadjam, de boš po mojim spominju živel; in tako hrepenim po uri, ko Te bom mogel zopet na svoje serce pritisniti
Tvoj
(Podpis.)
D. Pomilovavni in tolažili listi.
Pri tacih pismih je treba, tako reči, v stan tistiga postaviti se, komur je tolažbe treba, in si njegovo žalost prav pred oči postaviti, s kratkimi besedami: serce mora biti vneto, de se sočutenje ne zdi hlinjeno in torej brez moči ne ostane. Ker je pa med tistim, ki terpi, in med unim, ki si njegov stan samo pred dušo postavi, velik razloček, se mora poslednji svojiga mirniga serca poslužiti, in pervimu s tolaženjem pomagati. Tolaženje je pa razno, in če hočemo z njim svoj namen doseči, moramo na osebo gledati, ktero imamo potolažiti. Beseda v teh pismih mora biti resna in slovesna.
Izgledi.
Žlahtniku, ki je svojiga sina zgubil.
Ljubi stric!
Dalječ od mene je volja, Vam Vaše solze vstaviti, ki jih po svojim sinu jokate, ker so narveči hladilo v bolečini in na grob tako dobriga sina, ki je bil očetove ljubezni ves vreden. Pa zlo se vdeležujem Vaše žalost; zakaj rajnci je bil moj žlahtnik, in še več, moj prijatel. Objokujem v njem pošteniga, v kteriga družbi sim vso svojo srečo imel. Mislim tadaj, de imam pravico, Vam, dragi stric, blagovoljno svetovati, od časa polajšanje bolečin pričakovati. S tem pa nečem reči, de imate svojiga sina pozabiti; nikdar ne, temuč posvečujte mu solze, ktere zasluži; pa dobro storite, če svoji brit-kosti mejo stavite, ker Vaši še živeči otroci še očetove moči tako zlo potrebujejo. Nej moje besede Vašimu žalo.stnimu sercu dobro denejo, de Vas z njimi prepričam, de sim
(Podpis.)
10«
Otrok svojimu očetu (ali svoji materij o bolezni svojiga očeta (ali svoje matere.)
Preljubi oče (ali preljuba mati)!
List, ki mi je naznanil, de bo moja mati (ali moj oče) bolni, je mojirau sercu veliko žalost storil. Ljuba mati (ali ljubi oče) so bolni! — Vaša dobrotljivost mi skriva njih bolezin. Pa kakor je list pisan, spoznam, de njih serce nima pokoja, de tarnajo. Prosim Vas zavoljo ljubezni, ktero ste mi tolikrat skazali, pišite mi berž ko berž, ali smem upati ali bati se. Ne pustite me v negotovosti, ne prikrivajte mi nič; zakaj v tej reči mi je na vsim ležeče. Ako je Vaš drugi list ravno tako negotov, kakor ta, na kteriga Vam ravno odgovarjam, zapustim vse in hitim k Vam, k postelji preljube matere (preljubiga očeta) delim vso skerb z Vami; pošljem svoje molitve za zdravje drage žene in matere (draziga moža in očeta) v nebesa in Bog bo naše brit-kosti vidil, naše hrepenjenje uslišal, in Vam ljubo ženo (ljubiga moža), meni pa preljubo mater (preljubiga o-četa) ohranil. O pišite mi kmalo; poln nepokoja pričakujem drugo pisanje — pišite mi vsaki dan, in če bi mi tudi le par besedic pisali, bodo dovolj mojimu sercu; pa pišite mi resnico, de v nar hujšim prigodku — kteriga nej nas Bog obvarje — če ravno ne pomagati, saj tolažiti zamorem.
(Podpis.)
Možu, klerimu je žena umerla.
Dragi prijatelj Z veliko žalostjo si m smert Troje ljube žene zve-dil, ktere nisim samo jes dobre žene spoštoval, ampak vsak, kteri je imel srečo, jo poznati, in komej je treba opomniti mi, de je ta Tvoja zguba neizrečeno velika. Nikar ne misli, de je namen mojiga pisanja, Ti povedati, de ne žaluj po rajnci, po posvariti Te hočem, neskončno britkost krotiti, ki Ti zdaj serce napolnuje. Ti ki si poln serčnosti in zaupanja v Boga, se boš upokojil, ako pomisliš, de je zdaj vsa srečna v kraju, ki ga je Bog bogaboječim obljubil, in de Te tam v ljubezni pričakuje, sprejeti Te, kadar Tvoja ura odbije. To — in ker si
že v marsikteri nesreči serčnost pokazal, bo dovolj, Tvojo žalost olajšati, de Ti Tvojiga draziga serca ne objeda, ktero si svojim otročičem ohraniti dolžen, kteri bi bili, če bi Te žalost umorila, sirotice in v nježni mladosti kakor med ptuje ljudi sunjeni. Pomisli, de so draga zastava ljubezni, ktero Ti je rajnka ljuba zapustila, de tudi njo namestuješ in posebno tako njeni spo-minj častiš. Noj Ti ta moj opominj kaj velja; sej Ti dani v teh besedah kaj tolažbe in Te prepričam, de sim neprenehama
(Podpis.)
E. Razne očitanja,
Ako ima kdo komu kaj očitati, mora pred vsim prevdariti, koliko je občutljiv, komur očita. Ako je vzrok, zavoljo kteriga mu očitamo majhen, se mora očitanje z rahlimi besedami storiti. Ako se, pa res iznemar pušene ali razžaljene mislimo se mora tudi očitanje potem ravnati, samo premisliti je treba popred, ali je človek, kterimu imamo očitali, nam podložen ali ne. Ako nam je podložen, smemo ojstrejši biti; ako pa ni, moramo tudi na razstavo misliti, ki nas od njega loči. Vsakdar se moramo pa gerdih in zaničljivih besed varovati.
Zgledi.
Prijatlu, ki nam dolgo ne piše.
\
Ljubi prijatel I
Kako ti je mogoče, mi toliko časa nič ne od sebe vediti dati? Nepokojin bi bil zavoljo tega, če bi bil samo kter Tvojih znancov, ki Te je le malokadaj vidil; če se pa nanje prijazne družbe veselih ur, ki sva jih skup preživela, posebno pa serčniga zagotovljenja večniga prijatelstva spomnim, se mi milo stori, de s svojim molčanjem tako mlačno z mano ravnaš. Sej se vunder ničesar ne vem kriviga, zavoljo česar bi se bil Tvojiga prijatelstva nevredniga storil; Tebe pa imam še vedno v
svojim sercu, kakor takrat, ko sim bil v Tvoji družbi. Na čim mi je tadaj bolj ležeče, kakor zvediti, kako se imaš, in — odpusti mi to vprašanje, pa dolgo molčanje mi ga iz serca posili — ali si se moj prijatel, kakor nekadaj? — — Osrami dvomljivca z berznim odgovo-ram; in če bi bil tudi zamogel pozabiti me, jez Te ne bom nikolj, temuč Tvojo zgubo bom objokoval po njeni velikosti. Pa obvaroval me boš teh solz
(Podpis.)
Ode svojimu sinu, ki po svojim odhodu še nič ni pisal.
Preljubi sin!
Tri mesce je že, kar si očetovo hišo zapustil, pa ne vem, ali si srečen prišel tje, kamor si bil namenjen ali ne, ali kaj se Ti je sicer primerilo. To dela meni, Tvoji materi, bratam in sestram nepokoj; in ker veš, kako zlo Te vsi ljubimo, bi nas vunder ne smel toliko časa v nevednosti pustiti. Nečem misliti r,.de si iz nemarnosti svojo dolžnost spolniti opustil in nam iz lahko-mišeljnosti žalost delaš. Nadjam se tadaj pred ko pred pisanja od Tebe, ki me vsih dvomb reši. Upam, de se boš znal izgovoriti in de ne boš skušal, me z mlačnimi izgovori odpraviti. Sicer pa bodi prepričan, de sim i. t. d.
(Podpis.)
Očitanje zavoljo opravljanja.
Pošljem Vam ta list brez nadpisa in njegov zapo-padek Vas bo kmalo prepričal, de navadniga nadpisa ne zaslužite. Opomniti moram pa ob enim, de ni nikoli moja navada, ljudi Vaše verste s pravim imcnain imenovati. Povem Vam tadaj kar kratko, zakaj Vam te verstice pišem. Opravljali ste me namreč pri mojimu sosedu Orehovcu iz prav gerdiga namena, in če Vam bi bilo mogoče, namen doseči, bi me ne bili samo ob moje dobro ime pripravili, ampak tudi ob upanje boljšiga prihodnjima življenja bi me bili djali. Moj sosed je pa kmalo previdil Vaše misli, in tako sim ostal opravičen pred njim, Vi pa v svoji pravi podobi. De se Vam ni po Vaši volji izšlo,- nej Vam je to za Vašo hudobijo
nekaj res zaslužene kazni (štrafe); vsa teža kazni Vas bo pa zadela v prepovedi Orehovcovi, se se kadaj pred njega pokazati — kar Vain po njegovim naročenju povem. Zadnjič Vam imam še vošiti, de nej Vas Bog poboljša.
(Podpis.)
Rokodelcu zavoljo slabo storjeniga dela.
Ljubi mojster!
Z nevoljo sim zagledal, ko ste mi naročeno delo poslali, de nisim tako postrežen, kakor sim od Vas po pravici pričakovati mogel. Reči, ktere sle mi naredili, so vse iz slabši priprave, kakor sim Vam zgled poslal, in kar delo samo utiče, je tako nemarno izdelano, de nihče ne more misliti, de je to delo Vaših rok.
Pošljem Vam tadaj vse nazaj, ker ni za mojo rabo, in pričakujem berž ko berž od Vas blago in delo po volji, in to upam toliko svestejši, ker Vam sicer nič več delati ne bom dal, ki sim Vam vselej, koj po odrajtanim delu, brez vterganja plačal. Po tem se bote, kar mene utiče, prihodnjič ravnati vedili.
(Podpis.)
F. Izgovori.
Pri izgovorih prepričamo, ali de se obdol-ženiga pregrešenja ne zavemo, in tukaj smemo bolj svobodno (frej) govoriti; ali pa svoje pregrešenje spoznamo in prosimo za zamero. Pa, desiravno moramo tukaj nekako bolj boječe pisati, se vunder nesinemo preveč priliznjeno zavreči. Očitanje z očitanjem povračati, stori malokadaj dobro; zakaj to vzrokuje vzajemme britkosti; zavoljo tega je bolje, nezasluženo očitanje razjasniti, pa žaljivnih besed se moramo varovati.
Če smo komu krivico storili.
Častiti Gospod!
Moje ne primišljenje me zdaj prisili, de Vam meram spoznati, de se Vam je po meni krivica zgodila. Zavoljo tega Vas prosim za zamero, in prosim Vas tim rajši, ker se je zdaj skazalo, de ste moj prijatel. Pri-zadjati si hočem, svojo krivico po mogočosti poravnati. Tisti, ki je zdražbo med nama storil, je pokaran (štra-fan) in mislim, de mu je v tem dovolj svaritve, in de se prihodnje ne bo več tako gerdiga djanja krivičniga storil, ker bo spoznal, de tako prizadetje nič ne pomaga. Se enkrat Vas za zamero prosim, in upam, de je ' med nama vse poravnano. Nadjam se tadaj, de me svojiga prijateljstva zopet vredniga spoznate, ki sim
(Podpis.)
Če komu zapadenih obrest (interesov) nismo plačali.
Visoke časti vredni gospod!
Vaše dobrotljivo opomnjenje, zapadene obresti plačati, me je zlo osramotelo; ker me je dolžnosti opomnilo, ki mi je zlo pri sercu. Tode tolažba mi je, de bi bil že obresti poplačal, ako bi mi bilo mogoče. Znano Vam je pa, de mi je poslednja povodenj veliko škode storila, posebno pa sim mogel svojo hišo popraviti, ktero sim mogel na tisti strani, od ktere so valovi nar močneje priderli, zopet od tal zidati. To mi je mošnjico popolnama na suho djalo. Bes je, de bi Vas bil mogel t za odlog prositi; pa tudi zavoljo tega mi ne bote zamerili, če Vam odkritoserčno povem, de je občna nesreča, kije našo vas zadela, zmešnjavo tako veliko storila, de nfhče ni vedel več, kje se ga glava derži. Prosim Vas tadaj za zamero, de sim se dal tako opomniti, in prosim Vas še štiri tedne odloga. V tem času Vam bom gotovo svoje obresti plačal. Tudi sim voljan, škodo, ktero imate zavoljo tega zapoznjenja, poverniti. Prihodnje Vam bora gotovo o svojim času plačal in o-stanem s hvaležnim eercam	(Podpis.)
Nekdo se izgovarja, de ne more posojenih denarjev verniti.
Dobrotljivi gospod!
Trepetaje vzamem per6 v roko, Vam povedati, de mi ni mogoče, denarje, ktere ste mi posodili in kteri so na pervim mestu na moje premoženje intabulirani, zdaj verniti, desiravno je čas že pretekel. Kakor mi tadaj težko dene, de se Vam morde zanikern plačnik zdim, tako me tudi zlo skerbi, de se zamorete zdaj pravice po-služiti, moje premoženje prodati pustiti, de k svojimu denarju pridete.
Prisiljen sim tadaj, Vas za odlog prositi, ali pa, če Vam to ne more všeč biti, mi vsaj privoliti, Vam po času plačevati. Ker veste, de sim Vam obresti vselej o pravim času plačeval, in tudi moje nezgode poznate, ki so me v mojim gospodarstvu zadele, smem po svojih mislih upati, de ne bote terdoserčno z mano ravnali.
V tem je moj izgovor in moja prošnja tudi, in Vi, ki imate tudi sami družino, bote lahko spoznali, de bi mene in mojo družino v nič pripravili, ako bi moje prošnje ne uslišali. Vpokojite tadaj serce pošteniga moža z milostivimi besedami, in verjemite mi, de bo vse dni življenja hvaležno šerce Vaši g-a
(Podpis.)
G. Priporočila.
Čenaprosivne ali priporočivne liste odgovarjamo, se zamore zgoditi, ali de prošnjo dovolimo ali pa ne. Ako jo dovolimo, se mora beseda, kakor vselej, po osebi ravnati, kteri pišemo. Če pa prošnjo overžemo, se ravna beseda bo okoljstavah. p Izgovarjamo se pri tem z nemogočostjo, prošnjo spolniti, ali pa povemo, zakaj je ne moremo spol-niti. Ako je bila prošnja pohlevna, bodi tudi odgovor tak; ako je pa razžaljiva ali nesramna, je prav, de jo ojstro overžemo, nej pride od kodar hoče.
Krnel priporoči eniga svojih sinov svojimu bratu v mestu, de na-nj pazi.
Ljubi brat!
S tem listam Ti pošljem svojiga sina I., kteriga hočem v šolo dati, ker so naš častitljivi gospod fajmo-šter vidili, de ima dobro glavo. Zdaj bi ga pa rad dobro shranil in ne imel bi rad, de bi se njegovo lepo zaderžanje, h kterimu sim ga zmirej skerbno napeljeval, spridilo. Mislim, de ga ne morem boljšim rokam izročiti, kakor Tvojim. Bodi tadaj tako dober in vzemi ga v svojo hišo, skerbi za njegovo podučenje in sploh za vse, česar je mladimu človeku v mestu treba. Skaži mi od časa do časa stroške, ki Ti jih bo vzrokoval; brez odloga Ti jih bom koj pobotal. Prosim Te še, pazi dobro na-nj, de se namreč dobro uči, v hudobne tovaršjje ne zahaja, se ne razujzda, in meni, svojimu starimu o-četu, ki si hoče z njim kaj časti pridobiti, morde sramote ne dela. Priporočim ga vsiga Tvoji modri skerb-nosti in bi se po tečnih nasledkih te skerbnosti rad vedno imenoval i. t. d.
(Podpis.)
Kupcu se streže (komi) priporoči.
Častiti gospod!
Z današnjo pošto je šel nek Janez Božane v Vaše mesto, tam si službo poiskat; včeraj pa me je prosil priporočenja k Vam, ker mu je dobro znano, de imava dosti eden z drugim opraviti. Ker mi velik opravek ni časa pripustil, mu njegovo prošnjo koj spolniti, hitim, to priporočivno pisanje kar s pošto poslati.
Ne morete bolj zaupniga, zvestiga in strežeta z lepšim zaderžanjem dobiti, kakor je ta Janez Božanc. Bil je, kakor njegovo pismo priča, pri velikim tergovcu Peregrinu Bodiču celih sedem let v službi, in zapustil je po lastni prošnji to službo, ker ga mika, po svetu popotovati in se še bolj omikati. Ce ravno ni upati, de bo pri Vas dolgo v službi , je vunder gotovo,
de bote ta čas dovoljni ž njim. Zgoditi se zna še tudi, de svoj namen premeni in pri Vas ostane. V to bi Vam pa srečo vošil, ker so tako zvesti in pošteni služabniki zdaj redki.
Ker se za mladiga moža poroka ponudim, Vas prosim , mojiga priporočenca v svojo imenitno hišo vzeti, če še morebiti nimate v svojo dovoljnost dosti služabnikov; in zagotovim Vas tudi, de Vam z njim zastavo svojiga prijatelstva dam. Čas bo kmalo pokazal, de sim resnico govoril, in morde bote potem tako srečni, mu želje k popotovanju odvzeti in ga pri sebi obderžati.
Upam, de sim Vam s tem prijatelski nasvet dal, in ker tudi še naznanim, de me bo veselilo, če Vam bo ta nasvet všeč3 sim i. t. d.
(Podpis.)
H. Povabilni listi.
Kar povabilne liste utiče, se morajo po stanu osebe ravnati, ktero kam povabimo. Ker take liste navadno znancam in prijatlam pišemo, ni treba druziga tukaj opomniti, kakor de morajo čutljeji serca nam besede dajati.
*	Zgledi.
Brat ■povabi sestro, ker oče vedno huje bolehajo.
Preljuba sestra!
Pričakujemo sicer že dolgo vsi, nar bolj pa žele stari oče, ki vedno slabejši prihajaje in hirajo, Te zopet viditi. Morde je zadnjikrat, de svojo ljubo hčerko objamem; čutim, de ne bom dolgo na zemlji! tako govore in pričakujejo s sercam polnim hrepenjenja Tvo-jiga prihoda. Mislim tadaj, de boš kakor ljubijoč otrok svoj prihod pospešila, in to tim gotovši, ker Te zagotovim, de bo to veselje drago življenje našiga stariga očeta gotovo podaljšalo. De bo to veselje še veči, skusi tudi svojiga moža na pot spraviti, ki Te bo gotovo spremil, če mu le opravki pripuste. Gotovo pa pripelji svoje ljube otročiče; zakaj pri pogledu svojih vnukov bo star-
ček vse pozabil in serce mu bo krepkeje bilo, in to zavoljo tega, ker svoje otroke v očetovim duhu rediš. Otročičkam pa p°t ne bo škodovala, ker je kratka in netežavna, ker gre po ravnim in je prijeten letni čas. Tvojiga kmalniga prihoda se nadjaje sim z ljubeznijo i. t. d.	"	(Podpis.)
Povabilo k pogovoru.
Dragi prijatel!
Desiravno sim že dolgo želel, s Tabo zastran reči nekoliko pokramljati, na kteri je nama obe'ma veliko ležeče, vunder nisim mogel tega namena doseči, ker sva bila vedno med družbo, kteri najine skrivnosti ve-diti ni treba. Tudi bi Te bil že rad obiskal; ker Ti pa Tvoje opravila ne pripuste, svoje ljudi zapustiti, Te prosim, se danas popoldne k meni za nekaj časa potruditi. Mislim, de Ti ne bo žal, to storiti i. t. d.
(Podpis.)
I. Razni prijatelski listi,
ki ne grejo med že opravljene liste.
Sin piše svojim, staršem po ločitvi od njih.
Preljubi starši!
Zdaj še le, ko sim dalječ od Vas, se spomnim zla-tiga časa, ki sim ga pri Vas preživel, in neprenehama mislim na uro, v kteri sim od Vas slovo vzel. Zavoljo ločitve, od Vas išem le v tem svojo tolažbo, de Vaše uke in opominje netrudama spolnujem, in kadar nazaj pridem, bote vidili, de sim se Vaše skerbnosti in ljubezni še bolj vredniga storil. Prosim Vas, mi prav pogo-stama pisati; zakaj prepričani znate biti, de so mi Vaši listi dragi dragi, že zavoljo tega, ker so mi priče Vaše ljubezni in skerbi za mene, posebno pa, ker mi toliko ukov prinesejo. Kadar jih preberem, mislim, de sim pri Vas, mislim de Vaš glas slišim, in to me spodbada, po Vašim izgledu živeti. Verjemite mi, de se bom vedno Vas spominjal in Boga prosil, de Vam
vedno Vase vošila spolni. Bog Vas obvari, ljubi starši, in ljubite svojiga i. t. d.
(Podpis.)
Odgovor na hvalo.
Dragi prijatel!
S svojim hvaljenjem v poslednjim listu ste me res osramotili; zakaj srečniga bi se imenoval, če bi bil te hvale le količkaj vreden. Vaše prijatelstvo Vas dela preveč milostive, in zato se Vam zdi to tako hvale vredno, kar sim storil. Sicer se bom prizadeval, se Vaše hvale prihodnje po mogočosti vredniga storiti.
Prosim Vas pri tej priložnosti mi svojo blagovolj-nost ohraniti in prederznem se, Vas zagotoviti, de ne bom nikoli nehal Vas hvaležno častiti in vedno s serč-nim spoštovanjem ostati i. t. d.
(Podpis.)
Oče pošlje nemarnimu sinu poslednjo pomoč.
Ljubi sin!
Pošljem Ti v pričejočim listu 50 goldinarjev, de jih oberneš v svoj razodeti namen. Pošljem Ti jih samo, ker si pisal, de jih silno potrebuješ. Opomnim pa, de so to poslednji denarji, ktere Tebi pošljem, ker bi sicer sam sebi očitati mogel, de Tvojo zanikernost pod-peram. Perila, kteriga si me prosil, Ti ne morem poslati, ker si predalječ, in ker bi pošta več veljala, kakor je perilo vredno, in ker si toliko sam lahko zaslužiš, de si obleko omisliš. Ce so Ti ravno mati obljubili, Te s tacimi rečmi preskerbeti, so vunder že svojo obljubo tako obilno spolnili, de bi že dovolj preskerbljen imel biti, ako bi materno dobrotnost spoznal in poslanih reči ne bil prodal. Ako si mislil, de Te moramo vedno kakor majhniga otroka oblačiti, si bil bedast dovolj. Imel boš tadaj odsihmal tim več sam za-se skerbeti, ker sim vse dolgove po Tebi poplačal, in se s svojimi zaslužki lahko vravnaš. Opomnim Te pa še, mi ne več listov z mojim napisam pošiljati, ker Ti jih bom na Tvoje stroške mogel nazaj pošiljati, dokler ne bom Tvojiga po-boljšanja prepričan. S tem ostanem tvoj oče.
(Podpis.)
Ljubi sin!
Iz pričevanjskih listov spoznam, de imaš dovolj glave, de s pridam v vikši šole stopiš. Pomisli pa, de dobra glava nič ne pomaga, ako ni dobre volje; zakaj, kdor se hoče za višji življenje omikati, mora netrudama priden biti in prizadevati se, kakor je tudi dosti časa v to treba. Pomisli dobro, de zdaj od mladiga moža veliko terjajo in de bodo še več terjali. Ako se tadaj dovolj močniga misliš, stanoviten ostati, hodi na poti, ktero si nastopil, spremljan od mojiga blagoslova (žegna); ako pa misliš, de si preslab, se loti rajši srednjiga stanu. Priprav^ se za ta ali drugi stan dobro, boš gotovo dovolj poplačila imel za svoje prizadevanje, in misel bo Tvoje serce povzdigala, de si svojimu očetu veselje, svojimu imenu čast naredik Bodi zagotovljen, de sim k vsimu pripravljen, kar Te pošteniga in verliga človeka zamore storiti. S tem ostanem Tvoj oče, ki te ljubi i. t. d.	(Podpis.)
K. Listi razne verste.
Nekdo praša zastran zaderžanja služabnika.
Dragi gospod!
Pred mescam sim vzel veliciga hlapca v službo, ker so ga pričevanjski listi, ktere mi je pokazal, zlo priporočali. Ker sim se pa v kratkim času, kar ga imam v službi, prepričal, de veči potrato dela, kakor mu služba nese, se prederznem, ker sim zvedil, de je tudi pri Vas v tej lastnosti služil, pa mi ni nič spričevanjskih pisem od Vas zastran njegoviga zaderžanja pri Vas pokazal, Vas zavoljo tega vprašati.
Bodite tadaj tako dobri, mi povedati, kako se je pri Vas zaderžal, in ali smem v njega kaj upanja staviti.
Prijazen odgovor od Vas pričakovaje se priporoči i. t. d.
(Podpis.)
Odgovor.
Častiti gospod!
Dolžnost imam, Vam na Vaše prijazno pisanje od 8. Svečana povedati, de Bernard Zaje, kolikor sim ga jez spoznal, ni človek, v kteriga bi se zamoglo vse zaupanje staviti. Pri meni se je kradeža vkrivičil in izročil sim ga tadaj sodniji v zasluženo kazin. Ali je zdaj poboljšan, ne vem; vunder ga pa to, kar ste Vi na njem zpazili, ne priporoča. Ravnajte tadaj po svoji umnosti, in bodite prepričani, de sim s spoštovanjem i. t. d.
(Podpis.)
Vprašanje, če je kdo poslano blago prejel.
Spoštovanja vredni prijatel!
Že pred dvema mescama sim vse blagtf, ki ste ga želeli, po vozniku Boštjanu Jernejovcu poslal, koj ko ste mi pisali.
Ker mi pa doslej še niste pisali, ali ste ga prejeli ali ne, me zlo skerbi, ali je blago do Vas prišlo. Prosim Vas tadaj, mi pisati, kaj se je s tem blagam zgodilo.
(Podpis.)
Kupec se ponudi grajšaku, mu kupce lesa dobiti.
Visoko častiti gospod!
Ko sim lansko pomlad srečo imel, Vas na Vaši grajšini obiskati, sim vidil, de nimate samo veliko že posekaniga lesa za ladje in pohištva, ampak de imate taciga lesa tudi že v gojzdih. Ker mi je bilo od več strani zavoljo taciga lesa naročeno, se prederznem, Vas vprašati: Ali imate ta les naprodaj ali ne? Ako ga imate in ako se hočete z mano v kupčijo spustiti, bodite tako dobri, mi berž ko berž pogodbe naznaniti, s kteri-mi les nar boljl kup zamorete dati. Nadjam se kmalo prijazniga odgovora in ostanem i. t. d.
(Podpis.)
Odgovor.
Častiti gospod!
Vase vljudno pisanje od 18. p. m. sim prejel in iz njega Vašo prijazno blagovoljnost do mene z veseljem
spoznal. Prav vesel sim, de ste mi k spečanju mojiga lesa pripomožni, in de mi je mogoče, tako veliko kupčijo storiti, ker imam nar več svojiga premoženja v le-sovju, ktero je eno nar lepših v deželi.
Toko mi je moč, Vam koj prodati: 2500 hrastov .... po 70 komolcov a 90 gold. 3000 „ . ...» 63 „ „ 75 „ • 800 borovcov in smerek „ 85 „ „ 50 „ 1000 „ „ „ „70 „ „ 30 „
To je cena imenovanima lesa; ako bi pa tudi derv za kurjavo potrebovali in bi jih Vam po vodi odrajtati mogel, bi še kaj prijenjal.
Derv za kurjavo pa imam: 180 sežnov bukovih polen . . po 3 gold. — kr. 3000 „	„ špelt . . „1 „ 30 „
2600 „ mehkih polen . . „2 „ — „ 450 „	„ špelt . . „1 „ — „
Tukaj imate spisek mojiga lesa in derv; opomniti pa moram, de so debla in derva silno lepe. Pričakovaje tadaj odgovor, de se vem ravnati, ostanem i. t. d.
(Podpis.)
Iiolar ponudi grajšaku svoje delo.
Milostljivi gospod! Po smerti tukajšniga kolarskiga mojstra, ki je Vam delati čast imel, se je v meni želja zbudila, zdaj na njegovo mesto stopiti in si s svojim natanjčnim delam Vaše zaupanje pridobiti. Upam, de bodo priloženi priče-vanjski listi gospod grofa I. in gospod barona I. kmo-jimu pridu govorili in mojo ponižno prošnjo opravičili, ki je, s poskušnjo Vam pokazati smeti, de sim v stanu, Vaši volji, milostljivi gospod! zadostiti. Ko bi bil tako srečen, ta namen doseči, bi se s krasnim in terd-nim delam kakor tudi po mogočosti hitrim izgotovlje-ujem prizadeval, pokazati, kako zlo sim i. t. d.
(Podpis.)
Nekdo svoj dolg izplača.
Blagorodni gospod! Čast imam, Vam s pričejočim pismam dolžnih 300 gold. in 10 gold. obrest za eno leto poslati, od kterih mi
bote pobotni list (kvitungo) vljudno poslali. — Zdaj je tadaj moj dolg splačan, in v moje veselje mi je zdaj mogoče, reči, de sva oba v čistim. Serčno se Vam zahvalim za pomoč, ktero ste mi skazali, ko ste mi te denarje posodili, in za dolgo poterpljenje. Svojo dolžnost storivši ostanem Vas spoštovaje i. t. d.
(Podpis.)
Nekomu se denarji navestijo.
Dragi prijatel!
Na Vaše prijatelsko pisanje od 36. t. m. Vam ročno na znanje dam, de sim gospodu I. v Terstu naročil, Vam, kadar se oglasite, željenih 500 gld. v mojim imenu odšteti. Oglasite se le tam, in dobili jih bote.
Pričakovaje naznanila, ali ste jih prejeli ali ne, o-\ stanem i. t. d.
(Podpis.)
Denarji se pošljejo.
Na Vašo prijazno prošnjo od 13. t. m. Vam v tem pismu željenih 335 gld. v bankovcih ročno pošljem; prosim samo, mi s pervo pošto poterditi, de ste jih prejeli. S tem ostanem i. t. d.
(Podpis.)
Prejetje denarjev se poterdi.
Častiti gospod!
Prejel sim danas res 300 gld. v bankovcih, ktere ste mi 1. t. m. poslali.
Poterdim Vam s tem, de sim jih prejel in se Vam zahvalim za Vašo voljnost; sicer pa se zavežem, Vam jih natanjko verniti in se podpišem i. t. d.
(Podpis.)
j Očitne oznanila.
Oznanilo kupca.
Zdolej podpisani oznani, de je novo štacuno napravil, in zagotovi, de zamore z narboljšim blagam, vstreči.
11
Upa, z ličnim blagam, kakor tudi s po mogočosti dobrim kupam in z natanjčno postrežbo zaupanja vsih se vrednima storiti.
(Podpis.)
Konji so naprodaj.
Šterji popolnama enaki, eden druziga vajeni in brez pogreška konji, pet let stari, rujaviga polta, 14 pesti visoki, so po ceni naprodaj. Kdor ima voljo jih
kupiti, nej se oglasi v hiši Nr. ... v.....; tam
se zvejo pogodbe.
Hiša je na prodaj.
Novo zidana, S nadstropja visoka hiša, od ktere ni treba 14 let davkov plačevati, v lepim in zdravim kraju s precej velikim vertam vred, je na prodaj. Polovica cene zna s 5 proc. na nji ostati. Več se zve pri I. I. v ...
Stani,še je za oddati.
V mestu v dolzih ulicah v hiši Nr. ... v pervim nadstropju je staniše po sv. Jurju oddati. Obstoji, iz 3 sob (cimrov), iz dervarnice, hrama in izbe pod streho. V^č se zve pri gospodarju v imenovani hiši.
Oznanilo zgubljenih denarjev.	t
Včeraj po poldne je bilo od zidaniga mosta do mestne fare 100 gold. v 10 bankovcih po 10 gold. zgubljenih. Kdor jih najde, je pvošen jih pri mestni gosposki odrajtati, kjer bo dobil dobro plačilo.
Denarji se na posodo ponudijo.
Pet tavžent goldinarjev, otročjih denarjev je s tem na posodo pripravljenih, de se dobro zavarvajo. Več se zve, tode brez mešetarjev, v pisamici Dra. I.
pisem v življenju nar bolj navadnih.
Darilno pismo (Sc/i e nkungsu rku ti dej.
(Med živimi zastran premakljive reči.)
Jez zdolej podpisan dam .Jurju Žalniču, ker mi je v mnogih priložnostih velike prijaznosti skazoval, sre-berno uro z ketnjico, vredno 15gld. v dar, de z njo kakor s svojo pravo lastnino ravnati pravico ima. Zavoljo tega podpišem to pismo z lastno roko.
V	Ljubljani 1. Kimovca 1848.
(Pečat) Janez Ogornik, kupec.
S hvaležnostjo vzamem ta dar." (Pečat) Juri Žalnič, . pisar.
Med živimi zastran ležeče reči. Zdolej podpisan dam gospodu Andreju Godcu, ki mi je bil vedno ljub prijatel, In ki mi je ob enim času življenje otel, svojo pristavo na berdu, z vsim v dar, kar gre pohištva, vertov , senožet, gojzdov in orodja k nji, ktere reči so 5000 goldinarjev dobriga denarja cenjene, in mu dam ob enim pravico, de se brez moje daljne vednosti koj na-njo prepiše.
Iz tega namena sim to pismo z lastno roko podpisal in dve priči naprosil, se tudi podpisati,
V	Ljubljani 15. Prosenca 1849.
Jernej Kamnikar 1/r. posestnik. Miha Vertovc 1/r.
Ta dar hvaležno	naprošena priča.
prevzamem	Boštjan Smerekar 1/r.
Andrej Godec 1/r.	naprošena priča.
Daritev s pogodbo. Ker sim se z gospodam Filipam Bruničem, mestnim vertnarjem, pogodil, de 3 orale sveta, ki je poleg
11 *
moje pristave I., v vert predela, in sicer popolnama, kakor je njegov vert, in ker je obljubil to prav po ceni storili; se zavežem iz lastne volje, imenovanijnu vert-narju čez pet let, če-mi vert po godi napravi, 250 goldinarjev podariti. Zavoljo tega sim pričejoče pismo . naredil in z lastno roko podpisal in svoj pečat pritisnil.
V	Pragi ....
Janez baron Belinski.
Hvaležno vzamem Filip Brunič, vertnar.
Dolžne pisma.
De dolžno pizmo zastran posojil popolno veljavnost ima, se mora v njem posodiiik in dolžnik, to, kar in kolikor se posodi, in če so denarji, kakošni denarji se dajo na posodo, kakor tudi vse, kar plačanje dolga kakor tudi obrest, ki se imajo morde odrajtovati, utiče, pošteno in razložno določiti.
Dolžno pismo.
Zdolej podpisani spoznam s tem pismam, de mi je "^gospod Anton Slama, tergovec, dva tavžent pet sto goldinarjev (2500 gld.) dobriga denarja gotovo posodil, in de sim se zavezal, to šumo, z 4 gld. od sto vsako leto, čez tri leta od zdolej postavljeniga dneva, verniti. Zavoljo tega sim to pismo z lastno roko podpisal in dve priči naprosi), se tudi podpisati.
To je 2500 gold.
V	Gradcu . . . .
I. I. dolžnik.
1. I. priča.
I. I. priča.
Dolžno pismo, v kterim se mož in žena dolžnika
storita in ktero se na posestvo intabulira.
Zdolej podpisana spoznava s tem in dve naprošene priči poterdite, de nama je gospod Valentin Lučič, tergovec tukaj, en tavžent in pet sto goldinarjev dobriga denarja od danasnjiga dneva posodil, od kterih mu bova
/
po pet od sto na leto odrajtovala. Zaveževa ee, obresti vselej po pretečenim letu, vso šumo pa z obresti poslednjima leta vred koj po pretečenih petih letih plačati, zastaviva gospodu posedniku, de je bolj gotov, svoje posestvo I., in mu dava pravico, pričejoče dolžno pismo na najine stroške na imenovano posestvo intabulirati.
V	Novim mestu ....
I. I. dolžnik.
1. I. priča.
I. I. priča.
Odstopni listi (cesioni.j
Zdolej podpisani odstopim s tem dolžno pismo, ktero je gospod Valentin Slabotič, kupec v I. za osem sto goldinarjev (800 gold.) dobriga denarja, ki sim mu jih 3. Prosenca t. 1. posodil, in kteri se imajo S. Prosenca prihodnjiga leta z 40 gold. obrest plačati, meni naredil, gospodu Luku Lokniču, kupcu v imenovanim mestu I., ki je imenovanih osem sto goldinarjev, ko je bil tukaj, meni odštel; odstopim ga namreč tako, de mu ravno to število gospod Valentin Slabotič splača, in de z njo kakor s svojimi denarji gospodari. Zavoljo tega sim mu imenovano dolžno pismo izročil in odstopni list priča dveh naprošenih in podpisanih prič sam spisal in podpisal.
V	Beljaku ....
Jožef Pokorn 1/r. odstopnik.
Marko Meglič, priča.
Janez Smetana, priča.
Prejemni list.
Podpisani poterdim, de mi je Benjamin Knapovec, tukaj na rajtingo gospoda Matevža Severja v Polhovim Gradcu balo kafeta, 50 funtov težko, v ceni 17 gold. izročil, de jo dalje gospodu Jerneju Markiču v I. od-rajtam.
V	Ljubljani ....
I. I.
kupec.
Za gospoda Janeza I doktorja pravice, s ktero ga za se in za svoje erbe opravičim, mene v vsih mojih pravdnih zadevah namestovati, vsaktere pogodbe (gli-hinge) delati, brište jemati in dajati, brez moje vednosti rekurze delati, apelirati, denarje prejemati in v svojim imenu pobotati, sploh vse storiti, kar za inene koristno spozna; tudi mu na voljo dam, če sam nevtegne, namest sebe kakiga druziga od sodnije spoznaniga pri-jatla zvoliti. Ob enim se zavežem, mu za vse brez njegove škode plačati. V poterjenje tega sim ta pooblastili list sam spisal, podpisal in s svojim pečatam zaznamoval.
V	Ljubljani ....
(Pečat) Martin Korenič 1/r.
Pooblastni list.
S tem listam dam gospodu Hilarju Mlakiču, c. k.
agentu, pravico......sko grašino, tri ure od Novi-
ga mesta za mene kupiti; se do kupa od 35,000 gold. spustiti; ako se kupčija naredi, denarje v šestih tednih po dnevu storjene kupčije obljubiti iii sploh vse storiti, česar je pri tem opravilu treba. V poterjenje sim ta pooblastili list sam podpisal in s svojim pečatam zaznamoval.
V	Krajnju ....
(Pečat) Boštjan Komar 1/r.
Mcnjavna pogodba.
Menjava je pogodba (kontrokt), s ktera se kaka reč za drugo prepusti. Resno prepušenje ni za napravo, ampak za spolnitev menjavne pogodbe in za pridobitev lastnjine potrebno.
Menjavci so zbog pogodbe zavezani, zamenjane reči, kakor so se zmenili, s vsimi njihnimi deli in kar k njim gre, o pravim času, na pravim mestu in v ravno tistim stanu, v kteriin so bile takrat, ko je bila pogodba storjena, v svobodno posestvo od-rajtati in prejeti. Kdor svojo dolžnost spolniti zamudi, je drugimu za škodo in za zgubo porok.
Zgled.
Med blagorojenim gospodam grofam I, I., in med gospodam mestnim posvetovavcain I. I. je bila v zdolej zapisanim dnevu sledeča menjavna pogodba storjena:
1.	Gospod grof I. I. da gospodu inestnimu posveto-vavcu I. I. eno uro nad Gradcam ležečo grašino I. s vsim popisanim orodjem in pripravo, ki so 40 tavžent goldinarjev cenjene, v popolno last.
Temu nasproti da
2.	Gospod mestni posvetovavec I. I. gospodu grofu I. I. v mestu ležečo, s številko 1073, sto tavžent goldinarjev dobriga denarja cenjeno hišo, tudi v popolno last.
Ker je pa
3.	Iliša gospod mestniga posvetovavca I. I. šestdeset tavžent goldinarjev dobriga denarja več vredna, kakor grašina gospod grofa I. I., obljubi poslednji to število s svojimi stroški gospod mestnimu po-svetovavcu na v mestu prevzeto hišo na pervi stopnji intabulirati pustiti, in od njega, od dne storjene pogodbe rajtano, deset tavžent goldinarjev dobriga denarja s šterimi od sto vred vsako leto natanjko odšteti, dokler ves dolg ni splačan.
4.	Se ima vzajemni prepis koj po storjeni pogodbi zgoditi in slednji ima zadevno prepisinjo terpeti, vsacimu pa ostane pravica prihranjena, se na posestvo intabulirati pustiti.
V	poterjenje te pogodbe ste dve enake pismi narejene in od obeh, kakor tudi od naprosenih gospodov prič podpisane in pečatene.
V	Gradcu 24. maliga Travna 1848.
(Pečat) I. I. )
(Pečat) I. I. \ ,nen-)aca-
(Pečat) I. I. )
(Pečat) 1. I. \	P»CI-
Kupna pogodba.
S kupno pegodbo se prepusti kaka reč za določeno število denarjev kakimu druginiu. Kakor z
menjavo se pridobi s kupno pogodbo last. Dokler ni reč oddana, ostane prodajavee lastnik.
Kup mora biti v gotovim denarju, in ne sme ne nedoločen ne zoper postave biti.
Ce pri blagu taksa obstoji, je veči cena zoper postavo, in kupec ima pravico za vsako še tako majhno poškodovanje pri politiški gosposki za odškodovanje tožiti.
Ako se kupčija se tem pogodi, de ima prodajavee, ako se v postavljenim času boljši kupec oglasi, tega zbrati, ostane, ako kupljena reč še ni oddana, pogodba brez moči, dokler pogodba ni spol-njena.
Ali je novi kupec ugodniši, prevdari pi-odajavec. Zgled.'
V zdolej postavljenim dnevu je med gospodam Simonam Pancetam, sodovezehm, kakor kupcam, in med Petram Salomonam, kupcam z lesam, kakor prodajev-cam, sledeča pogodba sterjena bila:
1. Gospod lesar, Peter Salomon proda svojo v mestu hišn. št. 47 stoječo hišo gospodu sodovezcu Simonu I., za petnajst tavžent goldinarjev dobriga denarja, z likofam za dvajset cesarskih cekinov vred.
S. Kupec odšteje dve tretjini denarjev koj po podpisu pogodbe, in obljubi tretjo tretjino v dveh letih , od zdolej poatavljeniga dneva, s šterirni od sto obrest plačati.
3.	Prevzame kupec dolžnost, ostalo tretjino na kup-covo hišo s svojimi stroški intabulirati dati.
4.	Da gospodu kupen za izpolnjenje te pogodbe gospod piodajovec pravico, se koj prepisati dati.
a. Ako bi se primerilo, de bi kupec ali prodajovec v dveh letih, kakor v času, v kterim se imajo kapital in obresti čisto izplačati, od te pogodbe odstopiti hotel, je šest sto denarjev are izgovorjene; in tisti, ki odstopi, ima tudi prepis terpeti.
Od tega kupniga pisma sta dva enaka spiska narejena, in vsacimu pogoduiku je eden v roko dan. V Kamniku.....
Ženitne pisma se imenujejo tiste pogodbe ali kontrokti, ki se pred zaročenjem moža in žene na-rede, in se store sosebno zavoljo primožitve in priženitve, zamožitve ali zaženitve, dote, občnosti premoženja, gospodarstva in vžitka lastniga premoženja zavoljo nasledstva, ali zavoljo vživanja premoženja po smerti moža ali žene.
Primožitev se imenuje premoženje, ktero žena od moža, in priženitev, ktero mož od žene dobi.
Če ima nevesta lastno premoženje in je dosti stara, se zna z žennam zastran priženitve in druziga premoženja sam pomeniti. Če je pa še premalo stara, se mora ženitno pismo oa očeta ali je-roba s privoljenjem gosposke storiti.
Kar ženin ali kdo drug nevesti v pomnoženje premoženja pripiše, se imenuje zaženitev.
Kar starši nevesti dajo, se imenuje dota.
Zakon še ne vtemeli občnosti premoženja med možem in ženo.
Zakonskima je pripušeno, po smerti eniga ali druziga se vzajemno, ali pa tudi druge ljudi kakor erbe postaviti.
V zdolej postavljenim dnevu je med Jernejem, Le-požičem, gruntarskim sinam kakor žennam na eni, in med devico Uršo Debeljakovo, gruntarsko hčerjo, na drugi strani3 kakor nevesto, s privoljenjem Janeza Debelaka, nevestniga očeta, sledeče ženitao pismo storjeno bilo: -
(Pečat) Jakob Šimnic, priča.
(Pečat) Jožef Oven, priča.
(Pečat) Peter Salomon lesar, prodajovec. (Pečat) Šimon I., kupec.
Ženitno pismo

Zgledi
1.	Sta si oba, ženin in nevesta, vedno ljubezin in zvestost obljubila.
2.	Da nevestni oče svoji hčeri pet sto goldinarjev dobriga denarja v gotovini, in vinograd na Reber-nici v primožitev; odrajta ji ga drugi dan po poroki.
3.	Ženin zaženi nevesti to primožitev s šestimi sto goldinarjev.
4.	Strožke ženitve terpi nevestni oče sam.
5.	Kar si oba v zakonu pridobita, je premoženje obeh.
V" poterjenje so ženin in nevesta in dve priči to
pismo podpisali.
V	Metliki.....
Marko Istenič 1/r.	Jernej Lepožič 1/r.
priča.	~ ženin.
Martin Nemanič 1/r.	Urša Debeljakova 1/r.
priča.	nevesta.
Pobotni listi (kvitunge.)
Pohotni listi so mnogoteri, pa njih oblika (forma) ostane vedno enaka, ker se pobotni list samo v tem premeni, kar reč zadene, /a ktero se pobotni list naredi, namreč za obresti, letujino, zasluž-ba i. t. d.
Pobotni list.
Za štiri in štirdeset goldinarjev dobriga denarja, kter« sim zdolej podpisani kakor zapudene polletne obresti od 1, Listopada 1844 do poslednjiga dne maliga Travna od kapitala, 1. Listopada 1840 s štirimi tavženti in šteriini sto naloženiga po dva goldinarja od sto od gospoda I. I., danas gotovo prejel.
V	Celju.....
To je 44 gold.
Matevž Jareb J/r.
I. I. priča.
I. I. priča.
Pobotni list.
S kterim zdolej podpisani spoznam, de sim dve sto
(300 gold.) goldinarjev dobriga denarja, ktere sini 13. Sušca t. 1. svojimu bratu I. I. posodil, danas res in pošteno nazaj prejel.
V	Celovcu.....
I. I.
I. I. ) ...
L I. 1 ^
Pohotni list.
Jansz Dolžan iz Srednje vasi mi je po dolžnim listu od 3. Kozaperska 1835 pet sto goldinarjev dobriga denarja dolžan, ktere sim mu za deset let s štirimi goldinarji obresti od sto posodil. Ta dolžni list je na njegovim gruntu v I. intabuliran bil.
Janez Dolžan mi je danas priča zdolej podpisanih naprošenih prič posojenih pet sto goldinarjev s pet in dvajsetimi goldinarji obresti za poslednje leto res in pošteno plačal. To poterdim s tem pohotnim listam in dam ob enim svojimu dolžniku Janezu Dolžan« pravico, gori imenovani dolžni list pri gruntnih bukvah I. izbrisati dati.
V	Slovenjim Gradcu.
1. I.
j J; J priča.
Konte.
Kar velja od pobotnih listov, velja tudiodkont; pristavimo to, de bukev ne naredimo preobširnih.
Zgled.
Kovaška konta.
Za Jožefa Ramača, kmetovavca v Bistrici sim te le reči naredil:
1847.			gld.	kr.
15. Prosenca	1	novo sekiro	1	30
30. mal. Travna	1	nov voz okoval .	25	
31. Rožnika	1	verigo naredil . .	3	__
7. Ki m ovca	1	lemež poojstril . . .	_	36
10. Listopada	1	novo zoro okoval . .	4	_
	1	gnojne vile naredil . .	2	30
		Skup	36	36
Jožef Predil.
Poterdim , de sim gori imenovano število prejel.
Jožef Predil.
Testament ali poslednja volitev.
Svoje premoženje celo ali le nekaj premoženja pred svojo smertjo enimu ali večini nepreklicljivo izročiti, se imenuje testament ali poslednjo volitev storiti.
Testament sploh se imenuje, kadar kdo kakiga erba postavi; ako pa poslednja volitev le drugačne naprave zapopade, se imenuje pristavek k poslednji volitvi (kodicil.)
Kdor poslednjo volitev dela, ne sme samo tega poterditi, kar mu kdo nasvetje; pri vsi svoji pameti mora biti, kar voli, mora resno, brez siljenja, go-Ijufnosti ali velike pomote storiti.
Kdor je od sodnije spoznan zapravljivec in tak razglašen, zamore samo polovico svojiga premoženja po svoji volji ravnati; druga polovica gre postavnim dedam ali erbam.
Ljudje brez postavne starosti ne morejo poslednjih volitev delati.
Sme se poslednja volitev pred sodnijo ali pa ne, s besedami ali paspisanjem, s pričami ali brez prič storiti.
Kdor hoče poslednjo volitev ali pristavek k nji s pisanjem brez prič storiti, jo mora sam pisati in podpisati.
Poslednjo volitev, ktero da kdo komu drugimu pisati, mora on z lastno roko podpisati.
Dalje mora priča treh opravičenih prič, kterih morate vsaj dve ob enim času pričejoče biti, spisek kakor svojo poslednjo volitev poterditi. Kaj je pisano, priči ni treba vediti.
Kdor poslednje volitve ne ume sam pisati, mora namest podpisa svoj križ, in sicer priča vsili treh pričevavcov, z lastno roko narediti.
Ce tisti, kteri poslednjo volitev dela, ne ume sam brati, mora spisek priča unih dveh pričevavcov, ki sta se prepričala, kaj je pisano, si brati pustiti, in poterditi, de je vse po njegovi volji pisano. Pisavec poslednje volitve zna vsakdar tudi pričevavec biti.
Kdor z besedo poslednjo volitev dela, mora priča treh pričevavcov svojo poslednjo voljo resno naznaniti, ki so za to, in ki so ob enim času pri-čejoči in ki zamorejo poterditi, de pri tem, ki poslednjo volitev dela, ni nikakoršne goljufnosti ali pomote.
Zgledi.
a. Z lastno roko pisana poslednja volitev.
Ker nihče ne more reči, doklej bo živel, hočem še pri zdravi pameti, in ker dobro vem, kaj storim, svojo poslednjo voljo zastran svojiga premoženja po moji smerti razodeti. Vsi zneski se imajo v dobrim denarju izplačati.
1. Hočem, de se moje truplo, kadar ga neumerjoča duša zapusti, ktero pravienimu Bogu zvesto izročim, po keršansko-katoljški šegi, pa brez preveli-cih ceremonij, pokoplje.
2.	Volim ubožčkam svojiga kraja petdeset goldinarjev, ktere nej gospod fajmošter po svoji vesti in vednosti med-nje raz,dele.
3.	Svojima bratrancu Jenezu Cernetu, ki je v poslednji vojski desno roko zgubil, volim 5 proc. obresti od treh tavžent goldinarjev, kterih mi je moj sosed Anton Zapletal dolžan, do smerti; po njegovi smerti pa jih volim svojimu bratu Andreju.
4.	Svoji sestri Jeri, omoženi z JMartinain Jelčičem, volim šest sto goldinarjev dobriga denarja in vse, kar imam v draginji in domačim platna.
5.	Volim, ker sim vdovec in brez otrok, de je edina hči moje ravno imenovane sfestre Jere, z imenam Nežka, vesoljna erbnica mojiga premoženja.
Razun tega prosim, de častita sodnija to mojo poslednjo voljo natanjko spolni.
V	poterditev sim to svojo volitev z lastno roko spisal in tem pričevavcam dal podpisati.
V	Metliki.....
Janez Vrankovič 1/r. I. I. \
I. I. J naprošene priče. I. I. )
b. Besedna poslednja volitev. Zdolej podpisani pričamo s tem, in smo v potrebi pripravljam priseči, de nam je vsim trem dobro znan gospod France Mlinarčič, mestni starinar, v naši priče-jočnosti svojo poslednjo voljo pri zdravi pameti današnji dan tako le razodel:
i. Se ima njegovo truplo brez ceremonij pokopati. 3. Se ima med uboge petdeset goldinarjev razdeliti.
3.	Se ima njegovima sinama, razun tega, kar jima po postavi gre, še vsacimu sto goldinarjev odšteti.
4.	Postavi svojo drago ženo Ano Kamničanko, rojeno Seliškarco, erbnjo vesoljniga svojiga premoženja.
Na Verhniki 1. Prosenca 1845.
Jožef Petrič, priča. Urh Dimovec, priča. Janez Jelovšek, priča.
c. Pristavk k poslednji volitvi (Kodicil. Meni zdolej podpisanimu se je potrebno zdelo, svojo poslednjo volitev od 16. Listopada 1838 tako pre-meniti:
1.	Imajo moj oče 1. I. namest v št. 4 izgovorjenih 300 gold. jih pet sto dobiti, ktere imam od go-stivničarja Jurja Bratiča v Mali vasi, kakor dolžno pismo od 13. Rožnika 1834 kaže, terjati.
2.	Ima une tri sto goldinarjev moj brat France, tka-vec na Berdu, dobiti.
Sicer pa poterdim svojo gori imenovano volitev v vsili rečeh, in de to še bolj poterdim, »e podpišemo jez in naprošene priče z lastno roko in pridenemo k podpisani svoje pečate.
Nadpisi (Titeln) in napisi (Adressen.)
a. Cesarju. Na dpi s: Vaše Veličastvo! — Presvitli Cesar! Podpis: Zvesto pokorni podložnik. Napis: Njih cesarskimu Veličastvu Frančišku Jožefu.
b. Nadvojvodu. Nad p i s: Vaša cesarska Visokost! Podpis: Podložno pokorni.
Napis: Njih cesarski Visokosti, gospodu avstrianskimu nadvojvodu I. I.
c.	Vojvodu, knezu. Na d p is: Prejasni Vojvoda! (knez!)
Napis: Njih jasnosti, gospodu vojvodu (knezu.)
d.	Grofu, baronu. Nadpis: Blagorojeni grof! Milostivi gospod! Napis: Blagorojenimu gospodu grofu I. I.
e. Zlahtnimu gospodu. Nadpis: Prežlahtni gospod! tudi Milostivi gnadljivi gospod !
Napis: Blagorojenimu gospodu.
/'. Komu boljšiga stanu. -N a d p i s: Blagorojeni, ali častili gospod! Napis: Castitimu gospodu.
g. Komu nižejšiga stanu.
N adpis: Dragi gospod! (če je rokodelc:) Dragi ali
ljubi mojster! Napis: Gospodu I. I.
Duhovnim.
a. Papežu. Nad p i s: Vaša papeževa Svetost! Sveti oče! Napis: Njih svetosti, svetimu očetu I. I. rimskimu papežu.
b. Kardinalu. Nadpis: Vaša Eminencia! N apis: Njih Eminencii, Kardinalu I. I.
c. Pokne&enimu vikšimu škofu, škofu. N adpis: Prečastljivi, Blagorodni vikši škof (škof)! Mi-lostljivi knez!
Napis: Prečastljivimu, blagorodnimu knezu in gospodu I. I., vikšimu škofu (škofu).
d. Nepokneženimu vikšimu škofu, škofu. Nadpis: Prečastitljivi, blagorodni vikši škof (škof). Napis: Prečastitljivimu gospodu I. I., vikšimu škofu, (škofu).
e. Proštu, tehantu, korarju. N adpis: Blagorodni gospod prošt, (tehant, korar)! Napis: Blagorodnimu, častitljivimu gospodu proštu i. t. d.
f. Fajmoštru, kaplanu. Nadpis:vCastitIjivi gospod fajmošter (kaplan)! Napis: Častitljivimu gospodu I. I. fajmošter (kaplan) v I.