ftoyic fbudljelta krn.jiijricH Tirana Jarca Wovo raeato UTO IV. - it 43 V KOČEVJU 17. OKTOBRA 1959 L5 Cena 10 din Izobraževanje odraslih je najvažnejša naloga novo ustanovljene Delavske univerze Nagel razvoj komunalnega sistema, bogastvo novih oblik družbenega samoupravljanja v njem in široke pravice upravljavcev, je na področju izobraževanja že dolgo terjalo ustreznejših oblik izobraževalnega dela. Orientacija na izobraževanje delavskega razreda je terjala od Ljudske univerze, da premakne težišče izobraževalnega dela in oblik k neposrednemu proizvajalcu in državljanu v njegovi komuni skladno z razvojem našega družbenega in ekonomskega sistema. Delavske in Ljudske univerze v občinah so najvažnejše ustanove, ki se ukvarjajo z izobraževanjem odraslih. Gre za vsestransko izobraževalno dejavnost, ki naj prispeva k družbeno politični vzgoji našega državljana, ga vsposablja za naloge v delavskem in družbe- delo je bilo predvsem splošno izobraževalnega značaja. Delavska univerza je finančno samostojen zavod. Ima krepko organizacijsko obliko. Ustanovi jo Občinski ljudski odbor, ki tudi imenuje upravnika Delavske univerze. V Kočevju so v teku vse organizacijske priprave za delo DU. Na ObLO je bil poslan predlog pravil, prdgram in pa predlog formalne ustanovitve. Na eni od prihodnjih sej ObLO bodo odborniki razpravljali in potrdili ustanovitev DU. Prostori te institucije so v stavbi množičnih organizacij v Kočevju. 'bodo aktualna predavanja iz gov spodarsko-političnega področja, izobraževalni krožki o dialektičnem materializmu in zgodovini delavskega gibanja in dela KP na Kočevskem; aktualna predavanja za odbore družbenih organizacij; večerna politična šola v Kočevju in reden študij članov osnovnih organizacij ZK po programu ZK. V družbeno-ekonomskem oddelku bodo seminarji za delavske svete in upravne odbore gospodarskih organizacij v 'Kočevju; seminarji za zadružne svete in upravne odbore Kmetijskih zadrug, seminarji Delo DU usmerja in vodi uprav- za člane organov družbenega uprav- ni odbor, ki ga bo imenoval Obl.O. Upravni odbor bo imel 15 članov — vključno z upravnikom. Dejavnost DU se bo odvijala preko 5 osnovnih področjih izobraževanja: ideo-loško-političnega oddelka, družbe- nem upravljanju, mu omogoča pri- no-ekonomskega oddelka, oddelka dobivanje večje strokovnosti, posre duje večje znanje s področja tehnike, znanosti in kulture, t. j. splošne izobrazbe. Kakor v drugih večjih krajih je bila tudi v Kočevju Ljudska univerza. Ta je bila po organizacijski obliki družbena organizacija. Njeno za strokovno izobrazbo, splošno izobraževalnega oddelka in poljudnoznanstvenega oddelka. Za vsak oddelek izobraževanja bo imenovana posebna strokovna komisija. Program Delavske univerze v Kočevju je pa takle: V jdeološkem-političnem oddelku Okrajni predstavniki v Kočevju V torek 13. oktobra je na povabilo občinskih političnih organizacij obiskalo Kočevje več predstavnikov Okrajnega odbora SZDL, OLO TOČKOVANJE STANOVANJ Pred kratkim smo pisali o izračunu novih najemnin, ki bodo veljale prihodnje leto. Najemnina bo določena po številu, točk, ki jih bo dobilo posamezno stanovanje. Danes nekaj več o tem, kako bodo komisije določale točke. Stanovanja bi točkovali po posebni tabeli, ki bi se ravnala po gradivu, iz katerega so zgrajena stanovanja, in sicer od 4 do 25 točk. Pri tem je važna toplotna in zvočna izolacija, ki se ocenjuje do 4 točke. Na število točk vpliva tudi kakovost vrat in oken, od 1 do 10 točk. Obdelava sten v sobah se točkuje od 0 do 5 točk, prav tako kakovost oblog sten v kuhinji in kopalnici. Tako net .primer bi točkovali kuhinjo,! ki je opremljena samo s školjko za umivanje posode z eno točko, z vzidanim štedilnikom z dvema, če pa je moderno opremljena z električnimi aparati pa z 10 točkami. Posebej pa se ocenjuje kakovost tal od 0 do 7 točk. Za vzidano pohištvo se prišteje 2 do 4 točke, za vodovod od 1 do 5 točk, kanalizacijo od 2 do 4 točke. Stranišče z vodo prinaša 1 do 5 topk, kopalnica 1 do 8, pralnica 1 do 3 in klet ravno tako. Posebej bi točkovali položaj hiše oz. stanovanja glede na ulico in zelenje, kakor tudi izpostavljenost hiše in stanovanja prahu, dimu, hrupu in podobno. Če je stanovanje v kmečki hiši ali v kleti, ne bo dobilo nobene točke glede na svoj položaj, stanovanje na vasi ali nizkem pri-zejmlju oz. podstrešju bo dobfo eno točko. Na število točk bo vplivala tudi višina sob v stanovanju in sicer do 3 točke. Vlažna stanovanja se ne bo točkovalo delno ,vlažna bi dobila 2 točki, suho pa 5. Glede na svetlobo in sonce . se točkuje stanovanje do 2 'točki, glede na arhitektonsko rešitev pa do 6 točk. Pri točkovanju pa ne bi upoštevali opreme, ki jo je najemnik ali lastnik sam vgradil med uporabo stanovanja in tudi ne del, ki jih je opravil sam na svoje stroške. Razume se, da bo največ točk nanesla velikost stanovanja, zraven pa bodo prištevali še točke za posamezne udobnosti in tako končno določili mesečno najemnino. in drugih forumov. Med njimi so bili Janez Vipotnik, predsednik 00 SZDL, predsednik OSS Uroš Ru-preht, podpredsednik OLO inž. Janez Klemenčič, predsednik OZZ Franc Nebec in drugi. V spremstvu občinskih predstavnikov in predstavnikov nekaterih podjetij so si ogledali hleve in živino na Mlaki, Polomu in Koprivniku, Lesno industrijski obrat KGF in še nekatera druga podjetja. V celoti so se seznanili z organizacijo, delom in problemi Kmetijsko gozdarskega posestva in s predstavniki občino ter posestva obsežno izmenjali stališča o na_ daljnem napredku kmetijstva in gozdarstva in celotnega gospodarstva na Kočevskem. Tovariši iz Ljubljane so tudi spoznali želje in potrebe naših ljudi in pozdravili prizadevanje oblastnih in političnih organov ter vsega prebivalstva, da z ‘lastnim delom prispevajo k razvoju teh krajev. Na Mlaki so zlasti pohvalili težnje posestva, da čim ceneje in hitro zgradi nove hleve in tako povečajo število živine. Ogledali so si tudi nekatere druge zanimivosti Kočevja. VRSTE MLADINSKE ORGANIZACIJE 10. oktobra so imeli v Sodražici lepo slovesnost. Tega dne so sprejeli 20 pionirjev in pionirk v mladinsko organizacijo. Sprejem je bil v šoli. V imenu Občinskega komiteja LMS je sprejel mlade fante in dekleta v mladinsko organizacijo, član Obč. komiteja LMS Vinko Drobnič. Sprejem so združili s proslavo 40 obletnice SKOJ. O delu SKOJ je novosprejetim mladincem in mladinkam govorila tovarišica Marija Košmrlj, o delu mladinske organizacije, nalogah in dolžnostih članov v mladinski organizaciji je govorila tovarišica Majda Ivanc.’ Svečanost je lepo izzvenela. Novim članom in članicam mladinske organizacije bo ostal 10. oktober še dolgo v spominu. Želimo jim uspehov pri delu in učenju. ljanja v šolstvu, zdravstvu, social nem zavarovanju, stanovanj, skupnosti itd., aktualna gospodarska in znanstvena predavanja za posamezne kolektive gospodarskih organizacij in seminarji in predavanja za člane Svetov ObLO. Oddelek za strokovno izobrazbo. Tu bodo tečaji za pridobitev pol-kvalifikacij in kvalifikacij neposrednih proizvajalcev v gospodarskih organizacijah; knjigovodski tečaj; administrativni tečaj ter tečaji in predavanja za strokovne izpite javnih uslužbencev. V splošno izobraževalnem oddelku so na programu: večerna osnovna šola za odrasle v Kočevju, tečaji tujih jezikov, programska in strokovna pomoč osebam, ki se privatno pripravljajo na izpite na srednjih in višjih šolah ter gospodinjski, šiviljski in podobni tečaji za žene in dekleta. Naj omenimo še program poljudnoznanstvenega oddelka; aktualna javna predavanja iz področja zdravstva., tehnike, kulture; in umetnosti, naravoslovja, gospodinjstva, kmetijstva itd., javna predavanja o važnih gospodarskih in političnih vprašanjih, šola za starše in šola za življenje. Kakor smo videli ima DU v Kočevju zelo obširen in pester program. Z njim naj se seznanijo zainteresirane gospodarske in druž- ZVEZNA SKUPŠČINA 15. oktobra se je začelo zasedanje zvezne skupščine. Seji sta imela Zvezni zbor in Zbor proizvajalcev. Oba doma bosta obravnavala osnutke treh novih zakonov in predloge za spremembe in dopolnitve treh zakonov. Gre za osnutke zakona o izkoriščanju obdelovalne zemlje, zakona o družbenem knjigovodstvu in zakona o zastaranju pravice do vnovčenja amortiziranih obveznic jn izžrebanih dobitkov II. ljudskega posojila. JESENSKA SETVENA DELA Mladinske delovne brigade in pripadniki JLA pomagajo spravljati koruzo in sladkorno peso po vsej deželi. To bo omogočilo, da bo delo pravočasno opravljeno in njive pripravljene za se'ev pšenice, ki se je povsod začela. V Vojvodinj, ki je naša največja žitnica, bodo jesenska kmetijska dela končana najpozneje do konca novembra. Na dan 40-letnce Zveze komunistične mladine Jugoslavije so postali člani borbene mladinske organizacije — Ljudske mladine Jugoslavije Za obletnico SKOJ 46 novih mladincev 10. oktobra je preteklo 40 let ko so se predstavniki najnaprednejših mladinskih organizacij zbrali v Zagrebu in ustanovili Zvezo komunistične mladine Jugoslavije (SKOJ). V Beogradu, Zagrebu, po vseh drugih mestih in skoro na sleherni osemletki so bile tega dne slavnostne proslave. Voditelji SKOJ in mladinske organizacije so govorili o junaških podvigih revolucionarne mladine, ki je v boju za boljše življenje in svobodo žrtvovala tudi svoja draga mlada življenja. Iz krvi sto tisoč skojevcev, ki so padli za svobodo in na žuljih ter znanju jugoslovanske mladine, je zrasla nova in srečna domovina. Posebno slovesna je bila prosla-v:', ki sta jo v Šeškovem domu pripravili obe kočevski osemletki. V mladinsko organizacijo so na svečan način sprejeli 46 pionirk in pionirjev. 22 iz šole Mirka Bračiča in 24 iz šeškove šole. Po uvodnem nagovoru sekretarja občinskega komiteja LMS Slavka Pavliča so vsem izročili mladinske izkaznice in jim pripeli šopke cvetja. Čestitali pa so jim predstavniki mladinske orga- biti mora politično aktiven državljan v komuni, po svojih močeh in nagnjenjih pa delati v kulturnih, gospodarskih in drugih družbenih organizacijah. Novosprejetim mladincem je v krajšem nagovoru čestitala tudi Anica Nagode, članica ObO SZDL in poudarila, da mora mladina delati na svetlih vzgledih skojevcev in za primer dala Dušana Bravni- čarja, ki je bil voditelj SKOJ na Kočevskem, in ravnatelja obeh osemletk; Ludvika Goloba, ki je komaj 14 let star bil partizan in voditelj SKOJ ter Tilko Kovačevič, ki je bila prva sekretarka SKOJ na območju Mozelj. Pester program proslave pa so izvajali pevci, recitatorji in har1-monikašj. Mc bene organizacije, delovni kolekti- n'zacije, šole in pionirji. vi. Program naj bo tem kot orientacija za dajanje njihovih konkretnih potreb in uslug, ki jim bo DU lahko nudila. Delavski univerzi v Kočevju želimo veliko uspehov pri njenem izobraževalnem delu. Zaradi izrednega pomena njenega dela moramo ustanovitev Delavske univerze samo pozdraviti! S V Generalni skupščini tudi po 13. glasovanju niso mogli izvoliti tretjega nestalnega člana Varnostnega sveta, katerega rok iraja dve leti. Kandidirali sta 2 državi: Poljska in Turčija. Prva je dobila 46 glasov, druga pa 34. Ker nobena od njiju ni mogla dobiti predpisane dvotretjinske večine, so glasovanje preložili za nedoločen čas. Ceylon in Ekvador sta bili izvoljeni na prvi dve izpraznjeni mesti že po prvem glasovanju. ® Generalna (Skupščina ZN je z večino glasov sklenila, da pride vprašanje Tibeta na dnevni red tega zasedanja. Proti vključitvi tibe- Tov. Pavlič jim je govoril o dolžnostih jn pravicah članov LMS in dejal, da se mora mladina boriti za uresničevanje programskih načel organizacije; bogatiti mora svo- tanskega vprašanja v dnevni red je je politično in ideološko znanje ter skrbeti za svojo splošno in strokovno izobrazbo. Nadalje mora mladina aktivno delati v svoji organizaciji jn izvajati sprejete sklepe, govoril vodja indonezijske delegacije. Med drugim je dejal, da o tem problemu ni mogoče razpravljati, če ne bo navzoč predstavnik LR Kitajske. Sovjetski predstavnik pa Blagajna vseh naših žepov Naloge socialnega zavarovanja v naši družbeni ureditvi so velike. Število zavarovancev narašča iz leta v leto, s tem pa se povečuje tudi problematika v vprašanju zdravstva, higiensko tehnična zaščita 37.392 delovnih dni!!! Da se skrivajo za temi številkami izgubljeni milijoni, ni potrebno povedati. Življenjski pogoji naših delovnih ljudi so se izboljšali, zdravstvena mreža je precej razvita, ljudje na pri delu itd. V tem sestavku se bomo dotaknili (nekaterih problemov podružnice Zavoda za socialno zavarovanje Kočevje. V kočevski občini je bilo v prvi polovici leta 5711 zavarovancev ali za 3,2 % več kot lani. Ko govorimo o socialnem zavarovanju moramo nehote pomisliti na velike izdatke, ki jih daje Zavod za zdravljenje raznih bolezni in nesreč pri delu. Na Zavodu so zabeležili v prvem polletju lebps skupno 4968 primerov bolezni in 733 nesreč pri delu. Zaradi bolezni in nesreč pri delu je bilo v prvem polletju t. 1. izgubljeno »samo« dela v podjetjih, bolezni, nezgod splošno boljše živijo kot pa so pred leti. Zato se nam zdi številka o izgubljenih delovnih dnevih zaradi bolezni visoka. In vendar je tako. Pri tem se nam nehote vsiljuje mišek da imamo več primerov namišljenih bolnikov, ki gredo za vsako malenkost k zdravniku. Bolezni do 7 dni je bilo zabeleženih letos 3924 primerov, ali za 859 primerov več kot lani!!! Število nesreč pri delu je bilo v letošnjem primeru resda nekaj manj kot lani, vendar je njihovo število še vedno previsoko. Pri obravnavanju tega vprašanja se zdi kot da smo v 'začaranem krogu. Imamo zaščitna sredstva proti nezgodam, higiensko tehnično zaščito, inšpektorja za delo pri ObLO, izdajajo odločbe za odpravo nepravilnosti pri podjetju. Toda kljub vsemu so vsa prizadevanja rodila doslej bolj pičel uspeh. Kje so torej vzroki? O tem si je že marsikdo razbijal glave, verjetno pa najmanj tisti, ki bi lahko imeli največji uspeh — odgovorni v podjetju. V nekaterih večjih podjetjih imajo nameščene HTZ tehnike. Tj so pa običajno slabo plačani, zato je razumljivo, da se preveč ne trudijo pri svojem delu. Inšpektor za delo je izdal vrsto odločb peto široko platno in iz ognja naj- ^’^erL™Inl prej rešujejo ranjence, otroke, žene in nato gasilce. Zadnji se ne Ogenj je pogašen, toda zgorele so tudi stopnice. Gasilec, ki je z vrha stavbe gasil, se po vrvi spušča navzdol morejo spuščati več po platnu, zato pritrdijo močno vrv in se po njej spustijo. Ob stavbi so napeljani električni in telefonski vodi, zato je potrebna velika spretnost, da pride nepoškodovan na tla. Sobotni večer v Kočevju Pod večer so se gosti, težki obla- so vsi ljudje ob sobotah zvečer?«, ki razkadili in poslednji sončni sem se vprašal. V gostilnah, v ka-žarkj so pokukali iznad Mestnega varni, kjer gledajo televizijo... Saj vrha na Kočevje. Deževne kaplje na listjii so se zableščale, zalesketale so se mokre strehe in šipe, toda sonce je bilo že preslabotno, da bi popilo vso mokroto. Kmalu se je sončna krogla potopila za hribe, nad zemljo pa se je pričel spuščati mrak ... Iz tal pod hribom kam drugam pa človek res ne more. Kino ... kavarna ... gostilna. In teden je pri kraju'... in prične se nov, z njim novo delo, nove skrbi. Da, življenje je kljub vsemu pestro! Kočevska kegljišča so vedno dobro obiskana. Pri nas ljudje radi colenga, pa ga moram dati malo na zob!!«... Visoko v zvoniku je zaškripalo, premaknili so se vzvodi in nočno tišino je pretrgalo deset udarcev. Deset je ura... Po mestu je zdrvel »Fičo«, njegovi žarometi so za trenutek oplazili zidove hiš in izginili. Mimo se je pripeljal samoten kolesar... Kavarna je bila razsvetljena, iz nje pa je prihajalo so se pričele dvigati megle in skozi balinajo, preganjajo na ta način nejasno mrmranje. Vstopil sem. Kot gosto megleno zaveso se je zašli šala enolična žabja pesem . . . Sobota je in precej hladno, zato se ljudje raje drže po domovih. Ta dan se mi zdi že od nekdaj najbolj dolgočasen, čeprav mi je bilo ob misli, da bom drugi dan prost, vedno prijetno ... Toda prav zaradi tega občutka brezdelja se večkrat hisem imel kam dati... Tako sem dolgčas in pozabijo na vsakdanje težave. »Pri lovcu« je bilo na vrtu kljub hladu precej živahno. Šesterica kegljačev se je vztrajno sukala po kegljišču, nekdo pa je zamišljeno raztezal meh. Eden ali dva para sta se skušala ogreti na plesišču ... »Ljubica, trikrat po dva deci!« so naročili kegljači, ki so zgubili tudj tisto soboto brezciljno pohaj- igro...« Sedaj bo drugače...«, je k°val po mestu, opazoval ljudi in trojica obljubila. »Bližaj!« »Punt? "aravo in pri tem skušal čim manj Ne? Naj tolčem?« Pomeril je, zamisliti ... mižal na eno oko, zamahnil z ro- Odšel sem na Rudnik v kino. Film ko in krogla je v lepem loku zle- v kinu so sedeli gostje pred televizorjem, drugi pa so bili zatopljeni v branje revij in časopisov. Šahovski klub je bil prazen, toliko bolj pa je bil zaseden kvartaški kotiček. Ti se niso zmenili za televizijski program, za prijetno glasbo, za ljudi okrog sebe. Vztrajno so mešali in metali karte, pili in kadili... Kot rahla meglica je plaval nad vsemi cigaretni dim. Že nekoliko okajen gost se je pretegnil na stolu, zazehal, pomežiknil deklici v kotu in iz njegovih ust se je utrgalo nekaj pesmi po- ne vem, vendar kot sem dejal, poizkusili smo. Če se bo Italijanka obnesla jo bomo tudi za naprej sejali.« »Kako pa drugače pri vas?« »Novega dovolj, samo nič razveseljivih novic. Naj začnem z zadružnim domom (nekateri ga imenujejo trgovski dom), katerega gradnja je obstala na pol poti. V spodnjih prostorih je dom dograjen. V njem so dobili prostore trgovina in gasilci, gornji del pa je dograjen samo v surovem stanju. V gornjem delu doma je določen prostor za šolo. Gorniški učenci se še vedno stiskajo v prostorih stare šole, ki ne ustrezajo svojemu namenu. Tudi KUD »Majde Šilc« nujno rabi prostor za svojo dejavnost. Tudi temu društvu je namenjen prostor v novem domu.« »Zakaj pa ste prenehali z delom?« »Zmanjkalo je finančnih sredstev in tudi za naprej ne vemo kdaj to dom v celoti dograjen.« »Kolikor vem imate na Gori že nekaj let elektriko. Ali ste zadovoljni z njo?« »Mislim, da smo dobili na Goro elektriko 1952. leta. Tudi z elektriko ni vse v redu. Dve vasi to so Petrinci in Janeži imajo industrijski tok in v njihovih hišah elektrika lepo sveti, v vaseh Kržeti, Kračah in Betonovo pa nimajo industrijskega toka. Elektrika v teh vaseh slabo sveti, tako da se radio v večernih urah sploh ne sliši. V prizadetih vaseh so izbrali režijski odbor za napeljavo industrijskega toka. Ta se po svojih močeh trudi, da bi prišlo do izboljšanja elektrike. Ljudje so prispevali v ta namen les v vrednosti 500.000 din.« »In kdaj miglite, boste prišli do industrijskega toka ...« »Ja, zadeva je toliko komplicirana, ker bo potrebno prej zgraditi še transformator. Ta to pa stal baje okrog 2,000.000 din. Toliko pa nismo sposobni, da bi ga sami zgradili. Tako smo prisiljeni kljub vsej naši dobri volji in prispevku, ki za naše tri male vasice ni bil majhen, da ob večerih še naprej sedimo ob slabi razsvetljavi, čeprav imamo elektriko. ..« Naneslo je, da sva z Andrejev-cevim očetom obdelala samo senčne strani, ne pa tudi sončnih, ki jih imajo kot drugje tudi na Gori. To pa je nama preprečila prehitra ločitev; zavila sva vsak po svojih opravkih. Bodo pa dobre stvari z Gore prišle drugič na vrsto. Andre-jevcemu očetu in ostalim Gornikom želim, da bi italijanka dobro uspevala, da bi se našla sredstva za dograditev doma ter da bi tudi elektrika svetila tako kot si želijo ljudje na Gori... i, .' , -k- »tema«. Pripovedoval je, da so imeli letos planirano posejati v zadružnem sodelovanju 10 ha italijanske pšenice. Plan so dosegli in pol hektara še presegli. Letošnji rezultati Italijanke »Salto« in »Elja« so bili zgovorni dokaz, da se izplača sejati Italijanko. Povprečen donos je znašal od 3000 do 3600 kilogramov na hektar. Pridelek domače pšenice je bil veliko slabši. Ječmena so posejali kmetovalci v zadružnem sodelovanju okrog dva hektara. Letos so sejali italijansko pšenico »Salto« in »San pastore« — približno vsake pol. Zadruga je pravočasno poskrbela za umetna gnojila, semena in drugo. Sedaj je dolžnost kmetovalcev, da se bodo držali strokovnih navodil, da to seme dalo to kar pričakujemo od njega. »Kako izgleda sodelovanje, med zadrugo in kmetom v zvezi z dajatvami, ki jih mora plačati kooperant za vložene stroške zadrugi?« »Lani je Kmetijska zadruga zaračunala 15 % akumulacije za vloženo sodelovanje, letos pa je sodelovanje v drugačni obliki. Sedaj je določen prispevek kooperanta zadrugi v sami pogodbi. Kooperant plača zadrugi po površini in v naturi.« Še sva razpravljala o pogodbenem sodelovanju, o tem, da vlada med kmetovalci precejšnje zanimanje za italijansko pšenico in drugih stvareh. Potem sva se »vrgla« na živinorejo. Sodraška dolina je znana po razviti živinoreji. Le-ta ima tu že dolgoletno tradicijo. Živinoreja daje kmetovalcem lepe dohodke ... »Na zadnji seji zadružnega sveta,,« je dejal tovariš upravnik, »smo razpravljali o ureditvi hlevov za živino in agromeritvenih delih na pašnikih na Travni gori. Imamo že izdelan načrt za agromelioracijo pašnikov (ureditev zemlje na pašnikih) in adaptacijo hlevov na Travni gori. Zgradili bomo senik in dogradili hišo za oskrbnika. Načrt obsega tudi nabavo 50 glav mlade plemenske goveje živine na Travni gori.« »Pa krediti,« me je zanimalo. »Kredit bomo dobili le za nabave živine in agromelioracije, vsa ostala investicijska dela pa bomo finansirali iz lastnih zadružnih skladov, in sicer v višini okrog 4 milijonov dinarjev, za 7 milijonov din pa bomo najeli kredit.« Zvedel sem tudi, da so agromelioracijska dela na pašnikih na Travni gori v teku. -k bil slab, dvorana pa je bila kljub tela. Tresk in nezaželena krogla se dobnega: »Ne grem domov, ne grem Torek KOLEDAR Sobota, 17. oktobra — Mira Nedelja, 18. oktobra — Luka Ponedeljek, 19. oktobra — Etbin ftemu na pol prazna. Dve uri sta žal, yse prehitro minili. Zopet smo sto-Dili v noč; objel me je hlad. Me-sto je mirovalo, ovito v rahlo medeno kopreno, skozi katero so se tu in tam svetlikale luči; čevlji so ^se preglasno udarjali ob asfalt, ki se je motno lesketal v soju cestnih svetilk. Naj grem spat? Ne... poglejmo ra.ie malo po mestu, saj menda še ne spijo vsi?! — Zavil sem na postajo. Ogrnjena v temen plašč no-je čakala vlak iz Ljubljane. Tišina. Nenadoma pa sem začul veselo pesem o ljubici in vinčku ... peronu je sedela sku-vala ft’ Se smejala i" prepe. »Dajmo še tole, Avsenikovo!« je eden predlagal. »Nak, to smo že. Ne bi raje kakšno bolj moderno? je odkotalila proč... »Šiška!«, je zaklical eden in po taktu polke zaplesal po kegljišču. Drugi se ni strinjal in morali so zmeriti. Kakor pri vsaki igri, tudi tukaj ni manjkalo kibicev. Vzpodbujali so eno ali drugo stran in jim seveda pomagali s strokovnimi nasveti domov ...« Dvignil se je, stopil od mize do mize, se skušal z vsakim zaplesti v pogovor in le s težavo so ga spremljevalci spravili domov. Toda še dolgo je pred vrati odmeval njegov; »Ne grem domov, ne grem domov...« Počasi se je kavarna umirila, ce- 20. oktobra — Felicijan Tudj pri »Kmetu« so navdušeno ste so se izpraznile. Ostala je samo balinali, toda ti igralci so bili že še svetloba uličnih svetilk, soj me. malo pod paro, zato jim tudi roke seča, megla in pesem žab v dalja- niso bile več prav sigurne. Zažejalo me je, zato sem stonil k Činklu na čašo piva. Prepričal sem se, da človek v gostilni vedno sliši kaj novega. Skupina gostov, k; je dala dve mizi skupaj, je verjetno nekaj praznovala, mlad fant pri mizi v kotu je nestrpno pogledoval na uto — verjetno je koga čakal, pri sosednji mizi pa je sedela skupinica mladih delavcev, Hrvatov. V Ko tavam po dežju?« Zapel je, dru- njihovi družbi je sedel pobič, ki je 9i so mu pritegnili. V vesel napev menda še lansko leto hodil v gim-je vmešala nenadoma rudniška nazijo. Pred njimi sta se na mizi sirena, ga za trenutek preglasila, šopirila dva litra vina! Radi bi za-hato pa prav počasi pojenjala. Kot peli, pa jim ni prav šlo, zato so se vi... Za mestom je zapiskala lokomotiva, jutri pa bo nedelja ... Franc G. STRELCI SO TEKMOVALI V RIBNICI Strelska družina »Jelenov žleb« iz Ribnice je v počastitev 40. obletnice KPJ organizirala v nedeljo 11. oktobra strelsko tekmovanje z malokalibrsko puško. Na tekmovanje je povabila sosednje strelske Sreda, 21. oktobra — Urška Četrtek, 22. oktobra -r- Zorislava Petek, 23. oktobra — Severin GIBANJE PREBIVALSTVA RIBNICA Rodili sta: Špilak Ana, delavka iz Ribnice 194 — deklico Slavko in Krže Anica, gospodinja iz Kržetov 19 — deklico Ljudmilo. DRAGA Umrla sta: Mihelič Blaž, osebni upokojenec iz Črnega potoka 9, star 79 let. Na Golniku je umrl Rus Aleksander, pismonoša iz Loškega potoka, star 47 let. DOBREPOLJE V ljubljanski porodnišnici je rodila Novak Marija, gospodinja iz Male vasi 21 — dečka Henrika. Umrl je Levstek Anton, soc. pod- sovjetsko-jugoslovanski barv. film »Aleksa Dundič«; 24. in 25. okt. ameriški barvni film »Valentino«. RIBNICA; 17. in 18. oktobra franc, barvni film »Helena in možje«; 24. in 25. oktobra ameriški film »Onstran v gozdu«. SODRAŽICA; 17. in 18. oktobra češki barvni Švejk«; 24. riški barvni film »Mož iz Kolorada«. LOŠKI POTOK; 18. oktobra ameriški barvni film »Gog«; 25. okt. jugoslovanski film »Naša pota se razidejo«. VELIKE LAŠČE; 17. in 18. oktobra ameriški film »Gospod 880«; 24. in 25. oktobra ameriški film »Proti pričam«. DOBREPOLJE: 17. in 18. oktobra X. francoski barvni cinemascopski nisem plačnik za dolgove, ki jih je naredila moja žena Ivanka Šmi-goc. Prizadeti naj se obrnejo na njen naslov: Šmigoc Ivanka, Pečki 24, pošta Makole pri Poljčanah. ČESTITKA Tereziji Grivec iz Grčaric želije film »Dobri vojak za god vse najboljše mož, sin Lojze in 25. oktobra ame- z ženo, France in Albina. DEŽURNE TRGOVINE Dežurno službo imajo: v soboto, 17. oktobra od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure trgovina »Oskrba«, Ulica Jožeta Šeška. V soboto, 24. oktobra, ob istem času, ima dežurno službo trgovina »Potrošnik«, Reška cesta. NOV DELOVNI ČAS TRGOVIN Kakor vsako leto, je tudi letos film »Vrnil Se bom v Kandaro«; v skladu z veljavnimi predpisi pod-21. oktobra amer. film »Ljudje jetje »Trgopromet« Kočevje spre-iz Arana«; 24. in 25. okt. ital. menilo za čas zimske sezone de- družine iz Velikih tašč,' Sodražice, Piranac iz Doma počitka, Ponikve, 7 zadnjih vzdihljajih je še dolgo hropla ... Nekje na rudniku je cvi-leče zapiskala lokomotiva ... »Kje raje silili s pijačo. Vprašal sem tistega, ki sem ga poznal: »Kaj bi se rad napil?« »Ja, veš, danes je 'čelik del družabnega življenja v Kočevju se odvija v lokalih gostinskega podjetja »Pugled«, predvsem v kavami in v baru hotela Ortneka!, Grčaric, Loškega potoka ter iz Kočevja. Vabilu pa se je odzvala samo ekipa strelske družine iz Kočevja. Tako so tekmovale tri ekipe iz Ribnice ter ekipa jz Kočevja. Ta je s svojim uspehom pokazala, da nima samo razumevanja za razvijanje strelstva, temveč da so res dobri in izbrani strelci; zasedli so prvo mesto. Po končanem tekmovanju je predsednik strelske družine »Jelenov žleb« tovariš Franc Logonder čes'ital najboljši ekipi ter ji v priznanje za doseženo I. mesto izročil »ribniški šopek«. Darilo naj tekmovalce spominja na uspelo tekmovanje ter spodbuja k nadaljne. mu sodelovanju med strelskimi družinami. — *___ CESTNA RAZSVETLJAVA Od kavarne do hotela v Kočevju pripravljajo novo cestno razsvetljavo. Ta to sodobno urejena, na železnih stebrih in kablovski izvedbi. Namestili bodo živosrebrne žarnice. Računajo, da bodo dela dokončana do 24. oktobra. star 83 let. SODRAŽICA Umrla je Čampa Frančiška, roj. Marolt, preužitkarica iz Sodražice 46, stara 82 let. KOČEVJE Poročili so se: Lipovec Franjo, trg. poslovodja iz Starega loga 6, star 28 let in Kenda Francka, trg. pomočnica iz Kočevja, Ljubljanska cesta 8, stara 19 let: Kovač Anton, delavec iz Slovenske vasi 38, star 26 let in Ovsenik Frančiška, delavka iz Slovenske vasi 38, stara 19 let. Rodila je Horvat Alojzija, gosoo. dinja iz Stare cerkve 45 — dečka Slavka. KINO JADRAN, Kočevje: od 16. do 18. okt. ameriški barvni cinemascon-ski film »Tri Evina lica!«; 18. oktobra matineja filma »Deklica in hrasf«; od 20. do 22. oktobra jug oslovansko-jtali lanski barvni film »Veljka modra cesta«; od 23. do 25. okt. italijanski barvni cinemascopski film »Carstvo sonca«. SVOBODA, Rudnik: 17. in 18. okt. barvni film »Odisej«. PONIKVE; 22. oktobra amer. »Ljudje iz Arana«. KOČEVSKA REKA: 17. in 18 jugoslovanski film »V soboto zvečer«; 21. oktobra angl. film »Jokaj, ljubljena zemlja«; 24. in 25. oktobra italijanski barvni film »Lukrecia Borgia«. PREDGRAD: 17. in 18. oktobra mehiški film »Umiram srečna«; 24. in 25. oktobra angleški barv. film »Pariz mesto zaljubljenih«. BROD NA KOLPI: 17. in 18. okt. italijanski film »Sto let ljubezni«; 24. in 25. oiktobra barvni film »Gospodar Balantraca«. ZAHVALA Ob smrti naše drage mame VALENT AR MARIJE Šalke vasi, se prisrčno zahvalju- lovni čas svojih trgovin in proda-film jaln. Od 15. okt. 1959 do 15. aprila okt. naslednjega leta, bodo trgovine odprte v dopoldanskih urah od 8. do 12. ure. V popoldanskih urah pa od 14. do 17. ure. Ob sobotah bodo trgovine odprte od 8. do 14. ure. Dežurne trgovine pa od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Mlekarne bodo ob delavnikih odprte od 6. do 10. ure in od 13. da 16. ure. Ob nedeljah pa od 6. do 10. ure. V Tržnici to prodajalna sadja-ze-lenjave odprta vsak dan od 6. do 13. ure, d očim trgovina s sadjem in zelenjavo posluje enako kako* ostale trgovine. »Trgopromet« Kočevje jemo Pojetovim, Letnarjevim, Cim- fzdaja in tiska ČZP »Kočevski tisk« pričevim in Sturmovim za pomoč v Kočevju. Urejuje uredniški odbor ob njeni smrti. Prisrčna hvala rud- — Odgovorni ured. Matija Cetinski niški godbi, ki jo je spremila na njeni zadnji poti, društvu upokojencev za udeležbo, kakor tudi vsem prijateljem in znancem ter kolektivu Veterinarske bolnice za izraženo sožalje. Žalujoči OBVESTILO Podpisani Šmigoc Branko iz Kočevja, Trg svobode 5, obveščam, da — Uredništvo in uprava V Kočevju, Ljubljanska cesta 14a, telefon 3-89. Naročnina je din 400.—, polletna din 200,— in je plačljiva v naprej. Za inozemstvo je din 800,— oz. 2,5 ameriškega dolarja. Tekoči račve 600-713 1-265 pri KB, podružnica za Kočevje. Poštnima plačana v gotovimi. POSREDUJEJO Sodišče me je obtožilo brez moje prisotnosti, da moram plačati tožniku nek znesek. Pritožil sem $e na Okrožno sodišče, toda niso hoteli zaslišati novih prič. -Korn naj se še obrnem! B. M. Kuželj 14 V vsaki odločbi sodišča je navedeno kam in do kdaj se lahko pritožite. __*__ Pred meseci sem kupil motorno kolo in pravijo, da bom moral plačati davek za vse leto. Kaj pravite Vi? I. Z. Dobrepolje Nič, ker nimam motorja. __*___ V časopisih večkrat berem, da je obisk potekal po protokolu. Ne razumem kaj to pomeni. »Želim pojasnila« Protokol pomeni zapisnik. Izraz pa tudi pomeni, da je diplomatski ali drug državni obisk potekal po naprej določenem redu. Torej vse je zapisano in v naprej določeno. — * — Iz zemljepisa vem, da je Mrtvo morje tri sto metrov pod morsko globino; zctnima me, koliko je to morje globoko in zakaj se imenuje »mrtvo«. Tonček K. Ribnica Gladina Mrtvega morja je 394 metrov nižja od morske gladine, globoko pa je 399 metrov. Mrtvo pa se imenuje zato, ker v njem ni rib in drugega življenja. V vodi je preveč soli. __*___ Ko bo zapadel prvi sneg, bo medved legel k zimskemu počitku. Zanima me, koliko medved zgubi na teži, ko vso zimo sni in če jedo medvedje meso. Kn. G. Rudnik Med zimskim spanjem zgubi medved več kot polovico svoje teže. Ponekod, pri nas ne, jedo medvedje meso in zlasti cenijo stopala. __*___ Imam posebno vprašanje. Zanima me, če bodo posneli tudi III. del filma »Vesna« in če je res, da sta glavna igralca teh filmov Metka Gabrijelčič (Vesna) in Franek Trefalt (Samo) poročena. Radovedna Vesna Oba sedanja filma »Vesna« sta vsak zase zaključeni zgodbi in ni nobene potrebe po nadaljevanju. Ni pa izključeno, da bi z istimi igralci posneli še kak film s podobno vsebino. Vesna in Samo pa sta bila poročena samo v filmu. __* — V naši vasi so ljudje kljub naprednemu gospodarjenju miselno zelo zaostali in kaj radi razširjajo vesti, ki sploh nimajo osnove. Pogosto se zgodi, da kdo kako stvar zve od sorodnikov iz Amerike in že nastane preplah. Kmetje imajo precej denarja, ki ga hranijo kot pravimo v nogavicah. Te dni pa se je razširila vest, da bodo v kratkem zamenjali denar in če je kaj resnice na tem, prosim objavite! Pričakujem pojasnila Vest je resnična. Ženski, ki ji je poverjena dolžnost, da »brzojavno« raznaša novice povejte, da naj se vsi, ki imajo denar odpeljejo v Ribnico, Kočevje, Ljubljano ali naj gredo kar v domačo trgovino in tam zamenjajo svoj denar za dobrote, ki si jih srce zaželi. i K nas Dobili smo elektriko Fred kratkim smo imeli vaščani Mirtovjčev se toplo zahvaljujemo Bosljive loke in Mjrtovičev v Kolp- predsedniku ObLO Janezu Riglerju, ski dolini veliko praznovanje. Zasvetila je električna luč in tako so se uresničile naše davne sanje. Imeli smo sicer že prej skromno električno napeljavo. Naredili smo jo še v partizanskih časih, 1. 1944. Pomagale so naše žene in dekleta, ki so pripravljale in postavljale drogove. Sedaj imamo trofazno elektriko iz elektrarne Zeleni vir pri Skradu. Že lansko leto so nam uredili napeljavo po hišah, letos pa je bilo treba postaviti drogove, konzole itd. Delo je potekalo zelo hitro. Imeli smo zelo dobre delavce Jožeta in Slavka, pa tudi mi vaščani smo pomagali pri delu. Vsak dan smo z veseljem ugotavljali, da se delo bliža h kraju. Potem pa je bilo treba počakati še mesec dni. V soboto 3. oktobra so prvič spustili električni tok. In naslednji dan je svetila po vseh hišah. Vsa drugačna in lepša se nam je zdela naša vas, prvič tako razsvetljena. Iz nekaterih hiš so prijetno odmevali tov. Grilu in ostalim tovarišem za njihovo prizadevanje in pomoč. Zahvala velja tudi 'našima električarjema Slavku in Jožetu, vodji našega prostovoljnega dela tov. Frbe-žarju in vaškemu odboru. Želimo, da bi tudi ostalim, ki elektrike sedaj še nimajo, kmalu zasvetila. T. S. TRAVNA GORA VABI Dom na Travni gori postaja vedno bolj obiskana turistična točka. Obisk ni zamrl tudi v jesenskih dneh. V preteklih dneh je bilo na Travni gori večje število mladih ljudi — srednješolske mladine iz Ljubljane. Dom na Travni gori se kot turistična zanimivost vedno bolj uveljavlja. Prepričani smo, da bo živahno v Domu tudi v zimskem času. V bližini doma so idealni smučarski tereni, ki bodo zadovoljili smučarske »ase« kakor tudi začetnike. Popravljamo poti Krajevni odbor v Predgradu je imel pred kratkim sejo, na kateri so razpravljali o raznjh gospodarskih vprašanjih, predvsem o popravilu vaških potov. Odbor je sprejel sklep, da se začne s popravilom poti (po domače Izgon) 15. oktobra. Ko bo pot urejena, bo imela zvezo z gozdno potjo proti Debelemu vrhu. Pot nameravajo urediti tako, da bo dostopna tudi za avtomobile vse do Vedra. Zato je prav, da se popravila omenjene njeno, da bo moral tisti, ki se ne bo hotel udeležiti dela plačati 1000 dinarjev dnevno. ŠTEVILNE SO BILE ŽRTVE, KI SO JIH NAŠI KRAJI DALI ZA SVOBODO IN BOLJŠE ŽIVLJENJE. PRIOBČUJEMO NJIHOVE KRATKE ŽIVLJENJEPISE V POČASTITEV NJIHOVEGA SPOMINA JURIJ MAURIN Rodil se je 10. aprila 1877 v Novem kotu. Ko so prišli v njihov kraj partizani, je za njih opravljal obveščevalno službo. Bil je interniran na Rabu, kjer je umrl od lakote leta 1942. ALOJZ TURK Rodil se je v Žimaricah v revni delavski družini 6. decembra 1911. Izdeloval je suho robo. Kmalu je začel podpirati osvobodilno gibanje; 11. avgusta 1942 so ga Italijani internirali v Treviso, kjer je ostal do kapitulacije Italije. Po 'vrnitvi iz internacije je vstopil v Tomšičevo brigado. V neki borbi z Nemci je bil 22. marca 1944 ranjen. Zdravil zvoki radia. Za nas je bilo to lepo poti udeležijo vsi zainteresirani in nepozabno doživetje. Slovesnosti ob otvoritvi so se odzvali tudi tovariši jz Kočevja in Osilnice. Vaščani Bosljive loke in prebivalci. Na seji odbora so razpravljali tudi o tem, da se morajo izpolnjevati sklepi zbora volivcev iz lanskega leta. Takrat je bilo skle- Pionirji, obiščite Rakovo dolino! Slovenski Kras skriva v svojem skalovju veliko naravnih lepot. Nekateri kraji so svetovno znani in jih ljudje često obiskujejo. Med njimi je tudi Rakova dolina. Skriva se med Cerknico in Postojno. Reka Raka je glavni odtok Cerkniškega ja era, izliva pa se pod zem- je že mračjlo, si jo nismo dobro ogledali. Ko smo prispeli pod Veliki vrh, je bilo že temno. Vseeno smo se po Boncarju vsi peljali. Domov smo prišli pozno zvečer. S potovanja smo prišli utrujeni, toda s seboj smo prinesli veliko lepih vtisov. Ta dan mi bo ostal ljo v reko Pivko. Nekaj časa teče vedno v spominu. Veliko je vas pod zemljo, nekaj čara pa po površju. Obdajajo jo visoke skalne stene, nad katerimi šumijo krašl:-" gozdovi. Tja smo se napotili mi pionirji iz osmega razreda šole v Sodražici. V torek zjutraj smo se zbrali s kolesi pred šolo. Bilo je zelo hladno jutro. Ko sta prišla tovariš j n tovarišica učiteljica, smo se odpeljali. Postajalo nam je toplo. Ko pa smo prišli na vrh, smo zagledali pred seboj valovito Bloško planoto. Prva postaja je bila pod Velikim Vrhom, druga na Bloški polici in tretja v Cerknici. Tam smo nekaj čaša počivali, nato pa smo na-trajalo dolgo in pionirjev, ki še niste bili v Rakovi dolini. Sami ne veste kakšno presenečenje vas čaka tam. Zato čim-prej pohitite tja, jaz pa vam želim srečno potovanje! Rezika Šilc uč. 8. raz. osn. šole Sodražica TO IN ONO NOVOGORIŠKI UČENCI Prepričani smo, da so bili Gori- NA OBISKU V LAŠČAH čani zadovoljni z izletom, saj so Iz vse Silovenije .obiščejo izlet- spoznali lep jesenski dan, lep ko-niki radi Lašče in njeno okolico, šček naše ožje domovine in da so Saj so se rodili naši veliki možje: odnesli lepe vtise. J- P. Trubar, Levstik in Stritar. Ta ko- ____________________________ šček dolenjske zemlje je pa tudi ———— slikovit. V soboto, dne 10. oktobra so prišli k nam dijaki III. in IV. razr. gimnazije iz Nove Gorice, pod vodstvom 2 profesoric, izmed katerih je tov. Marija Vedernjak bila pred leti ravnatelj kočevske gimnazije. Izletniki so si najprej ogledali Levstikovo rojstno hišo v Spodnjih Retjah. Nato so šli v Podsmreko. Stritarjevi sorodniki so jim postregli s sadjevcem in jabolki. Nekateri so tudi govorili s sinom sestre pisatelja Stritarja 84-letnim Matevžem Prijateljem. Na Levstikovem in Stritarjevem rojstnem domu so se podpisali. Iz Podsmreke so dijaki odšli na Rašico, kjer so si ogledali Trubarjev spomenik. Potem so odšli skozi Male Lašče na kolodvor. Vodiči so bili 3 dijaki osemletke, izmed katerih je Vladimir Peček Stritarjev sorodnik, in nek učitelj, ki je po ženi dalnji sorodnik Levstika in Stritarja. Umrl je France Picek V sredo 14. oktobra so položili v varstvo zemlje daleč naokrog znanega Francija Picka iz Ribnice. Se bi lahko živel, saj je imel šele 58 let, vendar ga je kruta smrt iztrgala iz rok družine ter prija- slavije je podpiral napredno gibanje, ki ga je vodila Partija, moralno in materialno. Aktivno je sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju. V NOV sta bila tudi njegova dva sinova, od katerih je eden daroval življenje za svobodo. Težka bolezen mu je izpodkopa- daljevali pot. Ni —„ .. znašli smo se v Rakovi dohni. Del teljev in znancev. Rakove kotline smo videli že s ce- Pokojni Picek je bil mož pošte-ste. Tam je bila ograja, od koder nega značaja. Bjl je naprednjak. V vala zdravje in zato je moral leči smo v globini zagledali reko Rako, naprednem duhu je vzgajal tudi v prerani grob. Težko prizadeti ki si utira pot med visokimi ska- sv0j0 družino. V času stare Jugo- družini izrekamo sožalje, lami. Še več pa smo videli, ko smo stali v bližini malega naravnega mostu. Nato smo se spustili še v samo kotlino. Pot nas je vodila po lepi peščeni stezici. Nekajkrat smo morali iti tudi čez vodo. Svetloba je prihajala iz okrogle odprtine nad nami, preko katere vodi mali naravni most. Rakova kotlina je bila nekdaj le podzemeljska jama, ki jo je s pomočjo drugih naravnih sil napravila reka Raka. Stropi so se vdrli in tako je nastal med vdrtinami mali naravni most, ki je najlepša znamenitost Rakove doline. Dolgo časa smo si ogledovali Rakovo dolino, toda čas je potekal in morali smo oditi. Nazaj smo vozili težje, kajti ustavljal nas je nasproten veter. Pot nas je vodila ob^ robu Cerkniškega jezera. Ustavili smo se tudi v Križni jami. Ker se SPOMINSKI DNEVI 20. X. 1941. so Nemci ustrelili v Kragujevcu 7.000 prebivalcev. 20. X. 1944. je Jugoslovanska armada skupaj z Rdečo arma- do osvobodila Beograd. 21. X. 1941. so izvršile partizanske edinice napad na kara-binersko postajo na Turjaku. 21. X. 1944,-so močne sovražne sile prodirale iz Novega mesta proti Kočevju. Udarna bataljona XV. in XVIII. Divizije sta jih napadla pri Laščah in prisilila k umiku. Na bojišču je ostalo 48 mrtvih sovražnikov. Od 15. do 23. X. 1943. so prodirali Nemci z močnimi silami preko Delnic in Broda proti Kočevju. ZA HITREJŠO REKONSTRUKCIJO OBRTI V Ljubljani je bila 8. oktobra seja Upravnega odbora obrtne zbornice ljubljanskega okraja. Na seji so ugotovili, da se obrt v okraju še vedno ne razvija tako kot bi se morala. Po pregledu občinskih planov je razvidno, da marsikje še vse premalo skrbijo za obrt. Družbeni plan OLO je predvidel 219 milijonov din za razvoj obrti; skupni družbeni plan občin pa je predvidel le 162 milijonov dinarjev za napredek obrti. Da se ta panoga tako slabo razvija, so kriva največ podjetja sama, ker vse premalo izkoriščajo razpoložljive investicije (doslej so porabili komaj 35 milijonov din!). Po drugi strani pa močno narašča privatna obrt, ponekod celo na škodo družbenemu sektorju; pri tem posamezni privatniki krepko bogatijo ... Razpravljali so tudi o uvozu opreme in reprodukcijskega materiala, potrebnega v obrti. Pri izbiri materiala, ki naj bi ga uvozili, potrebe nekaterih podjetij niso bile dovolj pretehtane. Za uvoz reprodukcijskega materiala je bilo na razpolago 30 milijonov din, porabili pa so komaj nekaj več kot dva milijona. — Na koncu so govorili tudi o vajenskih šolah in domovih, kjer se šola precej industrijske mladine. Zato bi bilo dobro, da bi za gradnjo domov prispevala primeren delež tudi industrija. -c VEDNO VEČ POGODB V KOOPERACIJI Na področju Kmetijske zadruge Predgrad so zabeležili letos lepe uspehe v pogodbenem sodelovanju. Dosedaj imajo sklenjenih že 69 pogodb za pšenico na površini 19,40 ha, za ječmen 11 pogodb na 1,18 ha, detelje U pogodb na 3,15 ha, za travnike 22 pogodb na 7,65 ha, krom- se je v bolnici Triglav nad Kamnikom. Partizansko bolnico so Nemci odkrili in vse ranjence zaklali in sežgali. Zapustil je ženo in dvoje otrok. VLADIMIR VRTAČNIK Rojen je bil 31. X. 1907 v Ljubljani. Po poklicu je bil učitelj. Nazadnje je služboval v Loškem potoku. V času italijanske okupacije je bil že od začetka organizator in voditelj narodnoosvobodilnega gibanja v teh krajih. Po njegovi zaslugi se je osvobodilno gibanje razmahnilo že v začetku oboroženega upora. Z delom v sokolskem društvu je učitelj Vrtačnik vzgajal mladino v naprednem duhu, ki je kasneje, ko je prišel sovražnik, med prvimi stopila v partizansko vojsko. 29. VI. 1942 je Vrtačnik vstopil v Kočevski odred. Nahajal se je v štabu odreda kot operativni oficir. V znani borbi v Taborski steni z Italijani je hrabri partizanski oficir Vrtačnik padel v boju. To je bilo 24. VII. 1942. Požrtvovalno delo komunista in prvoborca Vladimirja Vrtačnika je obrodilo bogate sadove. DORE ŽAGAR Rodil se je v Ložu pri Starem trgu, nazadnje pa je živel v Ribnici. Izhajal je iz obrtniške družine, zato se je tudi sam posvetil obrti. Bil je sobni slikar. Z narodnoosvobodilnim gibanjem je začet aktivno sodelovati že 1. 1942. Udeleževal Sp je tajnih sestankov, zbiral orožje, hrano in drugo. L. 1943 je stopil v partizane. Decembra istega leta, v času nemške ofenzive, so ga Nemci ujeli. Zaprt je bil v Ljubljani. 17. marca 1944 set ga internirali v Dachau, kjer je 30. VII. 1944 umrl. Partija na Kočevskem pred in med vojno PARTIZANSKI ZAKON (Nadaljevanje) Čl. 5 — Dolžnost in pravice partizanov. 1. Partizan mora imeti čvrst značaj, iskren mora biti proti poveljniku in tovarišem, globoko vdan osvobodilni stvari slovenskega naroda in delavnega ljudstva, potrpežljiv in poln samoobvladanja v vsakdanjih naporih, biti mora hraber, iniciativen, hladnokrven, odločen v borbi s sovražnikom, skromen, nesebičen ln tovariški v razmerju do svojih bojnih tovarišev. Disciplina je glavna partizanska dolžnost, ker brez nje ni mogoče uresničiti nobenega dejanja. Naložena povelja se morajo takoj in brezpogojno izvršiti. Ako partizanu naloženo povelje ni razumljivo, naj prosi poveljnika za pojasnilo, nakar naj povelje takoj in brezpogojno izvrši. Partizanska disciplina je prostovoljna in zgrajena na zavesti, da brez njenega železnega izpolnjevanja ni mogoče zmagovito dokončati osvobodilnega dela. Izhajati mora iz zaupanja in sodelo- vanja, a ne iz strahu pred kaznijo. Disciplina v borbi vzdržuje red in enotnost dejstva, ki temelji na vzajemnem tovariškem zaupanju, tako da je poveljnik brez skrbi, da se njegova povelja izvršujejo pa naj naletijo na kakršnekoli težave in ovire. -x Disciplina v streljanju, daje udejstvovanju orožja in taktičnim ukrepom vso njihovo vrednost ter zagotavlja koristno trošenje municije. 2. Vsakemu partizanu mora čut dolžnosti kazati pot pri izvrševanju težkih nalog. Izvrševati mora svojo dolžnost zavestno in požrtvovalno z veseljem in ponosom, v jasnem prepričanju, da vrši veliko, pravično revolucionarno delo, ki mora postati najslavnejša stvar v zgodovini slovenskega naroda. Posebno natančen in vesten mora biti pri vršenju stražarskih dolžnosti ponoči in na bojišču. 3. Partizan ne sprejme nobenih osebnih materialnih nagrad. Notranja zavest in prepričanje, da se bori za svoj narod in delovno ljudstvo je tista gonilna sila, ki ga že- ne da vrši požrtvovalno in nesebično svojo težko službo. Ljubezen in podpora ljudskih množic sta mu najvišja nagrada. 4. Partizan ne sme v borbi ali drugače pustiti svojega tovariša ali poveljnika, če se ta nahaja v težkem položaju, če je napaden ali ranjen. Partizan mora s treznostjo in premišljenostjo do skrajnosti varovati svoje življenje in življenje svojih tovarišev in poveljnikov. 5. Partizan mora varovati svojo čast in čast osvobodilne partizanske edinice. Ne sme se pregrešiti in omadeževati z dejanji nasilja nad delovnim ljudstvom, ne glede na politično in nacionalno pripadnost. Partizan ne sme samovoljno posegati v imovino delovnega ljudstva in če je potrebno mora tudi s smrtno kaznijo kaznovati vse poizkuse razbojniških napadov ali tatvine s strani neodgovornih elementov, ki bi se morebiti pojavile. Partizan mora biti najnesebičnejši zaščitnik delovnega ljudstva. Čl. 6. Partizanska prisega se glasi takole: Jaz, partizan osvobodilne ljudske armade slovenskega naroda, ki se ob boku slavne Delavsko-kmečke Rdeče armade Sovjetske zveze ter vseh ostalih za svobodo se borečih narodov borim za osvoboditev in združitev slovenskega naroda, za bratstvo in mir med narodi in med ljudmi, za srečnejšo bodočnost delovnega ljudstva, prisegam pred svojim narodom in svojimi sobojevniki, da bom oddal vse svoje sile in vse svoje sposobnosti ovobodilni stvari slovenskega naroda, delovnega ljudtva ter vsega naprednega in svobodoljubnega človeštva v sveti vojni proti fašističnim tlačiteljem in barbarom. Da ne bom napustil partizanskih vrst, v katere sem prostovoljno in zavestno vstopil, in ne odložim orožja do popolne zmage nad fašističnimi okupatorji, do popolnega uresničenja velikega osvobodilnega cilja slovenskega naroda. Prisegam, da bom v boju za te velike osvobodilne cilje s svojo krvjo branil čast in nedotakljivost naše partizanske zastave in da bom če bo to potrebno, žrtvoval tudi svoje življenje. Za svobodo v boj! JANEŽ JAKOB in MARIJA Doma sta bila iz Starega kota-Bila sta marljiva in poštena človeka, ki so ju sosedje zelo cenili. Skupno z ostalimi vaščani so Italijani tudi zakonca Janeža, kljub starosti internirali na Rabu. Zaradi bede in lakote je umrl Jakob že spomladi 1943, ko mu je bilo 80 let, njegova žena Marija pa je umrla v novembru istega leta, ko so jo premestili v Gonars v starosti 70‘ let. MARJETA MIKLIČ Rojena je bila v Novem kotu leta 1860, potem ko se je poročila pa je živela v Starem kotu. Tudi njo so Italijani odpeljali in internirali na Rabu, hišo pa zažgali. V revščini in pomanjkanju je umrla v taborišču 11. novembra 1942, ko ji je bilo 82 let. HELENA KEC Bilo ji je 78 let, ko je morala-zapustiti rodni dom in iti v taborišče smrti na Rabu. Italijani so V* internirali 29. julija, umrla P8 ;|r že v septembru istega leta. je morala zaradi lakote in slabih pogojev, ki so bili v taborišču. IVAN KNAVS Rodil se je 1918. leta v Loškem potoku. Po poklicu je bil delavec. Bil je naprednega mišljenja. V ___ „ . _ .... osvobodilno gibanje se je vključil pir 33 pogodb na 7,65 ha in za osta- med prvimi. Že leta 1941 je bil orle okopavine 37 pogodb na 4,62 ha. ganiziran v Osvobodilni fronti. Pre-Plan posevkov pšenice v zadružnem jemal in razpečaval je partizansko sodelovanju je presežen za 3,40 ha. 'literaturo, zbiral za partizansko Menijo, da bo presežen plan tudi vojsko orožje, hiano itd. Italijani za ostale kulture. Kmetovalci še so zvedeli za njegovo aktivnost ter vedno prihajajo v Kmetijsko za- 9? leta 1942 skupno z drugimi va-drugo jn sklepajo pogodbe. Da so s ca ni internirali. Po kapitulaciji bili v pogodbenem sodelovanju do- Italijo se je vrnil domov in potem seženi lepi uspehi, gre zasluga tudi vstopil v NOV. Nahajal se je v IX-prizadevanju tov. Lovrenčiča. brigadi. V boju z Nemci je padel nn X. 1943. ANTON FAJDIGA Rojen je bil v Novi Štifti pri Sodražici 1.913. leta. Po poklicu je bil krojač. Ob razsulu stare Jugoslavije so ga Nemci ujeli kot vojaka in ga internirali v Hanovru. Ko se je vrnil domov, so ga internirali Italijani v Gonarsu. Po kapitulaciji Italije se je vrnil domov, potem pa je vstopil v Tomšičevo brigado. V brigadi je opravljal delo intendanta. Padel je v borbi z Nemci na Štajerskem leta 1944. JOŽE ŠEGA Rojen je bil 1923. leta v Ravnem dolu pri Sodražici v družini malega kmeta. Po poklicu je bil delavec. Po kapitulaciji Jugoslavije se ie začel politično udejstvovati. Postal je simpatizer narodnoosvobodilnega gibanja. V partizansko vojsko je vstopil že leta 1942. V italijanski ofenzivi v avgustu 1942 so ga Italijani ujeli in potem v Ribnici ubili. Sledi še do 17. člena. Vrhovno poveljstvo Komunistična partija je bila na Kočevskem spomladi 1941 že zelo močna in utrjena. Imela je svoj Okrožni komite, katerega sekretar je bil Jože Šeško, člana pa Tomšič Ludvik in Marinč Tone. Sekretar okrajnega komiteja je bil Marinč Tone, člani pa: Tomšič Ludvik, Trtnik, Jenko Rajko, Za-kovšek Edi In drugi. Sekretar mestnega komiteja je bil Tone Bradač. Osnovne organizacije KPS so bile v Kočevju, na Rudniku, v Konca vasi, Ribnici, Velikih Laščah, Črnem potoku, Knežji lipi, Koprivniku in drugje. Potom delavskega prosvetnega društva »Vzajemnost« je partija še nadalje vzgajala mlade partijske kadre iz delavskih vrst fn jih vključevala med kandidate KPS in SKOJ. V takih razmerah je KP počela z organiziranjem Osvobodilne fronte na Kočevskem. Pri tem se je prvenstveno naslanjala na komunistično mladino, na SKOJ in ženska društva. Posebno pozornost je pa posvečala tudi ostalim organizacijam, kakor Sokolu, gasilcem in drugim društvom, kjer je imela nekatere svoje člane na vodilnih mestih v teh organizacijah. VREME Okrog 17. oktobra pričakujem0 kratkotrajno poslabšanje vremena, sicer pa bo suho in lepo vreme, trajalo približno do 20. oktobra. Od 25. oktobra dalje, pričakujem0 močno deževje z ohladitvijo. Vet' jetnost snežnih padavin do nižine-