Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) 1 Tanja Oblak Črnič, Dejan Jontes, Nika Šušterič, Katja Koren Ošljak, Jure Plaskan MEDIJSKA KULTURA IN DIGITALNI VSAKDAN MLADIH 2. del: Mediji, branje in prosti čas v času družbenih platform Poročilo raziskave v okviru ARRS projekta Medijski repertoarji mladih (J5-2564) Fakulteta za družbene vede 2023 2 Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) 3 4 Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) 5 O POROČILU Pričujoče poročilo je nadaljevanje predstavitve rezultatov obsežnejše kvantitativne raziskave o rabah digitalnih tehnologij in medijskih preferencah osnovnošolcev od 7. do 9. razreda in dijakov srednjih šol od 1. do 4. razreda. Gre za nacionalno raziskavo, ki je vključila skupaj več kot 3000 sodelujočih šolajočih se mladih. Cilj poročila je predstaviti podrobnejše rezultate o vzorcu anketirancev, njihovih socialnih okoliščinah in bivanjskih razmerah. Poleg socialno-demografske ravni pa je namen poročila tudi predstavitev rezultatov o rabah klasičnih medijev in vzorcih informiranja mladostnikov ter njihovem odnosu do branja in knjig. Poročilo se dotika tudi preferenčnih rab družbenih omrežij kot širših vzorcev preživljanja prostega časa in načina, kako se skozi digitalna omrežja vzpostavljajo razmerja z vrstniki. Poročilo navaja predvsem sumarne ugotovitve spletne ankete, ki je bila izvedena s pomočjo izbranih slovenskih šol, in ponuja deskriptivni vpogled v medijske preference mladih, v njihove televizijske, radijske in bralne izkušnje, v izbire družbenih omrežij in pomene, ki jih imajo družbene platforme v vrstniških kulturah. In končno, poročilo podrobneje govori tudi o udeležencih v raziskavi, da bi lažje razumeli njihove medsebojne socialne in kulturne distinkcije, predvsem za namene prihodnjih poglobljenih analiz. V poročilu v vseh omenjenih vsebinskih sklopih prikazujemo izključno opisne sumarne rezultate na obeh vzorcih mladostnikov, ponekod pa so podatki križani tudi glede na spol udeležencev. Spletna raziskava, ki je bila izvedena med marcem in junijem 2022, sicer predstavlja le del ugotovitev znanstvenega raziskovalnega projekta Medijski repertoarji mladih, ki vsakdanje življenje mladostnikov obravnava skozi perspektivo medijskih študij in poglobljeno raziskuje vlogo sodobnih Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani tehnologij v življenju mladostnikov. Projekt namreč celostno proučuje COBISS.SI-ID 157192707 vlogo sodobnih medijskih tehnologij in družbenih omrežij v sodobnem ISBN 978-961-295-052-1 (PDF) digitaliziranem vsakdanu mladih, in sicer na presečišču med seboj Izdajatelj: Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani, prepletenih družbenih sfer, ki imajo pri odraščanju mladostnikov odločilno v okviru temeljnega projekta Medijski repertoarji mladih (J5-2564) vlogo: družine, izobraževalnih okolij in vrstniških kultur. Založba: Fakulteta za družbene vede, Založba FDV, Ljubljana Leto izdaje: 2023 Jezikovni pregled: dr. Tina Lengar Verovnik Oblikovanje in prelom: Rok Marinšek Brezplačna publikacija Publikacija je dostopna na: medijimladih.si Publikacija je bila izdana s finančno podporo ARRS (v okviru temeljnega projekta Medijski repertoarji mladih: socialni, politični in kulturni aspekti digitaliziranega vsakdana pod šifro J5-2564). 6 Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) 7 O POROČILU 5 KLJUČNI PODATKI O RAZISKAVI 6 KULTURNE IN EKONOMSKE SPECIFIKE VZORCA 8 REGIONALNA ZASTOPANOST 9 UČNA USPEŠNOST: BOLJŠI OSNOVNOŠOLCI IN DEKLETA 10 ASPIRACIJE DIJAKOV IN NAČRTI ZA PRIHODNOST 12 DRUŽBENE OKOLIŠČINE, V KATERIH ODRAŠČAJO MLADI 14 EKONOMSKA SITUACIJA DRUŽIN IN MATERIALNA OPREMLJENOST DOMOV 15 TEHNOLOŠKA OPREMLJENOST DOMOV 16 PRISOTNOST KNJIG: INDIKATOR KULTURNEGA KAPITALA IN KORELACIJA S ŠOLSKIM USPEHOM 18 KLJUČNI MEDIJI, NOVICE IN BRANJE 21 KAJ NA TELEVIZIJI SPREMLJAJO MLADI, KJE IN S KOM 21 PODATKI RADIO MED MLADIMI 26 O RAZISKAVI INFORMIRANJE MLADIH 26 ODNOS DO BRANJA 27 Izvedba: PLATFORMIZACIJA VSAKDANA 30 PREFERENČNA OMREŽJA IN APLIKACIJE 30 marec–junij ZMOGLJIVOSTI PLATFORM KOT ODSEV NJIHOVE PRILJUBLJENOSTI 34 2022 PLATFORME MED OSNOVNOŠOLCI: SPOLNO HOMOGENE, A LOČLJIVE V PRAKSAH 34 PLATFORME MED DIJAKI: SPOLNE DISTINKCIJE V NAVZKRIŽNI HIBRIDNOSTI 39 OMREŽNE PRAKSE MED DIJAKI 43 VRSTNIŠKA KULTURA IN PROSTI ČAS MLADOSTNIKOV 46 SOBIVANJE Z VRSTNIKI 47 PREVLADUJOČE PROSTOČASNE AKTIVNOSTI 50 Število in starost SKLEPNA MISEL 54 LITERATURA IN VIRI 57 udeležencev: Tip šole: 3410 mladih 67 % osnovnošolcev od 12 do 19 let 33 % dijakov Spol: 50 % fantov 49 % deklet 1 % »drugo« 8 Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) 9 ter njihove aspiracije in načrte za prihodnost, prav tako pa prikazujemo tudi njihove percepcije o socialnih razmerah in ocene materialnih okoliščin, znotraj katerih odraščajo. REGIONALNA ZASTOPANOST Ker je rekrutiranje mladih potekalo preko šol, je pomembno prikazati, katere šole oziroma v katerih krajih in regijskih središčih smo jih uspeli bolj, KULTURNE kje pa manj pokriti. V vzorec smo namreč zajeli 53 osnovnih in 22 srednjih šol iz cele Slovenije, in kot je razvidno iz slike 1, smo v osnovnošolski vzorec IN EKONOMSKE zajeli vse slovenske regije, vendar je najmanj šol iz Goriške in Posavske regije. Ne glede na to je pokritost osnovnih šol relativno dobra, kar SPECIFIKE pomeni, da smo verjetno zajeli tudi karseda raznolike učence iz različnih krajev in regij. VZORCA V srednješolskem vzorcu (slika 2) je zajetih šol bistveno manj – le 22. Tako je že iz slike 2 razvidno, da je tudi pokritost na ravni srednjih šol po regijah precej manjša. Obenem je razvidno, da v nekaterih regijah nismo zajeli nobene srednje šole ali šolskega centra – to velja denimo za področja v Gorenjski, Obalno-kraški, Primorsko-notranjski in Posavski regij. Očitno je, Kot smo poudarili že v prvem poročilu (gl. Oblak Črnič idr. 2023), je bila da je v raziskavi sodelovalo največ srednjih šol iz Osrednjeslovenske regije. anketna raziskava usmerjena na osnovnošolce zadnje triade, se pravi na Ta nizka razpršenost na ravni vzorca dijakov pomeni, da imamo manj učence od 7. do 9. razreda, in na dijake različnih srednješolskih programov raznotere šolske programe, kot smo sprva načrtovali, in da je tudi regijsko od 1. do 4. razreda. V tukajšnjem poročilu bomo podrobneje prikazali gledano vzorec bolj homogen, zato težko sklepamo na situacije tistih specifike pridobljenega vzorca respondentov glede na nekatere splošne regijskih središč, ki v anketi sploh niso bila zajeta. Ne glede na te omejitve indikatorje o ekonomskem in kulturnem kapitalu vprašanih, da bi lahko pa smo zajeli večino srednješolskih mestnih okolij, kot so Ljubljana in že na ravni opisnih rezultatov bolje razumeli, koga smo v raziskavo Maribor, Celje in Novo mesto, Nova Gorica in Murska Sobota ipd. sploh uspeli zajeti. Struktura vzorca, kot jo kažejo t. i. sociodemografske spremenljivke, namreč ponuja pomemben uvid v socialne, ekonomske, družinske in dohodkovne okoliščine, znotraj katerih odraščajo mladi Slika 1: respondenti, ki so sodelovali v naši raziskavi. Regionalna Na spletni vprašalnik je med marcem in junijem 2022 odgovarjal 2301 zastopanost Murska Sobota osnovnih šol učenec osnovnih šol in 1121 dijakov srednjih šol. V osnovnošolskem Maribor Slovenj Gradec vzorcu smo zajeli nekoliko več fantov (53,2 %) kot deklet (46,8 %), v srednješolskem pa obratno – nekoliko več deklet (52,9 %) kot fantov Velenje Bled (43,2 %) ter še 3,9 % mladih oseb, ki se niso identificirale z ženskim ali moškim spolom. Velika večina (98,5 %) osnovnošolcev in osnovnošolk v vzorcu je starih od 12 do 15 let; od teh jih ima po ena tretjina 13 (33,6 %) Ljubljana ali 14 let (31,8 %). Velika večina (90,7 %) srednješolcev in srednješolk šteje med 15 in 19 let: od teh jih ima približno po četrtina dijakov 16 (25,8 %), Novo mesto 17 (25,5 %) ali 18 let (23,5 %). V nadaljevanju podrobneje prikazujemo regionalno zastopanost vzorca Koper glede na lokacijo šol, kjer je potekalo anketiranje, učno uspešnost učencev 10 Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) 11 Slika 2: Slika 3: Regionalna Šolski uspeh zastopanost odličen osnovnošolcev srednjih šol v šolskem letu Murska Sobota prav dober 2020/2021 dober Maribor (n = 2036) Slovenj Gradec Ljutomer zadosten Slovenska Bistrica nezadosten Slovenske Konjice Celje 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % Trbovlje Ljubljana Idrija Nova Gorica Slika 4: Šolski uspeh Novo mesto dekle odličen osnovnošolcev fant v šolskem letu dekle 2020/2021 glede prav dober fant na spol dekle dober fant dekle zadosten fant dekle UČNA USPEŠNOST: nezadosten fant BOLJŠI OSNOVNOŠOLCI IN DEKLETA 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % Eden od kriterijev razlikovanja učencev je njihov doseženi šolski uspeh. Na vprašanje »Kakšen pa je bil tvoj lanski šolski uspeh?« se deleži odgovorov Uspeh dijakov se razporeja nekoliko manj asimetrično kot pri osnovnošolcev in srednješolcev pričakovano različno razporejajo, in sicer osnovnošolcih, a še vedno tendira izrazito navzgor (slika 5). Največ tako, da osnovnošolci v povprečju poročajo o boljšem učnem uspehu kot dijakov je prav dobrih (38,1 %), sledi skoraj tretjinski delež odličnih srednješolci (sliki 3 in 5). Pri obeh vzorcih pa se kažejo nekatere razlike (28,5 %) in dobra četrtina (27,6 %) dobrih. O zadostnem uspehu za šolsko med spoloma (sliki 4 in 6). Tako osnovnošolke kot dijakinje praviloma leto 2020/2021 poroča le 3,7 % srednješolcev, 2 % pa o nezadostnem poročajo o boljšem učnem uspehu kot njihovi sošolci, saj so večkrat kot uspehu. Tudi pri srednješolskem vzorcu se pokažejo velike razlike glede na fantje navedle, da je bil njihov šolski uspeh v preteklem šolskem letu spol (slika 6). Delež odličnih dijakinj je namreč skoraj dvakrat večji (36,1 %) (2020/2021) odličen. od deleža odličnih dijakov (19,2 %). Za razliko od osnovnošolskega vzorca je Na omenjeno vprašanje je večina (38,5 %) osnovnošolcev odgovorila, pri srednješolcih prav dober uspeh doseglo več deklet (40,6 %) kot fantov da so bili odlični, dobra tretjina (37,3 %) pa, da so bili prav dobri. Slaba (36,5 %). Kar tri četrtine (76,7 %) deklet in »le« polovica (55,7 %) fantov je petina je bila dobrih (19,1 %), zanemarljivo malo (3,8 %) pa zadostnih. Le namreč v srednji šoli doseglo prav dober ali odličen uspeh. Pri dobrem 28 osnovnošolcev (1,4 %) je poročalo, da so preteklo šolsko leto zaključili z uspehu pa se tudi v srednji šoli trend obrne, tako da je 38,4 % dijakov in nezadostnim spričevalom (gl. sliko 3). Razrez glede na spol (slika 4) pokaže polovica manj (19 %) deklet poročalo o dobrem uspehu. Zadostnih je bilo veliko razliko med dekleti in fanti. Skoraj polovica (45,6 %) osnovnošolk nekoliko več fantov (3,7 %) kot deklet (3,3 %); negativno spričevalo pa je v je v primerjavi s tretjino (31,8 %) osnovnošolcev dosegla v preteklem letu šolskem letu 2020/2021 prejelo 2,1 % dijakov in 1 % dijakinj srednjih šol. odličen uspeh. Pri prav dobrem uspehu se razlika obrne v prid fantom, a je še minimalna (38 % fantov v primerjavi s 36,5 % deklet), medtem ko se razlika jasneje izrazi od dobrega uspeha navzdol: dobrih je skoraj četrtina (23,1 %) fantov in le 14,7 % njihovih sošolk, zadostnih je 5 % osnovnošolcev in 2,4 % osnovnošolk, medtem ko je bilo nezadostnih 2 % fantov in le 0,7 % deklet v osnovni šoli. 12 Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) 13 Slika 5: Slika 7: Šolski uspeh Namere srednješolcev nadaljevati s šolanjem na fakulteti, univerzi v Sloveniji odličen srednješolcev po v šolskem letu nadaljevati s šolanjem na katerem od strokovnih ... prav dober končani srednji 2020/2021 nadaljevati s šolanjem na fakulteti, univerzi v tujini šoli (n = 854) dober (n = 894) se samozaposliti, ustvariti lastno podjetje, obrt zadosten drugo nezadosten iskati delo v gospodarstvu, podjetju, pri zasebniku iskati delo v javnih službah, upravi, državnih ustanovah 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % 0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 % Slika 6: Šolski uspeh dekle srednješolcev odličen fant Odgovori dijakov in dijakinj se večinoma razlikujejo pri vseh različicah v šolskem letu 2020/2021 glede dekle prav dober odgovorov (slika 8). Skupno kar 85,9 % srednješolk razmišlja, da bodo na spol fant izobraževanje nadaljevale na univerzitetni ravni v Sloveniji (58 %) ali v tujini dekle dober fant (14,9 %) ali pa na katerem od domačih strokovnih programov (13 %). O dekle zadosten nadaljevanju izobraževanja razmišlja tudi večina (69,1 %) dijakov, in sicer o fant dekle študiju na univerzitetni ravni v Sloveniji (41 %), na katerem od strokovnih nezadosten fant programov v Sloveniji (22,1 %) ali o študiju v tujini (6 %). V primerjavi s pomenljivo manjšim deležem deklet (4,6 %) pa namerava kar trikrat več 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % (15 %) fantov po zaključku srednje šole ustvariti svojo obrt oziroma podjetje, 4,4 % se jih namerava po zaključku srednje šole zaposliti v gospodarstvu, 3,6 % pa v javnem sektorju. ASPIRACIJE DIJAKOV IN NAČRTI ZA PRIHODNOST Slika 8: Namere dekle nadaljevati s šolanjem na fakulteti, univerzi v Sloveniji srednješolcev po Glede na šolsko uspešnost sodelujočih v raziskavi ne preseneča, da so tudi fant končani srednji šoli glede na spol aspiracije mladih glede njihove prihodnosti razmeroma visoke. Vprašanje dekle nadaljevati s šolanjem na katerem od strokovnih ... fant o tem, kje se vidijo po zaključeni srednji šoli, smo zastavili le dijakom, za dekle nadaljevati s šolanjem na fakulteti, univerzi v tujini fant katere so tovrstna razmišljanja verjetno bolj aktualna kot za osnovnošolce. dekle Podobno kot pri šolskem uspehu se tudi pri aspiracijah pokažejo razlike se samozaposliti, ustvariti lastno podjetje, obrt fant glede na spol, kjer se nakazuje, da skupno več deklet kot fantov načrtuje drugo dekle fant nadaljevanje šolanja, več deklet si želi v tujino, medtem ko si več fantov želi iskati delo v gospodarstvu, podjetju, pri zasebniku dekle v podjetniške vode oziroma se namerava po srednji šoli zaposliti bodisi v fant gospodarstvu bodisi v javnem sektorju. iskati delo v javnih službah, upravi, državnih ustanovah dekle fant Dijake smo vprašali »Kaj nameravaš po končani srednji šoli?« in velika 0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 % večina oziroma skoraj polovica (49,5 %) jih pravi, da bodo šolanje nadaljevali na univerzitetni ravni. Le slaba petina (17,3 %) jih namerava na katerega od strokovnih programov, 10,9 % pa si jih želi na študij v tujino. Med navedenimi možnostmi, česa si bi želeli v prihodnosti (slika 9), so Skupno torej več kot tri četrtine (77,8 %) dijakov načrtuje nadaljevanje dijaki največkrat odgovorili, da želijo ostati in delati v Sloveniji (42,7 %); izobraževanja, medtem ko je le 9,1 % takih, ki se želijo lotiti lastnega posla še dodatnih 11,1 % pa je takih, ki želijo živeti doma in delati v tujini. Poleg ali obrti; 3,3 % bi jih po srednji šoli rado poiskalo zaposlitev pri zasebniku, tega pa je visok delež (38,3 %) tudi takih, ki si želijo selitve v tujino, in sicer skoraj toliko (3 %) pa jih računa na zaposlitev v javnem sektorju (slika 7). četrtina (25,3 %) v Evropo, bistveno manj (7,1 % ) v katero od Sloveniji 14 Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) 15 sosednjih držav ali pa kamorkoli zunaj Evrope (5,9 %). Glede na spol so finančnem smislu?«, čemur sledijo še podatki o tehnološki oziroma razlike manjše, a pokaže se zaznavna razlika v odnosu do tujine (slika medijski opremljenosti njihovih domov. 10), saj je skupni delež dijakinj, ki si želijo živeti v tujini (bodisi v sosednjih državah ali v oziroma izven EU), 42,1 %, medtem ko je takih dijakov, ki si EKONOMSKA SITUACIJA DRUŽIN IN MATERIALNA želijo življenja v tujini, manj, in sicer dobra tretjina (33 %). OPREMLJENOST DOMOV Slika 9: Skoraj dve tretjini (64,1 %) osnovnošolcev ocenjuje, da imajo njihove Predstave in želje družine enake finančne zmožnosti kot drugi, le dobra četrtina (26,3 %) ostati doma v Sloveniji in tu tudi delati srednješolcev o živeti in delati kjerkoli v Evropi sebi v prihodnosti jih ocenjuje, da njihova družina finančno shaja bolje kot drugi, precej (n = 846) ostati doma v Sloveniji in delati v tujini manj (oziroma 9,6 %) pa jih meni, da njihova družina finančno slabše drugo živeti in delati v kateri od sosednjih držav ali precej slabše shaja kot drugi (slika 11). Podobno asimetrično kot živeti in delati kjerkoli zunaj Evrope pri vzorcu osnovnošolcev se razporejajo tudi odgovori srednješolcev (slika 12). Odgovori srednješolcev glede materialnih oziroma finančnih 0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 % zmožnosti njihovih družin govorijo v prid oceni, da družine vprašanih živijo nekoliko bolje kot drugi (26,5 %); da njihove družine finančno slabše shajajo kot drugi, meni »le« 12,4 % dijakov. Večina, kar dve tretjini (61,1 %) Slika 10: srednješolcev, pa ocenjuje, da živijo enako dobro kot drugi. Predstave in želje dekle srednješolcev o ostati doma v Sloveniji in tu tudi delati fant sebi v prihodnosti Slika 11: glede na spol dekle živeti in delati kjerkoli v Evropi fant Kako precej bolje kot drugi osnovnošolci dekle bolje kot drugi ostati doma v Sloveniji in delati v tujini primerjajo fant enako kot drugi finančne dekle slabše kot drugi zmožnosti drugo fant lastnih družin precej slabše kot drugi v primerjavi z živeti in delati v kateri od sosednjih držav dekle drugimi fant (n = 2027) 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % živeti in delati kjerkoli zunaj Evrope dekle fant Slika 12: 0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 % Kako precej bolje kot drugi srednješolci bolje kot drugi primerjajo DRUŽBENE OKOLIŠČINE, V KATERIH enako kot drugi finančne slabše kot drugi zmožnosti ODRAŠČAJO MLADI lastnih družin precej slabše kot drugi v primerjavi z drugimi Glede na vztrajno reproduciranje družbenih neenakosti skozi šolo, h (n = 869) katerim mediatizacija sodobnih družb prispeva še dodatno kompleksnost, 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % smo z raziskavo skušali zajeti tudi družbene okoliščine, v katerih mladi odraščajo. Pri tem smo se oprli na Bourdieujevo (2004) konceptualizacijo Presenetljivo se tudi pri oceni finančnih zmožnosti pojavijo manjše razlike različnih oblik kapitalov, ki pogojujejo življenjske trajektorije posameznic glede na spol. Na podlagi pridobljenih podatkov bi lahko sklepali, da in posameznikov. V že tako obsežni spletni anketi smo želeli zajeti podatke osnovnošolke rahlo pogosteje (67,9 %) kot njihovi sošolci (60,8 %) finančne o ekonomskem kapitalu mladih in okolij, iz katerih izvirajo, vendar pa od zmožnosti svojih družin enačijo z zmožnostmi drugih. Poleg tega pa respondentov nismo mogli zahtevati navajanja odgovorov na standardna preostala dekleta finančne zmožnosti svojih družin v primerjavi z drugimi vprašanja, kot je denimo dohodek gospodinjstva ipd. V nadaljevanju so večinoma ocenjujejo nižje kot fantje. Tako kot njihove mlajše vrstnice tudi tako najprej predstavljeni odgovori učencev na vprašanje »Če se primerjaš srednješolke pretežno (63,9 %) in pogosteje kot njihovi sošolci (58,5 %) s svojimi sošolci ali prijatelji, kako bi rekel/la, da živite pri vas doma v ocenjujejo, da so finančne zmožnosti njihovih družin enake kot pri drugih. 16 Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) 17 Preostale dijakinje pa finančne zmožnosti svojih družin v primerjavi z oziroma fitnes (20,5 %) in napravo za spremljanje navidezne ali obogatene drugimi skoraj praviloma ocenjujejo vsaj rahlo slabše oziroma kot nižje – resničnosti (16,1 %). Do razlik glede na spol med osnovnošolci (slika 16) glede na ocene, ki so jih v anketi podali dijaki. prihaja denimo pri poročanju o igralni konzoli, ki je veliko pogostejša v družinah osnovnošolskih fantov (68,8 %) kot deklet (44,6 %), ter z enakim TEHNOLOŠKA OPREMLJENOST DOMOV trendom pri VR/AR sistemu (19,7 % oziroma 12,1 %) in domačem fitnesu Domovi mladih so glede na podatke dobro opremljeni oziroma glede (24,7 % oziroma 15,9 %). Prav tako fantje pogosteje kot dekleta poročajo o na ocene o finančnih zmožnostih njihovih družin mogoče celo bolje, tem, da imajo njihove družine v lasti dodatno nepremičnino (48,7 % proti. kot bi pričakovali. Izražajo pa se posamezne razlike, ki so na področju 38,7 % deklet). opremljenosti domov osnovno- in srednješolcev lahko zelo pomenljive. Slika 15: Praktično vsi (99 %) osnovnošolci imajo doma vsaj en računalnik, več Oprema domov pametna televizija kot polovica (55 %) pa ima doma tri računalnike ali več (slika 13). K temu osnovnošolcev Netflix, Voyo, Amazon Prime (n = 2034) je verjetno prispevalo tudi šolanje na daljavo v času pandemije, ko je umetniška dela (slike, kipi, inštalacije …) igralna konzola (Xbox, PlayStation ipd.) ali poseben ... računalnik postal nuja tudi za osnovnošolce. Zelo podobna slika se kaže vikend oz. še kakšna dodatna nepremičnina pri dijakih, in sicer imajo skoraj vsi (98 %) doma vsaj en osebni računalnik savna, jacuzzi, bazen telovadnica, fitnes oziroma 87 % dijakov poroča, da imajo vsaj dva (slika 14). VR/AR sistem, VR očala ipd Slika 13: Število 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % skupaj računalnikov dekle v domovih osnovnošolcev fant (n = 2058) Slika 16: dekle Oprema domov 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % pametna televizija fant osnovnošolcev glede na spol dekle nobenega enega dva tri ali več Netflix, Voyo, Amazon Prime (n = 2034) fant dekle umetniška dela (slike, kipi, inštalacije …) fant dekle Slika 14: igralna konzola (Xbox, PlayStation ipd.) ali poseben ... fant Število skupaj dekle vikend oz. še kakšna dodatna nepremičnina računalnikov v dekle fant domovih dijakov fant dekle (n = 883) savna, jacuzzi, bazen fant dekle 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % telovadnica, fitnes fant dekle nobenega enega dva tri ali več VR/AR sistem, VR očala ipd fant 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % Kar se tiče opremljenosti domov z drugimi mediji in tehnologijo, umetniškimi deli in razpoložljivostjo materialnih dobrin, kot so denimo Podobno kot osnovnošolci tudi srednješolci (slika 17) poročajo dodatne nepremičnine, se odgovori osnovno- in srednješolcev razporejajo o razmeroma dobri tehnološki opremljenosti njihovih domov in podobno, z izjemo zanemarljivo majhne razlike pri poročanju o umetniških razpoložljivosti materialnih dobrin v njihovih družinah. Da imajo pametno delih in dostopnosti do plačljivih pretočnih video storitev. Osnovnošolci televizijo, poroča 84,5 % dijakov, temu sledijo umetniška dela pri 68,4 %, tako poročajo (slika 15), da imajo domovi oziroma njihove družine plačljive pretočne video platforme pri 68 % in igralne konzole pri polovici pametno televizijo (91,7 %), plačljive pretočne video platforme (67,7 %), dijakov (50 %). Vikend oziroma dodatno nepremičnino imajo družine umetniška dela (66,2 %), katero od igralnih konzol (57,3 %), vikend oziroma 44,1 % dijakov, savno/džakuzi/bazen 23,8 %, telovadnico oziroma fitnes dodatno nepremičnino (43,9 %), savno/džakuzi/bazen (30,7 %), telovadnico 17,2 % in napravo za spremljanje navidezne ali obogatene resničnosti 18 Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) 19 družine 11,3 % dijakov. Tudi pri srednješolcih se zdi, da bi spol otroka lahko podobno pri obeh starostnih skupinah iz vzorca (sliki 19 in 20). Pri obeh jih bil povezan s tehnološko opremljenostjo njihovih domov (slika 18), ki gre je največ (dobrih 30 %) ocenilo, da imajo doma med 25 in 100 knjig, okoli močno v prid fantom pri igralnih konzolah (64,2 % v primerjavi s 40,1 %) in 15 % iz obeh skupin jih ocenjuje, da imajo doma več kot 200 knjig, le nekaj je prav tako v prid fantom pri VR/AR sistemu (13 % v primerjavi z 9,4 %) ter odstotkov manj, da jih imajo med 101 in 200. Skoraj 20 % osnovnošolcev domačem fitnesu (20,1 % oziroma 15,1 %). Dekleta pa pogosteje poročajo, in 17 % srednješolcev je ocenilo, da doma nimajo knjig, in približno toliko da imajo doma pametno televizijo (89,8 % oziroma 79,2 %), dostop do tudi, da jih imajo za eno polico, med 11 in 25. Skoraj 40 % respondentov iz plačljivih pretočnih vsebin (71,1 % oziroma 65,7 %) in umetniška dela celotnega vzorca ima torej doma po njihovi oceni manj kot 25 knjig. (72,3 % oziroma 65,2 %). Slika 19: Slika 17: Slika 17: Oprema domov Število knjig za tri ali več knjižnih omar (več kot 200 knjig) v domovih Oprema domov za dve knjižni omari (101–200 knjig) osnovnošolcev srednješolcev srednješolcev (n = 875) pametna televizija za eno knjižno omaro (26–100 knjig) (n = 2031) (n = 875) umetniška dela (slike, kipi, inštalacije …) Netflix, Voyo, Amazon Prime za eno knjižno polico (11–25 knjig) igralna konzola (Xbox, PlayStation ipd.) ali poseben ... nič ali zelo malo (0–10 knjig) vikend oz. še kakšna dodatna nepremičnina savna, jacuzzi, bazen 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % telovadnica, fitnes VR/AR sistem, VR očala ipd Slika 20: 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % Število knjig za tri ali več knjižnih omar (več kot 200 knjig) v domovih za dve knjižni omari (101–200 knjig) srednješolcev za eno knjižno omaro (26–100 knjig) (n = 862) Slika 18: Slika 18: Oprema domov za eno knjižno polico (11–25 knjig) Oprema domov nič ali zelo malo (0–10 knjig) dekle srednješolcev pametna televizija srednješolcev glede na spol (n = fant glede na spol (n = 875) dekle umetniška dela (slike, kipi, inštalacije …) 875) 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % fant dekle Netflix, Voyo, Amazon Prime fant Večje število knjig doma pa je po nekaterih študijah povezano tudi z višjim dekle igralna konzola (Xbox, PlayStation ipd.) ali poseben ... fant šolskim uspehom učenk in učencev (gl. OECD 2016, 2019). Graf na sliki dekle vikend oz. še kakšna dodatna nepremičnina fant 21 kaže, da predpostavljena zveza med dostopnostjo branja oziroma dekle prisotnostjo knjig na domu, ki je primarni prostor odraščanja, in šolskim savna, jacuzzi, bazen fant uspehom osnovnošolcev obstaja tudi v našem vzorcu, podobno pa velja dekle telovadnica, fitnes fant tudi na srednješolskem vzorcu: dijaki in dijakinje z boljšim učnim uspehom dekle VR/AR sistem, VR očala ipd so praviloma odraščali v domovih z večjo knjižnico (slika 22). fant 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % Slika 21: odličen Razmerje med prisotnostjo PRISOTNOST KNJIG: INDIKATOR KULTURNEGA prav dober knjig doma in dober šolskim uspehom KAPITALA IN KORELACIJA S ŠOLSKIM USPEHOM zadosten osnovnošolcev nezadosten (n = 1995) Kot eden od indikatorjev družbenoekonomskega statusa se pri branju in knjigah najpogosteje uporablja podatek o številu knjig v gospodinjstvu. 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % Čeprav so lahko pri tej oceni odgovori mladostnikov relativno nezanesljivi, nič ali zelo malo (0–10 knjig) za dve knjižni omari (101–200 knjig) študije vseeno kažejo na robustnost tega indikatorja (gl. Heppt idr. za eno knjižno polico (11–25 knjig) za tri ali več knjižnih omar (več kot 200 knjig) za eno knjižno omaro (26–100 knjig) 2022). Zanimivo je tudi, da je razmerje posameznih kategorij števila knjig 20 Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) 21 Slika 22: Razmerje med odličen prisotnostjo prav dober knjig doma in šolskim uspehom dober srednješolcev zadosten (n = 855) nezadosten 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % nič ali zelo malo (0–10 knjig) za dve knjižni omari (101–200 knjig) MEDIJI, za eno knjižno polico (11–25 knjig) za tri ali več knjižnih omar (več kot 200 knjig) za eno knjižno omaro (26–100 knjig) NOVICE IN BRANJE V naslednjem sklopu smo se osredotočili na tradicionalne medije in na prakso branja. Zanimalo nas je, katere tradicionalne medije mladi še spremljajo, katere vsebine so v ospredju in kje se informirajo. Najprej nas je zanimala televizija, ki kot medij vstopa oziroma je že globoko v novi fazi platformizacije, zagotovo pa ne (iz)umira; precej indikatorjev kaže ravno nasprotno, da s spremembami še pridobiva vpliv. Vendar pa je prehod v to novo fazo nacionalno specifičen do te mere, da so kakršnakoli posploševanja onkraj konkretnega nacionalnega/kulturnega okolja skoraj nemogoča (gl. Jontes 2017). Slovenski televizijski kontekst je namreč kljub vpetosti v mednarodno okolje preko lastniških struktur in programskih vsebin precej specifičen, televizija pa kljub številnim spremembam zaenkrat ostaja dominanten medij po vseh kazalnikih – velikosti občinstva, času gledanja, vložku v domačo produkcijo in deležu v oglaševalskem kolaču. Kaj torej na televiziji spremljajo anketiranci iz našega vzorca? KAJ NA TELEVIZIJI SPREMLJAJO MLADI, KJE IN S KOM Pri osnovnošolcih so pri obeh spolih (sliki 23 in 24) v ospredju filmi, ki jih vsaj nekajkrat na teden spremlja več kot 60 % anketirancev. Sledijo TV serije, ki jih bistveno pogosteje spremljajo dekleta, športne programe po drugi strani (pričakovano) precej bolj fantje. Nikoli oziroma le nekajkrat na leto osnovnošolci spremljajo izobraževalne oddaje in le nekoliko pogosteje resničnostne šove. Informativne vsebine dnevno spremlja le dobrih 10 % vprašanih, nekajkrat na teden pa dobrih 30 %. 22 Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) 23 Slika 23: Slika 25: Odgovori Odgovori dijakov: osnovnošolcev: filmi filmi »Kaj pa na »Kaj pa na televiziji, nadaljevanke, TV serije nadaljevanke, TV serije televiziji, ali ali spremljaš kaj od šport, športne tekme ipd. šport, športne tekme ipd. spremljaš kaj od naštetega?« risanke, animirani filmi dokumentarni filmi, oddaje naštetega?« (n = 2101) (n = 930) dokumentarni filmi, oddaje novice, informative oddaje novice, informativne oddaje animirani filmi kvizi, igre resničnostni šovi resničnostni šovi kvizi, igre izobraževalne oddaje izobraževalne oddaje 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % nikoli nekajkrat na leto nekajkrat na mesec nekajkrat na teden vsaj enkrat na dan nikoli nekajkrat na leto nekajkrat na mesec nekajkrat na teden vsaj enkrat na dan Slika 26: Odgovori dijakov Slika 26: Slika 24: glede na spol – »Kaj pa na Odgovori Odgovori dijakov filmi dekle televiziji, ali spremljaš kaj od filmi dekle osnovnošolcev glede na spol: fant fant glede na spol: naštetega?« »Kaj pa na dekle »Kaj pa na nadaljevanke, TV serije dekle televiziji, ali nadaljevanke, TV serije fant televiziji, ali fant spremljaš kaj od spremljaš kaj od naštetega?« šport, športne tekme ipd. dekle šport, športne tekme ipd. dekle naštetega?« fant fant risanke, animirani filmi dekle dokumentarni filmi, oddaje dekle fant fant dokumentarni filmi, oddaje dekle novice, informative oddaje dekle fant fant novice, informativne oddaje dekle animirani filmi dekle fant fant kvizi, igre dekle resničnostni šovi dekle fant fant resničnostni šovi dekle kvizi, igre dekle fant fant dekle izobraževalne oddaje dekle izobraževalne oddaje fant fant 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % nikoli nekajkrat na leto nekajkrat na mesec nekajkrat na teden vsaj enkrat na dan nikoli nekajkrat na leto nekajkrat na mesec nekajkrat na teden vsaj enkrat na dan Ob tem je treba dodati, da je prišlo ob prehodu na večkanalno televizijsko Pri srednješolcih (sliki 25 in 26) je gledanje vseh televizijskih vsebin okolje v zadnjih dvajsetih letih tudi v Sloveniji do fragmentacije programske na dnevni in tedenski ravni še občutno manjše kot pri osnovnošolcih. ponudbe z le redkimi programi, namenjenimi širšemu občinstvu, in Srednješolci so na robu starostne skupine 18 do 25 let, v kateri je v celo paleto ozko specializiranih programov, od športnih do kuharskih in Sloveniji gledanost televizije tradicionalno najnižja, po tem starostnem žanrsko specifičnih. Vendar pa tej diverzifikaciji ponudbe ne sledi izrazita obdobju pa se ponovno postopno povečuje. Tudi razlike po spolu so pri fragmentacija občinstva, saj imajo trije osrednji televizijskih programi še srednješolcih razen pri športnih programih precej neizrazite, pri vprašanju vedno več kot polovični delež občinstva. Zaradi konkurenčnih pritiskov na o spremljanju novic in informativnih programov pa so zelo podobni te izjemno visoke deleže in z njimi povezane oglaševalske prihodke prihaja osnovnošolcem. do povečevanja domače produkcije, kjer se tveganje zmanjšuje z različnimi Če je bilo za tradicionalno, t. i. broadcast televizijo značilno, da se jo je prijemi, kot so uporaba formatov pri resničnostni in življenjskostilni spremljalo predvsem doma, da je naslavljala široko, nacionalno občinstvo, televiziji ter priredbe pri igranih serijah. da je bila univerzalno dostopna, je prišlo kasneje do radikalnih sprememb: 24 Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) 25 individualizacije dostopa in premika potrošnje v druge, tudi javne Slika 29: prostore. S tehnološkim razvojem prihaja do obratnega procesa: »Zasloni Slika 29: Preko katere Preko katere dekle družinski TV zaslon naprave običajno postanejo manjši, radikalno privatizirani s tem, ko se skrčijo na velikost fant naprave običajno dostopaš do priljubljenih TV zaslona mobilnega telefona, prenosnega DVD predvajalnika ali zaslona na dekle telefon fant vsebin – dijaki dostopaš do priljubljenih armaturni plošči avtomobila« (Turner in Tay 2009: 1). Družinsko televizijsko glede na spol dekle tablica oz. računalnik fant občinstvo je sedaj razpršeno – v kuhinjo, delovno sobo, dnevno sobo, TV vsebin – dijaki glede dekle spalnico in ne nazadnje zunaj doma: na ulice in mobilne naprave. Temu lastna televizija fant na spol vsaj delno pritrjuje tudi tukajšnja raziskava (gl. sliki 27 in 28). 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % Slika 27: Slika 27: Preko Preko katere naprave običajno katere naprave družinski TV zaslon Največje razlike med obema starostnima skupinama so pri vprašanju, s dostopaš do telefon priljubljenih običajno dostopaš kom gledajo televizijo, saj je pri osnovnošolcih družinsko gledanje še na TV vsebin – tablica oz. računalnik osnovnošolci lastna televizija prvem mestu s slabimi 50 %, pri srednješolcih pa jih televizijo družinsko (n = 2112) do priljubljenih TV gleda le še 35%, skoraj 50 % pa jih gleda samih (sliki 30 in 31). Gre za 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % vsebin – spremembe, ki so deloma sicer generacijske, še bolj pa tehnološke. Kot pravi Katz, bi bilo bolje kot razglašati konec televizije govoriti o premiku Slika 28: Slika 28: Preko iz kolektivistične v individualistično fazo: “Družina je izginila v ločene Preko katere katere naprave sobe, nacija pa ni več združena, razen v redkih primerih živega prenosa naprave običajno družinski TV zaslon dostopaš do telefon katastrofe ali praznovanja” (Katz 2009: 7). Bolin (2014) posledično govori o priljubljenih TV običajno vsebin – dijaki tablica oz. računalnik koncu množičnega občinstva in o premiku od množičnega komuniciranja (n = 927) lastna televizija dostopaš do k množičnemu personaliziranju, ta trend pa po njegovem mnenju najbolje 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % priljubljenih TV ponazarjata video na zahtevo in maratonsko gledanje televizijskih serij. Slika 30: Če med osnovnošolci televizijo na družinskem zaslonu še gleda 60 % S kom običajno z ožjimi člani družine (starši, sorojenci) gledajo TV vprašanih, je ta delež pri srednješolcih že za 10 % manjši, za toliko pa se sam/a osnovnošolci (n = 2107) poveča gledanje televizijskih vsebin na tablici oziroma računalniku. Prav s prijatelji, sošolci z drugimi sorodniki (stari starši ipd.) tako ima nekoliko več srednješolcev lastno televizijo v sobi, in sicer dobrih 20 %. Pri obeh skupinah jih dobrih 40 % televizijske vsebine spremlja 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % tudi na telefonu. Pričakovano so razlike po spolu pri tem vprašanju zanemarljive (slika 29). Zaradi delne selitve in kroženja televizijskih Slika 31: vsebin na spletu prihaja do porasta t. i. multiplatformne produkcije, torej S kom običajno produkcije televizijskega teksta, ki že v izhodišču vključuje razširitev tega sam/a gledajo TV dijaki z ožjimi člani družine (starši, sorojenci) (n = 929) teksta na druge kanale, kot so denimo družbena omrežja ali telefonska s fantom/punco glasovanja. Če to ponazorimo na primeru šova talentov: vzporedno s s prijatelji, sošolci z drugimi sorodniki (stari starši ipd.) predvajanjem oddaje na televiziji lahko poteka komunikacija z občinstvom tudi prek Facebook strani tega šova, na kateri so sproti objavljani 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % napovedniki za naslednje točke, spodbude h glasovanju in komentiranju itd. Producenti skušajo s tem pritegniti mlajše občinstvo, ki vsebine spremlja večzaslonsko. Hkrati s tem, ko z družino ali sami spremljajo šov na televiziji, običajno namreč uporabljajo še mobilni telefon ali tablico. 26 Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) 27 RADIO MED MLADIMI Slika 34: Kaj oz. kdo učitelji, mentorji, trenerji Med tradicionalnimi mediji je radio doživel še večjo transformacijo je vir novic o televizija, radio, časopisi (tudi online) pomembnih potrošnje kot televizija, pri čemer so na našem vzorcu razlike med starši, sorojenci aktualnih družbena omrežja, aplikacije dogodkih doma srednješolci (slika 33) in osnovnošolci (slika 32) komajda zaznane. Pri obeh in po svetu pri vrstniki, prijatelji, sošolci skupinah jih več kot 70 % radio posluša vedno v avtu na poti, bistveno osnovnošolcih (n = 2174) manj pa v vseh ostalih situacijah, še najmanj med delom za šolo, ko je 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % radio nadomestila glasba, najpogosteje predvajana preko ene od pretočnih nikoli nekajkrat na leto nekajkrat na mesec nekajkrat na teden vsaj enkrat na dan platform. Slika 32: Slika 35: Pogostost Kaj oz. kdo poslušanja med vožnjo v avtu, ko ste na poti učitelji, mentorji, trenerji je vir novic o radijskih ko ste s starši doma televizija, radio, časopisi (tudi online) pomembnih programov med ko si sam/a doma starši, sorojenci aktualnih osnovnošolci ko treniraš, športas, se sprehajaš družbena omrežja, aplikacije dogodkih doma (n = 608) ko se učiš, delaš za šolo in po svetu pri vrstniki, prijatelji, sošolci dijakih (n = 985) na poti v šolo, glasbeno, na trening ipd. 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % nikoli nekajkrat na leto nekajkrat na mesec nekajkrat na teden vsaj enkrat na dan nikoli včasih vedno Slika 33: ODNOS DO BRANJA Pogostost poslušanja med vožnjo v avtu, ko ste na poti Kvalitativni del raziskave je nakazal, da družbena osrednjost platform radijskih ko ste s starši doma programov med ko si sam/a doma nepovratno preoblikuje prakso branja in status branja v sistemu družbenih dijaki (n = 190) ko treniraš, športas, se sprehajaš klasifikacij (Luthar idr. 2022), zato nas je odnos do branja zanimal tudi na poti v šolo, glasbeno, na trening ipd. ko se učiš, delaš za šolo v anketnem vprašalniku. Iz intervjujev smo sklepali, da glavni družbeni razkorak poteka med večino, ki sploh ne bere in hkrati branju ne pripisuje 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % posebnega prestižnega statusa v kulturni potrošnji, ter manjšino, nikoli včasih vedno ki bere. Le velika manjšina bere, da bi se umaknila od pričakovanj stalne dostopnosti in fragmentirane pozornosti, ki jo zahteva digitalna INFORMIRANJE MLADIH družbenost. V polimedijskem okolju digitalnega izobilja, hkratnega gibanja med različnimi platformami, kjer uporabniki živijo v stalni anticipaciji Do največjih razlik med tradicionalnimi mediji in digitalnimi platformami novega, branje veliki večini intervjuvancev torej ne prinaša nobenega prihaja pri vprašanju informiranja. Če odmislimo medosebno informiranje imaginativnega ugodja. Ta prej osebni samotni »spopad« in zasebni prek vrstnikov, staršev, učiteljev in ostalih, so tako za osnovnošolce kot prostor, kjer se lahko umakneš pogledu drugih, v percepciji intervjuvancev srednješolce ključni vir informiranja družbena omrežja in aplikacije (sliki ni del legitimne kulture, kakorkoli protislovno ali kritično je njihovo 34 in 35). V obeh skupinah se jih tam enkrat na dan informira več kot 30 %, razmerje do kulture in režimov vrednotenja, ki te klasifikacije vzpostavljajo. nekajkrat na teden več kot 60 %, le 10 % vprašanih pa nikoli ne pridobiva Branje leposlovja sicer nikoli ni bilo množično, toda danes v percepciji informacij na platformah. Po drugi strani se več kot 20 % obeh starostnih mladih intervjuvank in intervjuvancev nima več statusa normativno skupin nikoli ne informira prek tradicionalnih medijev, le okoli 15 % obojih zaželene kulturne in materialne prakse, umeščene v polje t. i. legitimne pa na televiziji, radiu ali v časopisih informacije pridobiva dnevno. Ključno kulture, ki bi jo bi bilo mogoče uporabiti v simbolnih praksah kulturnih vprašanje, na katero sicer z anketo ne moremo odgovoriti, je, ali poleg distinkcij (gl. Luthar idr. 2022). spremenjenih virov informiranja prihaja tudi do reinterpretacije, kaj novice sploh so. 28 Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) 29 V anketnem vprašalniku smo posledično učence spraševali o njihovem Slika 39: odnosu do branja in bralnih praksah. Več kot 50 % osnovnošolcev veliko dekle Poročanje o veliko raje uporabljam družbene medije, kot pa berem knjige fant odnosu do branja raje uporablja družbene medije kot pa bere knjige, le dobrih 20 % jih je med dijaki glede rad/a berem knjige dekle na spol odgovorilo, da to ne velja oziroma sploh ne velja (slika 36). Pri odnosu fant do branja so razlike med spoloma nekoliko bolj izrazite kot pri prejšnjih berem samo, kar je potrebno za šolo dekle fant vprašanjih, povezanih s potrošnjo novic (sliki 37 in 39). Fantje tako še nisem še našel/la knjige, ki bi me res zanimala dekle nekoliko raje uporabljajo družbene medije kot berejo (skoraj 60 %), fant največje razlike pa so pri trditvi »rad berem knjige«, kjer je pritrdilno 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % odgovorilo dobrih 40 % deklet in le nekaj več kot 20 % fantov. Da to sploh ne velja oziroma ne velja, pa je odgovorilo skoraj 60 % fantov in le sploh ne velja ne velja niti velja niti ne velja velja zelo velja 35 % deklet. Največji delež negativnega odnosa do branja tako v vzorcu prispevajo fantje. Za prihodnje raziskave bo tako ključno vprašanje, kakšen specifičen subjektni tip nastaja na ozadju platformske tekstualnosti ter razmerij med Slika 36: digitalnimi in bralnimi praksami. Kako se v kontekstu teh razmerij med Poročanje o odnosu do branja veliko raje uporabljam družbene medije, kot pa berem knjige digitalnimi praksami in prakso branja manifestirajo razredne razlike in med osnovnošolci berem samo, kar je potrebno za šolo (n = 2054) nisem še našel/la knjige, ki bi me res zanimala kulturne distinkcije? rad/a berem knjige 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % sploh ne velja ne velja niti velja niti ne velja velja zelo velja Slika 37: Poročanje o dekle odnosu do branja veliko raje uporabljam družbene medije, kot pa berem knjige fant med osnovnošolci glede na spol berem samo, kar je potrebno za šolo dekle fant nisem še našel/la knjige, ki bi me res zanimala dekle fant rad/a berem knjige dekle fant 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % sploh ne velja ne velja niti velja niti ne velja velja zelo velja Slika 38: Poročanje o veliko raje uporabljam družbene medije, kot pa berem knjige odnosu do branja rad/a berem knjige med dijaki (n = 894) berem samo, kar je potrebno za šolo nisem še našel/la knjige, ki bi me res zanimala 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % sploh ne velja ne velja niti velja niti ne velja velja zelo velja 30 Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) 31 Opazimo lahko, da se v vrstnem redu izbire med osnovnošolci in dijaki po tedenski rabi ne razlikujejo v veliki meri: Google je pri obeh skupinah celo na prvem mestu, visoko v ospredju pa so še kratka sporočila (SMS/ MMS) in Gmail. Tem se nato v različni inteziteti pridružijo še družbena omrežja: med osnovnošolci posebej izrazito YouTube, Snapchat in TikTok ter Instagram, med dijaki pa YouTube in Snapchat. Zanimiva podobnost med obema vzorcema je tudi v manj popularnih izbirah, ki so na repu grafa: enako neprivlačne so specifične nišne platforme, kot so Tinder (za zmenkarije), LinkedIn (za profesionalna »združenja«), Tumblr in Flickr, PLATFORMIZACIJA ki postanejo bolj relevantne v kasnejših starostnih obdobjih, še posebej med študenti. Rahla razlika med vzorcem osnovnošolcev in dijakov, ki jo VSAKDANA je mogoče razbrati iz grafa, pa je v raznovrstnosti dominantnih rab: med dijaki je namreč med najbolj popularnimi več različnih platform in aplikacij, ki jih tudi tedensko uporabljajo skorajda v enaki meri, medtem ko se med osnovnošolci nabor všečnih platform zoži na le nekaj najbolj očitnih. Slika 40: Tedenska raba Več študij s področja digitalnih medijev ključne spremembe v vsakdanjem Slika 40: družbenih omrežij in življenju opisuje s pojmom platformizacije (Van Dijck, Poell in de Waal Google mobilnih aplikacij med Tedenska raba YouTube družbenih omrežij osnovnošolci 2018). Razumevanje popularnih družbenih omrežij, kot so denimo Snapchat in mobilnih aplikacij med TikTok, Instagram, Facebook itd., kot platform pomeni, da prepoznamo in TikTok osnovnošolci SMS/MMS upoštevamo njihove tehnološke značilnosti, njihove funkcije in pripadajočo Instagram medijsko logiko pa proučujemo neposredno v povezavi z različnimi Gmail Discord družbenimi in kulturnimi praksami (Valdovinos Kaye idr. 2022). Viber Pinterest PREFERENČNA OMREŽJA IN APLIKACIJE drugo: FB Messenger Da bi podrobneje spoznali, katera družbena omrežja in mobilne aplikacije Twitch Facebook sploh prevladujejo med mladostniki dandanes in na kakšen način Twitter mladi utemeljujejo svoje izbire, smo v anketnem vprašalniku postavili WhatsApp dve vprašanji. Najprej so anketiranci iz daljšega nabora navedb izbrali Reddit Tinder tri najljubša omrežja, in kot smo nakazali že v prvem poročilu (Oblak Linkedin Črnič idr. 2023: 30), so tako osnovnošolci kot tudi dijaki izbrali praktično Tumblr Flickr identične platforme, med njimi Snapchat, Instagram, TikTok, YouTube, 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % Discord in Pinterest. Drugi način poizvedovanja o preferenčnih aplikacijah je predstavljalo vprašanje o pogostosti njihovih rab. V nadaljevanju prikazujemo podrobne rezultate za vse navedbe, ki jih primerjamo glede na tedensko rabo – združili smo namreč odgovore nekajkrat na teden, enkrat na dan in večkrat na dan, da bi identificirali morebitne razlike v posameznih izbirah (sliki 40 in 41). 32 Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) 33 Slika 41: Slika 43: Tedenska raba Google Google Tedenska raba družbenih omrežij Instagram družbenih omrežij in mobilnih Youtube in mobilnih YouTube aplikacij med Gmail aplikacij med Gmail dijaki dijaki glede na SMS/MMS Instagram spol Snapchat SMS/MMS TikTok Snapchat FB Messenger TikTok Discord FB Messenger Facebook Pinterest Discord drugo Facebook Viber Pinterest Twitter drugo Reddit Viber WhatsApp Twitch Twitter Tinder Reddit Linkedin WhatsApp Tumblr Twitch Flickr Tinder 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % Tumblr Linkedin Slika 42: Flickr Tedenska raba Google 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % družbenih omrežij Snapchat in mobilnih dekle fant aplikacij med YouTube osnovnošolci TikTok glede na spol Instagram Preverili smo morebitne razlike po spolu učencev in na splošno se kaže, SMS/MMS da je večina platform in aplikacij relativno enakomerno prisotna med fanti Gmail in med dekleti, tako da kakšnih večjih odstopanj v teh odgovorih ni (sliki Pinterest Viber 42 in 43). Kljub tej splošni uniformni sliki pa izstopa aplikacija Discord, drugo ki v obeh šolskih skupnostih močno prevladuje med fanti. Tedensko Discord jo denimo uporablja skoraj 70 % osnovnošolcev in enak delež dijakov, FB Messenger medtem ko je uporabnic Discorda bistveno manj: med osnovnošolkami WhatsApp le slaba tretjina, med dijakinjami pa še manj – slaba petina. Podobno Facebook spolno neenakomerna razmerja v prid fantom so še pri drugih omrežjih: Twitter Twitch predvsem Twitch, Reddit, Twitter in delno tudi YouTube tedensko bistveno Reddit pogosteje uporabljajo osnovnošolci in dijaki. Med dekleti se kot najbolj Tumblr izstopajoč primer kaže Pinterest, ki ga tedensko spremlja dve tretjini Tinder osnovnošolk in več kot polovica dijakinj. Dekleta v osnovni šoli so v rahlo Linkedin večji meri tudi pogostejše uporabnice Snapchata, Instagrama in SMS/MMS Flickr sporočil, medtem ko so dijakinje rahlo večkrat uporabnice TikToka in SMS/ 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % MMS komunikacij. dekle fant 34 Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) 35 ZMOGLJIVOSTI PLATFORM KOT ODSEV Velika večina osnovnošolcev najbolj preferira Snapchat (slika 44), ker jim NJIHOVE PRILJUBLJENOSTI nudi varen in udoben prostor druženja s sebi enakimi, kjer se sprostijo od šolskih obveznosti in zabavajo. Snapchat je torej prvenstveno kraj brez A zgolj ocena tedenske rabe navedenih omrežij ne omogoča poglobljenega pritiska, ki nudi priložnosti za sproščeno druženje in odmik od stvari, ki so razumevanja njihove privlačnosti. Da bi zaznali, kaj anketirane priteguje v življenju osnovnošolcev dojete kot obveza. Stik s prijatelji, ki je ves čas v ta preferenčna omrežja, smo jih povprašali še o pomembnosti različnih v ospredju in platformsko impliciten, je ključni magnet, ki ga je izkoristil omrežnih zmogljivosti. Vsako omrežje je kot platforma zaznamovano s Snapchat. Tukaj imajo občutek, da se počutijo, kakor si želijo, kar kaže na prevladujočo tehnološko infrastrukturo, ki zapoveduje dominantno logiko bremena, ki jih doživljajo zunaj omrežnih okolij. in vzorce družbenega delovanja. Posledično se kategorije družbenih Slika 44: Najbolj omrežij med seboj razlikujejo glede na dominantne aktivnosti in vzorce Slika 44: priljubljene Najbolj družbenih praks, ki jih spodbujajo. Zmogljivosti in funkcije nekaterih zmogljivosti omrežja da se družim s tistimi, ki so mi blizu priljubljene platform generirajo vzorce delovanja v vizualni kulturi, druge se bolj da se zabavam, preganjam dolgčas zmogljivosti Snapchat pri omrežja Snapchat usmerjajo na interakcijske forme in druženja, spet tretje vzpostavljajo da se sprostim od šole osnovnošolcih (n = pri osnovnošolcih da gledam stvari, ki so mi všeč (n = 1501) prakse ustvarjalnosti, kreiranja ali učenja ipd. 1501) da vidim, kaj počnejo moji prijatelji da sem to, kar hočem biti V nadaljevanju prikazujemo odgovore o najbolj pomembnih značilnostih vsakega od priljubljenih omrežij. Gre torej le za tistih pet preferenčnih 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % personalnih izbir, ki so jih osnovnošolci oziroma dijaki izbrali kot svoja najljubša omrežja. Za vsako od njih ločeno na obeh vzorcih prikazujemo TikTok je za veliko večino osnovnošolcev drugačen prostor, kjer druženje ocene, kaj se jim v posameznem omrežju zdi najbolj relevantno, smotrno, nadomesti užitek ob gledanju stvari, ki so najstnikom preprosto všeč (slika pomembno, v vsakem pa izpostavljamo še morebitne distinkcije po spolu. 45). Kratki video formati so za mladostnike všečna in zaželena forma, ob PLATFORME MED OSNOVNOŠOLCI: SPOLNO kateri se sprostijo in zabavajo, hkrati pa stopijo v stik s stvarmi, ki jim niso HOMOGENE, A LOČLJIVE V PRAKSAH dosegljive, a si jih želijo, kot tudi z ljudmi, ki jih osebno ne poznajo, jih pa zanimajo. Pomembna specifika TikToka v primerjavi s Snapchatom je v Osnovnošolci so v anketi kot najbolj priljubljena omrežja izbrali TikTok, njegovi informacijski vrednosti, saj se velika večina osnovnošolcev tu tudi YouTube, Snapchat, Discord in Pinterest. V anketnem vprašanju takoj informira o dogajanjih v svetu. Prav tako gre za platformo, ki jim ponuja zatem pa smo jih še poprosili, ali lahko za daljši nabor posameznih nova znanja, ki jih drugje ne pridobijo. Posledično torej mladostniki TikTok zmogljivosti ocenijo njihovo pomembnost. Zanimalo nas je torej, kaj se jim dojemajo kot raznovrstno okolje užitkov, sproščanja, informiranja in v posamezni kategoriji omrežij zdi najbolj pomembno: da se tam zabavajo, učenja. da so s kom v stiku, da gledajo, kar jim je všeč, ipd. Grafi prikazujejo združene odgovore »je pomembno« in »zelo je pomembno«, pri čemer Slika 45: Najbolj Slika 45: priljubljene Najbolj izpostavljamo le tiste odgovore, ki jih je označilo vsaj 50 % anketiranih, da se zabavam, preganjam dolgčas zmogljivosti omrežja priljubljene se pravi kjer je vzorec učencev poenoten v tem, kakšne pomene imajo da se sprostim od šole zmogljivosti TikTok pri omrežja TikTok omrežja v njihovem vsakdanu. Povedano drugače: gre za značilnosti, da gledam stvari, ki so mi všeč pri osnovnošolcih osnovnošolcih (n = da dobim informacije, kaj se dogaja v svetu (n = 1122) funkcije in delovanja znotraj omrežja, ki se zdijo večini najbolj relevantna. 1122) da gledam stvari, ki bi jih rad/a imel/a Odgovori torej kažejo, v čem je določena platforma specifična in kaj je da se kaj novega naučim da vidim, kaj delajo ljudje, ki jih osebno ne poznam njena nišna relevantnost. Rezultate prikazujemo za vsako priljubljeno omrežje posebej, in sicer po vrstnem redu, kot so ga anketiranci sami 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % določili, pri vsaki sliki (od slike 44 do 49) pa je dodan še točen podatek o številu osnovnošolcev, ki so omenjeno omrežje označili kot najbolj priljubljeno oziroma všečno. 36 Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) 37 YouTube je TikToku praktično identičen (slika 46), saj so vsi osnovnošolci, Pinterest kot priljubljeno omrežje, je tam to, kar si želijo biti, kar pa ga ki so ga izbrali kot najljubše omrežje, kot najbolj pomembne identificirali umešča bliže Snapchatu kot ostalim platformam. povsem enake zmogljivosti: gledanje, sproščanje in zabava, učenje in Slika 48: Najbolj Slika 48: informiranje ter spremljanje drugih, neznanih oseb. Če bi torej primerjali priljubljene Najbolj prva tri najljubša omrežja med osnovnošolci, je Snapchat specifičen zmogljivosti omrežja da se zabavam, preganjam dolgčas priljubljene da se družim s tistimi, ki so mi blizu zmogljivosti prostor interakcij in socializacije, medtem ko sta TikTok in YouTube Discord pri omrežja Discord da se sprostim od šole osnovnošolcih (n = pri osnovnošolcih platformi vizualne kulture, informiranja in učenja. Instagram (slika 47) se da gledam stvari, ki so mi všeč (n = 636) 636) zdi v očeh osnovnošolcev pozicioniran nekje vmes – kot okolje užitka in zabave, a tudi kot prostor informacij je bliže TikToku in Youtubu, a ker se 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % hkrati z njim najstniki tudi družijo z bližnjimi in vrstniki, je deloma soroden Snapchatu. Vendarle pri Instagramu v primerjavi z vsemi drugimi omrežji Slika 49: najbolj očitno izstopa užitek gledanja, kar ga utrjuje kot platformo vizualnih Najbolj da gledam stvari, ki so mi všeč priljubljene užitkov. da se zabavam, preganjam dolgčas zmogljivosti omrežja Pinterest da gledam stvari, ki bi jih rad/a imel/a Slika 46: Slika 46: Najbolj pri osnovnošolcih da se sprostim od šole (n = 192) Najbolj priljubljene da se kaj novega naučim priljubljene da se zabavam, preganjam dolgčas zmogljivosti omrežja da sem to, kar hočem biti zmogljivosti da gledam stvari, ki so mi všeč omrežja YouTube YouTube pri pri osnovnošolcih da se sprostim od šole osnovnošolcih (n = (n = 1062) da se kaj novega naučim 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % 1062) da dobim informacije, kaj se dogaja v svetu da gledam stvari, ki bi jih rad/a imel/a da vidim, kaj delajo ljudje, ki jih osebno ne poznam Glede na spol anketirancev pa primerjave med prevladujočimi izbirami in posameznimi zmogljivostmi platform niso izrazite. Nasprotno, pri 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % omrežju TikTok se odgovori med spoloma tako rekoč ne razlikujejo (slika 50). V osnovni šoli je fantom in dekletom TikTok privlačen zaradi Slika 47: Slika 47: Najbolj povsem podobnih funkcij, kar kaže, da je platformi uspelo s svojimi Najbolj priljubljene priljubljene infrastrukturnimi rešitvami nagovoriti oba spola hkrati. Podobno velja za zmogljivosti da gledam stvari, ki so mi všeč zmogljivosti da se zabavam, preganjam dolgčas YouTube (slika 51), kjer je sicer rahlo več fantov kot deklet izpostavilo, da omrežja omrežja Instagram Instagram pri da dobim informacije, kaj se dogaja v svetu pri osnovnošolcih si tu ogledujejo stvari, ki bi jih radi imeli, in da se tu lahko nekaj novega osnovnošolcih da se sprostim od šole (n = 1028) (n = 1028) da se družim s tistimi, ki so mi blizu naučijo, vendar pa so odgovori pri preostalih možnostih glede na spol da gledam stvari, ki bi jih rad/a imel/a skoraj identični. 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % Slika 50: da se zabavam, preganjam dolgčas Najbolj priljubljene Vse štiri doslej predstavljene platforme je izbralo več kot 1000 da se sprostim od šole zmogljivosti osnovnošolcev, preostali dve, o katerih govorimo v nadaljevanju, pa da gledam stvari, ki so mi všeč omrežja TikTok glede na spol da dobim informacije, kaj se dogaja v svetu manj anketirancev. Discord (slika 48), za katerega smo že zapisali, da gre osnovnošolcev da gledam stvari, ki bi jih rad/a imel/a prvenstveno za okolje fantov, je kot najbolj priljubljeno omrežje označilo da se kaj novega naučim nekaj nad 600 osnovnošolcev. Tam so zato, ker se z njim zabavajo, družijo, da vidim, kaj delajo ljudje, ki jih osebno ne poznam sproščajo in uživajo ob stvareh, ki so jim blizu. Gre torej za raznoliko platformo interakcij in sproščanja. Pinterest (slika 49) je atraktiven za 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % manjšino osnovnošolcev, predvsem med dekleti, ima pa podobne funkcije dekle fant kot pred njim TikTok ali Instagram, saj zopet dopušča sprostitev od obveznosti, ponuja pa tudi vpogled v stvari, ki si jih učenci želijo. Prav tako je zanje prostor učenja in svobode – več kot polovica tistih, ki navajajo 38 Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) 39 Slika 51: Slika 53: Najbolj Slika 53: Najbolj priljubljene da se zabavam, preganjam dolgčas da se družim s tistimi, ki so mi blizu Najbolj priljubljene zmogljivosti priljubljene da gledam stvari, ki so mi všeč zmogljivosti da se zabavam, preganjam dolgčas zmogljivosti omrežja YouTube omrežja da se sprostim od šole da se sprostim od šole omrežja Snapchat glede na spol Snapchat glede glede na spol da se kaj novega naučim osnovnošolcev da gledam stvari, ki so mi všeč osnovnošolcev na spol da dobim informacije, kaj se dogaja v svetu da vidim, kaj počnejo moji prijatelji osnovnošolcev da gledam stvari, ki bi jih rad/a imel/a da sem to, kar hočem biti da vidim, kaj delajo ljudje, ki jih osebno ne poznam 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % dekle fant dekle fant Rahlo več odstopanj glede na spol med osnovnošolci se zdi pri omrežjih PLATFORME MED DIJAKI: SPOLNE DISTINKCIJE V Instagram in Snapchat (sliki 52 in 53), a zopet le pri nekaterih lastnostih, NAVZKRIŽNI HIBRIDNOSTI ki so v ospredju: dekletom je Instagram denimo v večji meri prostor Med dijaško populacijo so se kot najbolj popularne izbire izkazali na prvem druženja, kot to velja za njihove vrstnike osnovnošolce, prav tako pa se mestu Instagram, nato Snapchat, TikTok in YouTube ter kot zadnja še osnovnošolkam Snapchat kaže kot pomemben prostor prijateljevanja. Discord in Pinterest. Izbire so torej povsem enake kot med osnovnošolci, Preostale razlike med spoloma so praktično zanemarljive. le vrstni red je rahlo drugačen (gl. tudi Oblak Črnič idr. 2023). Kaj dijake privlači, v čem so si izbire podobne in kje so zaznane razlike glede na spol, Slika 52: Slika 52: Najbolj prikazujemo v nadaljevanju. Najbolj priljubljene da gledam stvari, ki so mi všeč priljubljene zmogljivosti zmogljivosti da se zabavam, preganjam dolgčas Za razliko od osnovnošolcev, ki daleč najbolj preferirajo Snapchat, je omrežja omrežja Instagram da dobim informacije, kaj se dogaja v svetu dijakom najbližji Instagram – to je prostor, kjer uživajo v stvareh, ki so jim Instagram glede na spol glede na spol da se sprostim od šole osnovnošolcev všeč, kjer se sproščajo in zabavajo, hkrati pa gre tudi za okolje, kjer se osnovnošolcev da se družim s tistimi, ki so mi blizu da gledam stvari, ki bi jih rad/a imel/a informirajo in družijo z njim bližnjimi ljudmi (slika 54). Instagram je torej za dijaško populacijo svojstven hibrid različnih stanj in vzorcev, od katerih 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % noben bistveno ne odstopa, ampak so si podobni po pomembnosti. Zaznavno pa je, da so vsi rahlo bolj pomembni za dekleta (slika 55). dekle fant Slika 54: Najbolj da gledam stvari, ki so mi všeč priljubljene da se zabavam, preganjam dolgčas zmogljivosti omrežja da se sprostim od šole Instagram pri da dobim informacije, kaj se dogaja v svetu dijakih (n = 759) da se družim s tistimi, ki so mi blizu 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % 40 Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) 41 Slika 55: Slika 55: Če je torej Snapchat v smislu socializacijske relevantnosti homogena, Najbolj Najbolj da gledam stvari, ki so mi všeč vendar po spolu diferencirana platforma, saj ga preferirajo predvsem priljubljene zmogljivosti priljubljene da se zabavam, preganjam dolgčas dekleta, se TikTok kaže kot bolj heterogen prostor različnih preferenc, omrežja zmogljivosti da se sprostim od šole Instagram glede vzorcev in vedenj (slika 58): je sprostitveno okolje, kjer se dijaki na spol dijakov omrežja da dobim informacije, kaj se dogaja v svetu Instagram da se družim s tistimi, ki so mi blizu razbremenijo in umaknejo, hkrati pa se z njim informirajo in učijo glede na spol novih znanj ali veščin. Skoraj 70 % dijakov je namreč to označilo kot dijakov 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % zelo pomembno in relevantno možnost TikToka. Gre torej za hibridno platformo, ki pritegne dijake raznolikih potreb in motivacij. Pri tem so dekle fant zaznane tudi rahle razlike med spoloma, ki pa so manj izrazite kot pri Snapchatu, čeprav dijakinje najbolj privlačne zmogljivosti ocenjujejo kot Snapchat je po drugi strani med dijaki prostor socializacije in druženja pomembnejše kot njihovi vrstniki (slika 59). (slika 56), kar ga umešča med interakcijsko najbolj pomembne platforme v obeh vzorcih učencev. Morda preseneča, da je obenem 50 % dijakov Slika 58: Najbolj Slika 58: priljubljene odgovorilo, da se jim Snapchat zdi pomemben, ker so tam lahko to, kar Najbolj zmogljivosti da se zabavam, preganjam dolgčas priljubljene si želijo: vsaj nekaterim dijakom torej pomeni tudi prostor svobode, kar da se sprostim od šole zmogljivosti omrežja TikTok omrežja TikTok pri nakazuje določene ovire oziroma omejitve, ki jih doživljajo drugje, tu pa da gledam stvari, ki so mi všeč pri dijakih (n = dijakih (n = 491) da dobim informacije, kaj se dogaja v svetu njihov pritisk očitno popusti. Ta odstotek je še posebej izrazit pri dekletih 491) da se kaj novega naučim (slika 57), saj je to je izpostavilo skoraj dve tretjini dijakinj – nasploh so da gledam stvari, ki bi jih rad/a imel/a da vidim, kaj delajo ljudje, ki jih osebno ne poznam dijakinje vse izbrane zmogljivosti označile kot daleč bolj pomembne kot njihovi vrstniki dijaki. Spol se je torej v dijaškem vzorcu pokazal kot 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % bolj pomemben dejavnik distinkcij znotraj platforme Snapchat, kar med osnovnošolci ni bilo razvidno. Slika 59: Slika 56: Slika 56: da se zabavam, preganjam dolgčas Najbolj Najbolj Najbolj priljubljene da se sprostim od šole priljubljene priljubljene da se družim s tistimi, ki so mi blizu zmogljivosti zmogljivosti da gledam stvari, ki so mi všeč omrežja TikTok da se zabavam, preganjam dolgčas zmogljivosti omrežja Snapchat glede na spol pri da se sprostim od šole da dobim informacije, kaj se dogaja v svetu omrežja pri dijakih dijakih da vidim, kaj počnejo moji prijatelji da se kaj novega naučim Snapchat pri (n = 652) da sem to, kar hočem biti da gledam stvari, ki bi jih rad/a imel/a dijakih (n = da vidim, kaj delajo ljudje, ki jih osebno ne poznam 652) 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % Slika 57: dekle fant Slika 57: Najbolj Najbolj da se družim s tistimi, ki so mi blizu priljubljene zmogljivosti priljubljene da se zabavam, preganjam dolgčas TikToku zelo podobna platforma po užitkih in funkcijah se med dijaki zdi omrežja Snapchat zmogljivosti da se sprostim od šole glede na spol pri YouTube, ki je četrto najbolj priljubljeno omrežje v tukajšnjem vzorcu dijakih omrežja da vidim, kaj počnejo moji prijatelji (slika 60). Z njim se sproščajo in zabavajo, a hkrati tudi učijo in informirajo. Snapchat glede da sem to, kar hočem biti na spol pri YouTube in TikTok s prevladujočo vizualno video formo torej predstavljata dijakih heterogeno okolje gledanja, spremljanja, uživanja in učenja, manj pa 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % druženja, kar je tudi pričakovano. Spolna diferenciacija pa se mestoma zdi dekle fant pri YouTubu manjša (slika 61), kot se nakazuje za Instagram ali TikTok. 42 Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) 43 Slika 60: Slika 63: Najbolj Najbolj priljubljene da se zabavam, preganjam dolgčas da gledam stvari, ki so mi všeč priljubljene zmogljivosti da se sprostim od šole da se zabavam, preganjam dolgčas zmogljivosti omrežja YouTube omrežja Pinterest pri dijakih da gledam stvari, ki so mi všeč da gledam stvari, ki bi jih rad/a imel/a pri dijakih (n = 465) da se kaj novega naučim da se sprostim od šole (n = 138) da dobim informacije, kaj se dogaja v svetu da se kaj novega naučim da gledam stvari, ki bi jih rad/a imel/a da sem to, kar hočem biti da vidim, kaj delajo ljudje, ki jih osebno ne poznam 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % Slika 61: V prihodnje bo potrebno omenjene razlike in podobnosti v preferenčnih Slika 61: Najbolj Najbolj priljubljene zmogljivostih, ki v očeh osnovnošolcev in dijakov označujejo in tudi da se zabavam, preganjam dolgčas priljubljene zmogljivosti medsebojno diferencirajo posamezne platforme, bolj celostno primerjati. zmogljivosti da se sprostim od šole omrežja YouTube omrežja da gledam stvari, ki so mi všeč Predvsem pa bo treba poiskati njihova morebitna presečišča in ključne glede na spol pri YouTube glede dijakih da se kaj novega naučim distinkcije, da bi lahko bolje identificirali specifične plasti navzkrižnih in na spol pri da dobim informacije, kaj se dogaja v svetu dijakih očitno prekrivajočih se značilnosti, ki jih zaznamujejo. Podatki pa vsaj da gledam stvari, ki bi jih rad/a imel/a delno že na tej sumarni ravni nakazujejo, da se skozi podane ocene ne da vidim, kaj delajo ljudje, ki jih osebno ne poznam odražajo toliko starostne razlike kot določene spolne distinkcije, ki jih velja 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % podrobneje in bolj sistematično analizirati. dekle fant OMREŽNE PRAKSE MED DIJAKI Anketni vprašalnik za vzorec dijakov se je v manjši meri razlikoval od Kot zadnji priljubljeni platformi med dijaško populacijo sta se izkazala osnovnošolskega tudi oziroma predvsem zato, ker smo zaradi razlik v še Discord in Pinterest (sliki 62 in 63). Vendar je nasploh dijakov, ki so možnostih, ki jih omrežja ponujajo, nekaj aktivnosti načrtno preverjali poročali, da sta jim omenjeni omrežji všeč, precej manj kot pri ostalih zgolj na dijaški populaciji. Gre za vsakdanje prakse, ki so povezane s platformah, zato smo tudi opustili prikaz razlik med spoloma – kljub temu specifičnim statusom dijakov bodisi v smislu njihove potencialne finančne poudarjamo, da so med dnevnimi uporabniki Discorda večinoma fantje, samostojnosti bodisi glede dostopa do določenih javnih zadev, ki jih medtem ko je takih le 10 % deklet. Ne glede na to je očitno, da je Discord mladoletniki do 15. leta še ne morejo izvajati brez soprisotnosti staršev. zanimiv predvsem kot interakcijski prostor, podobno kot se kaže pred njim Tako smo denimo na celotnem vzorcu dijakov (n = 1014) preverjali, kako Snapchat, medtem ko pri Pinterestu namesto komunikacijskih funkcij v pogosto prek družbenih omrežij delujejo kot potrošniki (nakupujejo, si ospredje stopajo druga razmerja: gledanja, sproščanja in učenja. naročajo hrano), partnerji (ohranjajo obstoječe partnerske odnose ali iščejo partnerje) in državljani (se politično udejstvujejo oziroma delajo kaj Slika 62: Najbolj Slika 62: za plačilo). priljubljene Najbolj da se družim s tistimi, ki so mi blizu zmogljivosti priljubljene da se zabavam, preganjam dolgčas zmogljivosti Izkazalo se je (slika 64), da so dijakom platforme most do partnerskih zvez, omrežja Discord pri omrežja Discord da se sprostim od šole saj preko njih lažje vzdržujejo stike s fantom oz. punco, bistveno manj pa dijakih (n = 237) pri dijakih da sem to, kar hočem biti (n = 237) da gledam stvari, ki so mi všeč so omrežja privlačna za iskanje potencialnih partnerjev. Večina dijakov (70 %) tega še ni počela. Lahko bi torej rekli, da so na intimnem področju 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % dijaki pri rabi omrežij previdni in še konvencionalni. Tudi nakupovalne prakse sodeč po poročanju dijakov niso pogoste – prek omrežij pogosteje zgolj gledajo, kar bi si želeli kupiti. Omrežja so torej dober vstop v 44 Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) 45 potencialne nakupne namere in generator želja, niso pa še prostori za Kot specifično aktivnost dijakov smo preverjali tudi možnost njihovega realizacijo potrošniških užitkov, čeprav je med tedenskimi ali dnevnimi političnega delovanja, saj smo že v preteklih študijah opazili, da se mladi nakupovalci slaba petina dijakov. Pri nekaterih odgovorih so sicer opazne aktivirajo predvsem prek spletnih okolij in družbenih platform (gl. Oblak razlike med spoloma, a te niso zelo izrazite (slika 65). Dijakinje denimo Črnič 2022). Koliko so te možnosti izkoriščene in predvsem v kakšnih pogosteje vzdržujejo stike s svojimi fanti, dijaki pa si pogosteje iščejo oblikah, beleži naslednji graf (slika 66), ki dokazuje, da je takšnih dijakov partnerko/-ja kot dijakinje. Rahlo več fantov kot deklet tudi poroča, da prek zelo malo: približno petina dijakov spremlja objave civilnodružbenih omrežij urejajo finančne zadeve ali opravljajo stvari za zaslužek. Pri drugih organizacij ali društev, približno 15 % dijakov pa še objave politikov ali aktivnosti med spoloma ni večjih razlik. političnih strank. Še manj je prisotno politično izražanje na omrežjih: tega nikoli ne počne velika večina (70 %) dijakov. Rezultati ločeno po spolu so si Slika 64: v večini precej podobni, čeprav je o vsaki od naštetih praks poročal rahlo Specifične prakse vzdržujem stike s punco/fantom srednješolcev na večji delež dijakov kot dijakinj, ki to počnejo vsaj enkrat letno ali pogosteje ogledujem si stvari, ki bi jih rad/a kupil/a družbenih omrežij (n = 1014) iščem si punco/fanta (slika 67). opravljam stvari za zaslužek (občasno delo, praksa) nakupujem Slika 66: Slika 66: Politične plačujem, urejam finančne zadeve (e-klik, spletna ...) prakse dijakov na družbenih omrežjih Politične izražam podporo ali nasprotovanje načrtujem počitnice, izlete, potovanja (n = 985) kakšni politični ideji, stranki, gibanju prakse dijakov naročam hrano, pijačo na družbenih sledim objavam kakšnega politika, politične strake ali politične inštitucije omrežjih sledim objavam kakšne nevladne organizacije, (n = 985) 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % društva, gibanja, civilne družbe nikoli nekajkrat na leto nekajkrat na mesec nekajkrat na teden vsaj enkrat na dan 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % nikoli nekajkrat na leto nekajkrat na mesec nekajkrat na teden vsaj enkrat na dan Slika 65: Specifične prakse vzdržujem stike s punco/fantom dekle Slika 67: srednješolcev fant na družbenih dekle dekle izražam podporo ali nasprotovanje Politične omrežjih glede ogledujem si stvari, ki bi jih rad/a kupil/a kakšni politični ideji, stranki, gibanju fant fant prakse dijakov na spol na družbenih dekle sledim objavam kakšnega politika, dekle omrežjih glede iščem si punco/fanta politične strake ali politične inštitucije fant fant na spol sledim objavam kakšne nevladne organizacije, dekle opravljam stvari za zaslužek (občasno delo, praksa) dekle društva, gibanja, civilne družbe fant fant nakupujem dekle 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % fant plačujem, urejam finančne zadeve (e-klik, spletna ...) dekle nikoli nekajkrat na leto nekajkrat na mesec nekajkrat na teden vsaj enkrat na dan fant načrtujem počitnice, izlete, potovanja dekle fant naročam hrano, pijačo dekle fant 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % nikoli nekajkrat na leto nekajkrat na mesec nekajkrat na teden vsaj enkrat na dan 46 Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) 47 SOBIVANJE Z VRSTNIKI Da bi torej spoznali, na kakšen način se po šolskih obveznostih anketiranci sploh srečujejo z vrstniki in kako v ta srečevanja vključujejo digitalne tehnologije, smo zastavili krajši niz vnaprej izbranih trditev, ki ponazarjajo možnosti sobivanja, sodelovanja in druženja z vrstniki. Pogosteje kot je torej posamezna praksa prisotna, večji je delež odgovorov »vsaj enkrat dnevno« med anketiranci pri posamezni trditvi. Izkazalo se je, da se VRSTNIŠKA KULTURA večina osnovnošolcev od 7. do 9. razreda po pouku še najpogosteje med seboj druži v živo – temu je pritrdilo več kot 50 % anketiranih, da to IN PROSTI ČAS počnejo nekajkrat na teden, pa dodaja še slaba petina vprašanih (slika MLADOSTNIKOV 68). Tedensko so torej vrstniki v tretji triadi vendarle pogosteje skupaj, kot se morda zdi na prvi pogled. Tik zatem pa se kot most za druženja umeščajo družbena omrežja, kjer se dnevno druži skoraj polovica vseh osnovnošolcev – tam si v nekaj manjšem deležu dnevno tudi delijo zanimive vsebine. Najmanj pogosto pa osnovnošolci uporabljajo družbene medije, da bi z vrstniki skupaj kaj posneli, čeprav je takih v vzorcu vseeno Prosti čas in odnosi z vrstniki predstavljajo pomemben del vsakdanjega dobra petina učencev. Glede na spol ni večjih razlik, razen pri druženju na življenja mladih, še posebej v afirmativni dobi odraščanja. Vrstniki so družbenih omrežjih, o čemer je poročalo več deklet kot fantov (slika 69a). namreč predvsem v edukacijskih okoljih osebe, ki so naključen, a sestavni Slika 68: del odraščanja – lahko so nujni zavezniki, pa tudi potencialni rivali, s Vrstniške skupaj posnamete fotografije ali videe katerimi mladi sprejemajo sebe in svet okoli njih. V skupnostnih odnosih aktivnosti si na družbenih omrežjih delite šolske naloge, zapiske osnovnošolcev tako spoznavajo sebe in se identitetno pozicionirajo, gradijo skupne si predlagate za ogled filme, igre, posnetke, glasbo po pouku skupaj igrate videoigre vezi in tudi medsebojne simbolne meje, postavljajo neformalna skupna sodelujete v šolski ali razredni skupini na družbenih ... pravila in norme ter preverjajo, v kolikšni meri se ustvarjeni spoznavni si na družbenih omrežjih delite zanimive vsebine vzorci sprejemajo ali kršijo. V sodobnem digitalnem vsakdanu se pogosto se družite na družbenih omrežjih se družite v živo privzema teza, da mladi ob poplavi digitalnih aplikacij in družbenih omrežij izgubljajo stiki z vrstniki in da se namesto vrstniške kulture »biti skupaj« 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % ustvarja vrstniška kultura »izoliranih sob«, kar v pomembnem delu sloni nikoli nekajkrat na leto nekajkrat na mesec nekajkrat na teden vsaj enkrat dnevno na prepričanjih, ki po eni strani idealizirajo in mitologizirajo mladost v preteklosti, po drugi pa podcenjujejo kakovost mediatiziranih odnosov. Slika 69a: Vrstniške To poglavje zato namenjamo krajšemu uvidu v trenutne vrstniške kulture Slika 69a: se družite v živo dekle aktivnosti med mladostniki in preverjamo, kako mladi danes prakticirajo prostočasne fant Vrstniške aktivnosti aktivnosti, čemu namenjajo več in katerim aktivnostim manj časa ter se družite na družbenih omrežjih dekle osnovnošolcev osnovnošolcev fant glede na spol kakšno vlogo pri tem igrajo vrstniki na eni in družbena omrežja na drugi si na družbenih omrežjih delite zanimive vsebine dekle glede na spol strani, s tem pa vsaj posredno preverjamo tudi zgornjo tezo. fant sodelujete v šolski ali razredni skupini na ... dekle fant 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % nikoli nekajkrat na leto nekajkrat na mesec nekajkrat na teden vsaj enkrat dnevno 48 Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) 49 Fantje pa, nasprotno, bistveno pogosteje poročajo, da po pouku z vrstniki Slika 70: igrajo videoigre – dnevno to počne skoraj 40 % osnovnošolcev, tedensko Vrstniške skupaj hekate, programirate aktivnosti dijakov pa kar 61 %. Gre pa za edino prostočasno vrstniško kolektivno prakso, ki skupaj grate videoigre po pouku skupaj posnamete fotografije ali videe fante močneje loči od deklet, čeprav tudi 30 % deklet vsaj enkrat na teden si predlagate za ogled filme, igre, posnetke, glasbo z vrstniki igra igre. Dekleta pa pogosteje delijo šolske naloge na omrežjih, sodelujete v šolski ali razredni skupini a družbenih ... prav tako večkrat skupaj z vrstniki posnamejo kakšno fotografijo, videe ipd. si na družbenih omrežjih delite šolske naloge, zapiske se družite v živo Druženje v živo glede na spol ni diferencirano, prav tako ni razlik po spolu si na družbenih omrežjih delite zanimive vsebine pri posredovanju popkulturnih vsebin (filmov, iger, posnetkov ipd). se družite na družbenih omrežjih 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % Slika 69b: Slika 69b: Vrstniške dekle nikoli vsaj enkrat na leto vsaj enkrat mesečno vsaj enkrat tedensko vsaj enkrat na dan aktivnosti si predlagate za ogled filme, igre, posnetke, glasbo Vrstniške fant osnovnošolcev glede na spol si na družbenih omrežjih delite šolske naloge ... dekle aktivnosti fant Slika 71a: Vrstniške Slika 71a: skupaj posnamete fotografije ali videe dekle osnovnošolcev fant dekle Vrstniške aktivnosti dijakov sodelujete v šolski ali razredni skupini na družbenih ... skupaj igrate videoigre dekle fant aktivnosti dijakov glede na spol fant glede na spol dekle glede na spol si na družbenih omrežjih delite šolske naloge ... fant 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % dekle se družite v živo fant nikoli nekajkrat na leto nekajkrat na mesec nekajkrat na teden vsaj enkrat dnevno dekle si na družbenih omrežjih delite zanimive vsebine fant dekle se družite na družbenih omrežjih Dijaki so vrstniške aktivnosti ob koncu pouka razvrstili malce drugače fant (slika 70). Praktično v enaki meri se po pouku najpogosteje družijo prek 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % družbenih omrežij, prek katerih si tudi delijo vsebine, ki se jim zdijo nikoli nekajkrat na leto nekajkrat na mesec nekajkrat na teden vsaj enkrat na dan zanimive. Druženje v živo je po pogostosti na tretjem mestu, takih dijakov, ki bi to počeli dnevno, je malce pod 50 %. Zagotovo dijaki prek tehnologij skupaj ne programirajo, je pa po drugi strani kar 35 % dijakov, ki dnevno Slika 71b: skupaj igrajo videoigre, več kot polovica pa jih to počne kar nekajkrat na dekle Vrstniške skupaj hekate, programirate fant aktivnosti dijakov teden. glede na spol skupaj grate videoigre dekle V primerjavi z osnovnošolci so med aktivnostmi razlike po spolu rahlo fant dekle večje – a zopet v podobni smeri, kot smo jih zaznali pri mlajših učencih skupaj posnamete fotografije ali videe fant (slika 71a). Več dijakinj kot dijakov namreč poroča, da se prek družbenih si predlagate za ogled filme, igre, posnetke, glasbo dekle fant omrežij tudi družijo, prav tako se jih več druži v živo. Enako razmerje je pri deljenju zanimivih vsebin, kar pogosteje prakticirajo dijakinje. Po 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % drugi strani pa se med dijaki skupno igranje videoiger zopet potrjuje kot nikoli nekajkrat na leto nekajkrat na mesec nekajkrat na teden vsaj enkrat na dan pogostejša praksa, ki jih loči od deklet, prav tako jih več skupaj programira (slika 71b). Med dijaki je tako več kot polovica takšnih (55 %), ki tedensko z vrstniki igrajo igre, medtem ko to velja za 20 % dijakinj. 50 Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) 51 PREVLADUJOČE PROSTOČASNE AKTIVNOSTI Slika 72: Aktivnosti se ukvarjam s športom, treniram Sodobni vsakdanji ritem mladih je običajno precej strukturiran in osnovnošolcev v se sprehajam prostem času prostega časa ni na pretek. Ob rednih šolskih obveznostih se namreč lenarim, ne delam nič večina šoloobveznih otrok udeležuje tudi drugih strukturiranih se igram na prostem, rolkam, skejtam, sem na ... se ukvarjam z glasbo oz. igram inštrument, pojem ... dejavnosti, s katerimi širijo znanja in veščine na različnih področjih: od kuham, pečem, gospodinjim gibalno-fizičnih do kulturno-umetniških in drugih. Otroci so soočeni z berem ustvarjam, rišem, kiparim, šivam, nekaj izdelujem ... dostopom do mnogih dodatnih tečajev, delavnic, treningov in drugih nakupujem, grem po trgovinah oblik »prostočasnega« učenja, ki so običajno strokovno vodene in tudi hodim v kino, gledališče, na koncerte obiskujem muzeje, galerije, razstave plačljive. Podatki vsaj za Ljubljano že dalj časa nakazujejo, da se učenci večinoma raje udejstvujejo v športnih kot kulturnih aktivnostih, s starostjo 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % pa interes za kulturo in umetnost nasploh upada (gl. tudi Oblak Črnič nikoli vsaj enkrat na leto vsaj enkrat mesečno vsaj enkrat tedensko vsak dan 2018). V naši raziskavi pa imajo podatki o prostočasni vključenosti dvojno vlogo – funkcionirajo kot informacija o vsakdanu mladih in sploh prisotnosti »prostega časa«, po drugi strani pa lahko služijo tudi kot Primerjave po spolu pokažejo rahle razlike (sliki 73a in 73b): dekleta indikator razrednih ali kulturnih razlik znotraj celotne populacije. Za namen pogosteje kot fantje poročajo, da dnevno berejo, prav tako pogosteje tukajšnjega poročila služijo bolj kot uvid v preferenčne aktivnosti onstran ročno ustvarjajo. Dekleta poročajo tudi o pogostejšem ukvarjanju z glasbo medijev in digitalnih tehnologij, ki jih tudi tukaj prikazujemo ločeno za ali pa kuhanju oziroma delu v gospodinjstvu. Po drugi strani se kaže, da osnovnošolce in dijake. dekleta rahlo več tudi lenarijo in se sprehajajo. Fantje pogosteje poročajo o Večina osnovnošolcev v našem vzorcu se aktivno ukvarja s športom ukvarjanju s športom in igranju na prostem, to pa sta tudi edini aktivnosti, in treningi, več kot tretjina jih to počne vsak dan, dobri dve tretjini ki se zdita pogostejši med osnovnošolci kot njihovimi vrstnicami. osnovnošolcev pa trenira tedensko (slika 72). Le slaba desetina otrok te Slika 73a: starosti je poročala, da se s športom ne ukvarja nikoli. Povsem nasprotno dekle Aktivnosti je z obiskom kulturnih institucij, kot so galerije, muzeji, razstave, ki jih berem fant osnovnošolcev v prostem času je doslej vsaj enkrat mesečno obiskovala slaba petina osnovnošolcev, ustvarjam, rišem, kiparim, šivam, nekaj izdelujem ... dekle glede na spol fant praktično nikoli pa v muzej ali galerijo ni stopilo več kot nakupujem, grem po trgovinah dekle 35 % osnovnošolcev. Druga prostočasna aktivnost, ki ni strokovno vodena, fant jo pa učenci pogosto prakticirajo, so sprehodi – to dnevno počne tretjina hodim v kino, gledališče, na koncerte dekle fant vprašanih, takoj zatem pa še najraje dnevno ne počnejo ničesar, razen da obiskujem muzeje, galerije, razstave dekle lenarijo. fant 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % nikoli vsaj enkrat na leto vsaj enkrat mesečno vsaj enkrat tedensko vsak dan 52 Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) 53 Slika 73b: Slika 74: Aktivnosti Aktivnosti dijakov se ukvarjam s športom, treniram dekle osnovnošolcev obiskujem muzeje, galerije, razstave fant v prostem času v prostem času hodim v kino, gledališče, na koncerte glede na spol se sprehajam dekle nakupujem, grem po trgovinah fant grem zvečer ven, v lokal, klub, na zabavo lenarim, ne delam nič dekle berem fant ustvarjam, rišem, kiparim, šivam, nekaj izdelujem ... se igram na prostem, rolkam, skejtam ... dekle se družim na prostem, rolkam, skejtam fant se ukvarjam z glasbo oz. igram inštrument, pojem ... se ukvarjam z glasbo oz. igram inštrument, pojem ... dekle kuham, pečem, gospodinjim fant se ukvarjam s športom, treniram kuham, pečem, gospodinjim dekle se sprehajam fant lenarim, ne delam nič 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % nikoli vsaj enkrat na leto vsaj enkrat mesečno vsaj enkrat tedensko vsak dan nikoli vsaj enkrat na leto vsaj enkrat mesečno vsaj enkrat tedensko vsak dan Podatki vsaj posredno nakazujejo rahlo konvencionalno prakticiranje Slika 75a: Slika 75a: ospoljenega prostega časa: tako se zdi, da so fantje primarno usmerjeni Aktivnosti dekle Aktivnosti dijakov obiskujem muzeje, galerije, razstave v »šport«, dekleta pa v »ustvarjanje« in »gospodinjstvo«. To spolno dijakov v fant v prostem času prostem glede na spol dekle razlikovanje med najstniki je presenetljivo morda toliko, kolikor se izraža hodim v kino, gledališče, na koncerte času glede fant v polju relativno manj nadzorovanih oziroma v interesnem smislu »od na spol nakupujem, grem po trgovinah dekle fant obvez prostih« aktivnosti, kar kaže na ponotranjeni vzorec trajnejših grem zvečer ven, v lokal, klub, na zabavo dekle spolnih konvencij. Po drugi strani pa podatek zopet ni tako nenavaden, saj fant so vzorci retradicionalizacije družb vidni še na številnih drugih družbenih ustvarjam, rišem, kiparim, šivam, nekaj izdelujem ... dekle fant ravneh. berem dekle fant Preferenčne prostočasne aktivnosti med dijaki so rahlo zamenjane v smislu, da ravno tiste, ki niso načrtno strukturirane in strokovno vodene, 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % pridobijo pomen (slika 74). Dijaki tako v večini poročajo, da najpogosteje nikoli vsaj enkrat na leto vsaj enkrat mesečno vsaj enkrat tedensko vsak dan najraje lenarijo, nato se sprehajajo, na tretjem mestu pa se ukvarjajo s športom. Zagotovo pa so si z učenci osnovnih šol še najbolj podobni Slika 75b: Slika 75b: glede nizkega obiska kulturnih aktivnosti – velika večina jih praktično dekle Aktivnosti dijakov nikoli ne obišče galerij ali muzeja (dobrih 40 % dijakov), zelo pa upade tudi Aktivnosti se ukvarjam s športom, treniram fant v prostem času glede na spol ukvarjanje z glasbo oziroma igranje instrumentov, česar nikoli ne počne dijakov v lenarim, ne delam nič dekle fant skoraj 40 % dijakov v našem vzorcu. Vzorci spolnih razlik so praktično prostem času se sprehajam dekle enaki, kot smo jih zaznali že med osnovnošolci: s športom se dnevno fant ukvarja več dijakov kot dijakinj, ki pa pogosteje lenarijo, se sprehajajo in glede na spol kuham, pečem, gospodinjim dekle fant gospodinjijo kot njihovi vrstniki (sliki 75a in 75b). se družim na prostem, rolkam, skejtam dekle fant se ukvarjam z glasbo oz. igram inštrument, pojem ... dekle fant 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % nikoli vsaj enkrat na leto vsaj enkrat mesečno vsaj enkrat tedensko vsak dan 54 Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) 55 raziskavi najpogosteje prakticirajo. Bolj zaskrbljujoč se zdi podatek, da so osnovnošolci in tudi dijaki popolnoma neaktivni v institucijah, ki gojijo kulturno in umetnostno vzgojo, saj kot poročajo sami, praktično nikoli ne zahajajo v muzeje, galerije ali na razstave. Celo v uprizoritvene in druge prostore popkulture, kot so kino ali gledališča, mladostniki zaidejo kvečjemu nekajkrat letno, kar je glede na gosto mrežo nacionalnih in lokalnih gledališč, vzpostavljene evropske filmske mreže in številne SKLEPNA druge, tudi bolj komercialno zasnovane ponudbe gotovo tema, ki jo velja problematizirati širše. Šolske politike bi se ob obstoječih dnevih kulture MISEL torej morale zavzemati za še več kulture in umetnosti v šolah, prav tako pa bi se institucije same morale resneje spraševati o trajnejših načinih za vključevanje mladostnikov v razstavna, galerijska ter muzealska in tudi Četudi je globoka mediatizacija sodobnih družb vplivala tudi na uprizoritvena okolja. Predvsem pa je primanjkljaj približevanja kulture in mediatizacijo vsakdana mladih, ki ga lahko opišemo skozi koncept kulture umetnosti tudi posledica šibke pokritosti tovrstnih tem v tradicionalnih spalnice (Livingstone 2007), kolikor seveda drži, da zgornje prakse potekajo medijih, ki bi lahko na atraktiven, poučen in raznovrsten način vzgajali za zaprtimi vrati sob današnje mladine, podatki naše raziskave vendarle mlada občinstva tudi na teh področjih. kažejo, da spalnična kultura nikakor ne implicira tudi socialne izoliranosti Nasploh pa se v raziskavi potrjuje v medijskih študijah že večkrat mladih. Kultura spalnice, kot je nenazadnje implicitno že v sami sintagmi, izpostavljena refleksija, da je za pozornost mladih težko tekmovati, je prej proizvod drugih sprememb na ravni socialnih interakcij in njihovih ko je na drugi strani kultura pametnih naprav, prepojena z invazivno različnih oblik ter enako pomembno uokvirja tako sodobno individualno močjo družbenih platform, ki uspejo mladostnike ne le »uspešno« kot tudi kolektivno življenje mladostnikov. nagovoriti, ampak jih znajo tudi popolnoma absorbirati v njihovem še Čeprav drži, da mladi v digitalnem svetu, tako s pomočjo telefonov kot kako natrpanem vsakdanu. Med digitalne zmagovalce spada sicer paleta računalnikov, preživijo precejšen del svojega dneva (gl. zgoraj), pa tega raznovrstnih platform, ki so si med seboj seveda konkurenčne, hkrati pa ne gre tolmačiti kot preprosto izoliranost. Kot namreč kažejo podatki je vsaka zase tudi načrtno nišno usmerjena v iskanje novih trendov in tukajšnje raziskave, mladi družbena omrežja v pomembni meri uporabljajo specifičnih komunikacijskih formatov, da bi mlade kot izjemno velik trg prav za ohranjanje vrstniških stikov oziroma jih uporabljajo tudi skupaj uporabnikov »na zalogo« ujela v lastno mrežo. Instagram je mogočno z vrstniki, ki jih poznajo tudi sicer, čeprav so v obeh primerih precej komunikacijsko sredstvo v obsežni pokrajini vizualne kulture, in čeprav je zanimive razlike po spolu. Tako dekleta kot fantje se v digitalnem svetu za njegovo prepoznavnost ključen njegov vizualni vidik, ta ni edini. TikTok radi družijo in to počnejo precej pogosto, vendar pa za fante, kot kažejo se po drugi strani promovira kot platforma za »kreativno samoizražanje« tudi druge raziskave (Lenhart et al. 2015), to druženje v veliki meri poteka in kot »globalna platforma za zabavo«, tehnično gledano pa ga zaznamuje preko videoiger. Še več, za razliko od pogostih stereotipov o igričarjih kot princip deljenja in objavljanja kratkih videov, pri čemer gre zgolj za »socialnih izločencih«, ki v samoti svojih sob živijo predvsem v »virtualnem nadaljevanje predhodnega vznika vizualnega obrata v družbenih medijih svetu«, se igranje videoiger v pretežni meri kaže kot pomembna družabna (Gibbs idr. 2015), ki so ga že prej vzpostavili vlogi, selfiji ipd. dejavnost. Med dijaki je tako velika večina poročala o tem, da tedensko Pri tem seveda ne gre pozabiti, da so trenutno popularne platforme igrajo videoigre (71 % fantov), o igranju videoiger skupaj z vrstniki pa jih nenehno spreminjajoče se in fluidne tvorbe, kar je že pred desetletjem je poročala več kot polovica (55 %), enako velja za več kot tretjino (38 %) poudarila van Dijck (2013). In četudi so na voljo že dalj časa, niso bile dijakinj, ki videoigre igrajo tedensko, dobra petina pa to počne skupaj z od nekdaj atraktivne za mladostnike. Uradno sicer drži, da je starostna drugimi vrstniki (20 % dijakinj). meja pri večini platform 13 let, a kljub tej formalni ureditvi vemo, da Hkrati pa tukajšnja raziskava vsaj v nekaterih primerih ne potrjuje so Instagram, Facebook, TikTok in številne druge polne otrok, četudi skrbi glede pomanjkljivega gibanja otrok na prostem in neukvarjanja otroci tam nimajo lastnega profila. Deljenje osebnih zgodb, družinskih mladih s športom, saj gre za aktivnosti, ki ju vsaj osnovnošolci v naši posnetkov in fotografij še pred rojstvom otroka in takoj zatem je družbeno 56 Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) 57 normalizirana oblika t. i. sharentinga, ki jo generirajo starši in odrasli, ne LITERATURA • Bolin, G. (2014): The death of the mass audience reconsidered. From mass communication le mladostniki sami, k temu pa pripomore še množica vplivnežev in drugih IN VIRI to mass personalization. V: S. Eichner in E. Prommer (ur.), Fernsehen: Europaeische promocijskih akterjev. Perspektiven, 159–172. Konstanz: UVK. • Bourdieu, P. (2004): Oblike kapirala. V: F. Adam in M. Tomšič (ur.): Kompendij socioloških Tudi zato velja platforme in njihovo razširjenost ter popularnost razumeti teorij, 311–324. Ljubljana: Študentska založba. v kontekstu raznolikih medijskih sprememb in novonastajajočih medijskih • Gibbs, M., J. Messe, M. Arnold, B. Nansen in M. Carter (2015): # Funeral and Instagram: Death, Social Media and Platform Vernacular. Information, Communication & Society, 18, 3: kultur, ki niso omejene z demografskimi kategorijami (Leaver idr. 2020: 255–268. 5). Skoraj gotovo pa lahko ugotovimo, da pri teh spremembah ne gre • Heppt, B., M. Olczyk in A. Volodina (2022): Number of books at home as an indicator of socioeconomic status: Examining its extensions and their incremental validity for academic pretežno za posledice tehnoloških zmogljivosti ter za rezultat praks, ki jih achievement. Social Psychology of Education, 25: 903–928. omogoča in spodbuja medijska ekologija v svoji aktualni komodificirani • Jontes, D. (2017): Televizijska občinstva v večkanalnem okolju: fragmentacija, spol in (ne) spremenjena vloga sporeda. Teorija in praksa: revija za družbena vprašanja, 54, 3/4: 668– obliki, temveč moramo te premike interpretirati v kontekstu širših 686. kulturnih sprememb, povezanih predvsem s hegemonijo neoliberalne • Katz, E. (2009): The End of Television? The ANNALS of the American Academy of Political and Social Science Series, 625: 6–18. kulture, kot se udejanja v platformski družbenosti (gl. Luthar idr. 2022). • Leaver, T., T. Highfield in C. Abidin (2020): Instagram: Visual Social Media Culture. Cambridge: Polity Press. • Lenhart, A., Smith, A.., Anderson, M., Duggan, M., Perrin, A. (2015): Teens, Technology and Friendships. Pew Research Center. • Luthar, B., M. Pušnik in D. Jontes (2022): Branje v polimedijskem okolju in (nove) oblike generacijske subjektivacije. Družboslovne razprave, 38, 100: 85–107. • Oblak Črnič, T. (2018): Kulturna in družbena angažiranost v kontekstu digitaliziranega vsakdana: raziskava mladih v Ljubljani. Družboslovne razprave, 34, 88: 7–32. • Oblak Črnič, T., K. Koren Ošljak in N. Šušterič (2022): Medijski repertoarji v času navzkrižnih medijskih praks: študija med osnovnošolci in dijaki. Družboslovne razprave, 38, 100: 23–54. • Oblak Črnič, T., B. Brečko, K. Koren Ošljak in J. Plaskan (2023): Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih. 1. del: Prisotnost, rabe in regulacija digitalnih tehnologij v družinah in šolah. Ljubljana: Založba FDV. • OECD (2016): PISA 2015 Results (Volume I): Excellence and Equity in Education. Paris: OECD Publishing. • OECD (2019): PISA 2018 Results (Volume II): Where all Students Can Succeed. Paris: OECD Publishing. • Turner, G. in J. Tay (2009): Introduction. V: G. Turner in J. Tay (ur.), Television Studies After TV, 1–6. London: Routledge. • Valdovinos Kaye, D. B., J. Zeng in P. Wikistrom (2022): TikTok: Creativity and Culture in Short Video. Cambridge: Polity Press. • Van Dijck, J. (2013): The Culture of Connectivity: A Critical History of Social Media. Oxford: Oxford University Press. • Van Dijck, J., M. de Waal in T. Poell (2018): The Platform Society: Public Values in a Connective World. Oxford: Oxford University Press. 58 Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del) 59 60 Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (2. del)