DEFICIT KADROV l VISOKOŠOLSKO IZOBRAZBO GLASILO ObO SZDL LJUBLJANA MOSTE-POLJE LETO V. St. 3 MAREC 1964 VOLIVCI IN PREDRAČUN Kratek pregled zborov volivcev, nekatera važnejša vprašanja, pripombe in predlogi s teh zborov ter odgovori, oziroma stališča pristojnih svetov in občinske skupščine. Zborov, ki so bili od 17. I. do 3. II. in na katerih je bila osnovna točka dnevnega reda razprava o smernicah našega splošnega razvoja in občinskega predračuna, se je udeležilo 5.415 volivcev ali 14,6 %. To vsekakor ni tako majhna številka, vendar če ločimo zbore delovnih ljudi v gospodarskih organizacijah od zborov volivcev na terenu, potem moramo ugotoviti, da z udeležbo na teh zborih ne moremo biti zadovoljni niti v gospodarskih organizacijah, kjer je bil procent udeležbe 23,4 %, še manj pa na tereni, kjer je bila udeležba le 7,3 %. Tu moramo omeniti izredno majhno udeležbo na terenih Moste (2,3%), Kodeljevo (4,5%) in Zelena jama (5,5%). Krajevne organizacije, SZDL in ostale družbenopolitične organizacije bodo morale vsekakor temeljito analizirati sedanje zbore volivcev in poiskati vzroke takega stanja. Opravljenih je bilo 32 zborov na terenih in 34 v delovnih organizacijah. V razpravah je sodelovalo 590 volivcev, ki so dali 298 raznih predlogov, pripomb in sugestij. To vsekakor kaže na to, da so razprave na zborih volivcev (ne povsod) bile živahne in konkretne. Toda če ugotovimo, da se od vseh pripomb 41,5% nanaša na komunalo, 20,5 % na področje družbenih služb in le 22 % na gospodarstvo (industrija, obrt, trgovina, gostinstvo), lahko ugotovimo, da so bile razprave preveč enostranske, usmerjene predvsem na vprašanja, ki so lokalno važna in morda tudi pereča, manj pa na tista vprašanja, ki zadevajo občinsko skupnost kot celoto (razvoj industrije. obrti, trgovine, dvig produktivnosti itn.). Sveti s področja gospodarstva so na skupni seji 6. II. obravnavali pripombe Zborov volivcev in sprejeli naslednje sklepe: PREDLOG: Poživiti je priprave za gradnjo doma NA PEČARJU in ureditev doma na Jančah. ODGOVOR: Načrti za turistični dom NA PEČARJU so že izdelani, vendar za začetek gradnje v letošnjem letu niso predvidena sredstva. Svet sodi, da se da predne.;., ureditvi Janč. Gradnja nekaterih potrošniških centrov: a) Šmartno — svet meni, da je naselje premajhno za potrošniški center. Predviden je samo trgovski lokal za prodajo špecerije in kruha. Vključevati sc v mednarodno delitev dela pomeni gospo-•Luiti in proizvajati na ravni kar najbolj razvitih gospodarstev. Pri tem ni mišljena samo modernizacija gospodariva, temveč stopnja, kvalitete gospodarjenja. Pri reševanju tega pa zadenemo na problem, ki ,je prvi pogoj za pozitivno rešitev: kadri. Kje dohiti in Vzgojiti zadovoljivo število strokovnjakov, ki bodo kos kvalitetno novim in zahtevnejšem nalogam? Kadrovska politika^ v naših delovnih organi-jWcijah ni skladna s temi zahtevami in se vse premalo pri-mgaja zahtevnejšim potrebam ■ašega razvoja. Analiza posebne komi "bernskega komiteja ZKS "bjo vrsto zaskrbljujočih alkov, ki bi morali služiti "mptom pri zdravljenju m “"voljivega položaja. a B*ed j" kil opravljei LV “"lovnih organizacijah lomh dejavnosti. Ugotovi.] .l,a odstotek strokovnja . visoko in višješolsko izob > v naši komuni ne dosega - Procenta vseh zaposle prav je povprečje v razv rzavah okoli 1« %. Jasneje dejstvo nasleč lovu'sC in Podatki: V 20 matij? organizacijah je si ^at.z.ranih 237 delovnih n, Katenh bi morali biti šol sl,!!1: str"k 0 v !> ja k i z visi zajj..., izobrazbo. V resnici delavcev1 le obrwi, v * odgovarjajočo laS0/62«)! Ostalih 90 De 1,,,k ma Potrebne strol ^ oprav n?’'' ki '>rvi >" °d del nj<- njihovega pt "*>raziv.V jCV 2 visokošolsko 12 % Prav mu13 * ek®n©mLs y“iko,v* 9 'o strojni! nirjev kem|eurJcV’ 21 % “ agronom^*5 1,1 tekstila, : •"talih m’ ,veterinarjev in “trokovnii, tt1JVečjc potrebe 'kru*!^ „ kadrih z visoko M> v industriji, gi beništvu in prometu, zadovoljivo pa jc stanje v kmetijstvu. Iz' skopih številčnih podatkov je sklepati, da tehnični inteligenci v industriji, gradbeništvu in prometu še vedno ne posvečamo dovolj skrbi, saj nimajo nekatere delovne organizacije niti 1 delavca z odgovarjajočo izobrazbo. Tipično za vse delovne organizajijc pa je, da jim manjkajo ekonomi sti in pravniki. Od 20 anketiranih delovnih organizacij so ekonomisti samo v 8, pravniki pa v 10. Ker so ekonomisti kot pravniki poklici, ki imajo največ možnosti, da zasedejo razna delovna mesta, je zanimiv prikaz razmerja med številom zaposlenih na 1 ekonomista, ki je 494 :1 in razmerje proti pravnikom 549 :1. Ob tem se nam vsiljuje misel, kako naj delovne organizacije* prilagajajo proizvodnjo zahtevam domačega in tujega trga, saj več kot polovica zaposlenih nima ustrezne izobrazbe. V modernem blagovnem prometu pa je vključevanje v ta proces največkrat obsojeno na neuspeh. ker se komercialna politika vodi bolj po instinktih kot na osnovi analiz in poznavanja tržnih zakonov. Ta kratek izvleček iz analize o visokošolskih kadrih opozarja, da je to vedno bolj pereč in neodložljiv problem. Tu je tudi iskati vzroke za stagnacijo nekaterih delovnih organizacij, za počasne rekonstrukcije, slabo organizacijo dela, neuspešno poslovno sodelovanje in drugo. Izhod iz takega položaja je v tem, da kadrovske službe, vodilni uslužbenci in družbenopolitične organizacije v delovnih organizacija to problematiko postavijo na dnevni red in vključijo skrb za sistematično rast in vzgojo strokovnih kadrov v svoj perspektivni načrt. O vseh vprašanjih in pripombah so — ali ,še bodo — razpravljali pristojni sveti (o tistih, ki so se nanašale na družbeni načrt in predračun, so že), nakar bodo odborniki posredovali odgovore, oziroma stališče svetov volivcem in krajevnim skupnostim. Zc zdaj pa lahko posredujemo nekatere važnejše predloge in pripombe zborov volivcev ter stališča pristojnih svetov oziroma občinske skupščine, sprejete na zadnjih sejah. MLADI HOKEJISTI IZ VEVČ REPUBLIŠKI IN DRŽAVNI PRVAKI STRAN 10 Predstavniki Kemične tovarne Moste in Jugoslovanske investicijske banke podpisujejo pogodbo o posojilu. Slika dokumentira prvo tako svečano podpisovanje v Beogradu b) Na Pokopališki cesti: Potrošniški center bo predvidoma gotov do konca letošnjega leta. Trgovsko podjetje se bo pred odločitvijo za vrsto prodajaln posvetovalo s krajevno skupnostjo Zelena jama. c) Predlog' za gradnjo potrošniškega centra v Zadvoru bo pristojni svet temeljito proučil ter ga skušal uvesti v sedemletni perspektivni načrt. č) V Stepanji vasi je pričetek gradnje predviden ža letos. Usposobiti je trgovino v Sostrem. — Stvar je v teku. Dogovorjeno je s krajevno skupnost- (NADALT. NA 12. STR.) ^OVA TOVARNA STRAN 3 UVELJAVITEV PREDLOGA ZB NOB JUGOSLAVIJE Z letošnjim letom ‘ so bile združene tehnično finančne službe odborov ZB NOV, ZVVI IN ZROP naše občine. Predsedstva vseh treh organizacij so na skupnem sestanku obravnavala predlog ZB NOB Jugoslavije o vodenju enotne administracije in finančnega posdovanja zgoraj omenjenih organizacij in sjdenila, da predlog sprejmejo in uresničijo tudi v naši občini. Od 1. januarja letos je pri predsedstvu ZB NOV nastavljen tehnični sekretar, ki odgovarja za nemoteno delo tehnično finančne službe vseh treh organizacij. Organizacijsko je seveda vsaka od organizacij ostala samostojna in odloča o svojih zadevah. Istočasno pa so izvolili skupne komisije za konkretne naloge, npr. obujanje tradicij iz NOV, stanovanjski problemi (brez ZROP), skrb za spomenike iz NOV. Tako kaže, da bo delo bojevniških organizacij rodilo take sadove, da bodo lahko zgled tudi ostalim družbenim organizacijam. DRUŠTVO GOSPODARSTVENIKOV Po večmesečnih pripravah je na pobudo ObK ZKS poseben pripravljalni odbor pripravil ustanovno skupščino za ustanovitev društva gospodarstvenikov. Na ustanovni skupščini 31. januarja 1964 so delegati sprejeli program, pravila in izvolili vodstvo društva ter sekcij, ki bodo osnovne oblike dela. Za prvega predsednika društva je bil izvoljen Albin Vengust, ki je vodil pripravi j alni odbor. V društvu se bodo združevali vsi strokovni kadri, ki delajo v gospodarstvu. Tako bo odpravljena vrzel, ki jo že dolgo čutimo v družbenem življenju naše občine. V društvu bodo strokovnjaki s področja proizvodnje in tehnologije, ekonomisti iz analitskih oddelkov in finančnih služb, socialni delavci in kadroviki, komercialisti iz tovarn ali trgovine, pravniki kakor tudi direktorji delovnih organizacij in ostali vodilni uslužbenci izmenjavali svoje misli in izkušnje. Društvo bo omogočilo razpravljanje in reševanje vrste problemov in vprašanj, ki OBČINA LJUBLIANA MOSTE-POLJE Na podlagi 2. točke 25. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ št. 2/59) je občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje na seji dne 10. februarja 1964 sprejela ODLOK o obveznem fluorografiranju v občini Ljubljana Moste-Polje. 1. člen Zaradi preprečevanja in zatiranja tuberkuloze se izvede obvezno fluorografrianje pljuč in srca (rentgensko slikanje) vseh prebivalcev (stalno in začasno prijavljenih) v občini Ljubljana Moste-Polje, ki na dan, ko se začne fluorografi-ranje, dopolnijo 19. leto starosti. 2. člen Fluorografiranje je brezplačno. 3. člen Svet za zdravstvo občinske skupščine je pooblaščen, da za izvajanje tega odloka izda potrebne ukrepe ter določi čas rentgenskega slikanja. 4. člen Z denarno kaznijo do 10.000 din se kaznuje, kdor se ne udeleži fluorografiranja, čeprav je to dolžan storiti, ali kdor ovira ali preprečuje izvrševanje ukrepov, izdanih na podlagi tega odloka. Številka: 510-2/64-1 Datum: 10/2-1964 Prcscdnik občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje Vlado Črne ZAKAJ RENTGENSKI PREGLEDI Tuberkuloza je za človeka še danes ena izmed zelo nevarnih bolezni. Huda ni samo zaradi tega, ker še vedno toliko ljudi za njo umrje, ampak tudi zato, ker je zelo dolgotrajna in s tem bolniku samemu kakor tudi njegovi družini prinaša mnogo trpljenja. Pravimo pa tudi, da je tuberkuloza od vseh bolezni najbolj zahrbtna, ker poteka v začetku brez bolečin in s takimi telesnimi težavami, da jih največkrat spregledamo. Prav zato človek, ki je zbolel za tuberkulozp, skoraj vedno prepozno opazi, da je bolan, čeprav so na pljučih nastale že hude krvaveče rane. Morda si se ti tudi že okužil in nosiš zdaj v sebi to zavratno bolezen, ki je morda šele v svojem začetku, ker ti ne povzroča še nobenih bolečin. Množični rentgenski pregledi (FLUOROGRAFIJA), ki bodo v naši občini od 16. do 30. marca, ti dajo priložnost, da se prepričaš o svojem zdravju. Preglede bo opravljal s svojimi ekipami INSTITUT ZA PLJUČNO TUBERKULOZO - GOLNIK. FLUOROGRAFSKI PREGLED JE NAJUSPEŠNEJŠI NAClN PRAVOČASNEGA ODKRIVANJA TUBERKULOZE IN DRUGIH OBOLENJ PRSNEGA KOSA! Pred nekaj tedni je imela občinska organizacija ZROP svojo redno letno skupščino. Delegati so obravnavali uspehe v lanskem letu, vso pozornost pa so tako v poročilih kot v razpravi usmerili v bodoče delo. Tu čaka organizacijo več važnih nalog, kot so krepitev organizacije, polna aktivizacija mlajšega starešinskega kadra JLA, sodelovanje z organizacijami in organi, ki delujejo na področju obrambne sposobnosti in krepitve obrambne moči socialistične skupnosti, večje in močnejše usmerjanje članov ZROP v strelske družine, posvečanje večje skrbi strokovnemu dvigu svojega članstva, skrb za osebne probleme članov ZROP itn. Skupščina je torej glede na širino in pomembnost analize svojega delovanja uspela in je že to dejstvo porok, da se bo v tem letu organizacija ZROP organizacijsko, vsebinsko in vsestransko ie bolj utrdila. zahtevajo proučevanje in razreševanje z širšem krogu. Tako bodo lahko koristno izmenjavali izkušnje in našli najboljše rešitve ter se bo tako čestokrat mogoče ogniti raznim težavam, ki se pojavljajo v delovnih organizacijah, pa so jih drugje že uspešno rešili. Težišče dela bo v'sekcijah. Na ustanovnenf občnem zboru je bilo ustanovljenih šest sekcij: Sekcija za samoupravljanje in organizacijo, v kateri bodo sodelovali vodilni delavci in člani organov upravljanja. V sekciji bodo razpravljali o poglabljanju delavskega samo- 1 upravljanja in prenašali izkušnje vodenja in organizacije. V tehnično-razvojni sekciji bodo sodelovali strokovni tehnični kadri, ki bodo razpravljali predvsem o tehnologiji. Ekonomska-komercialna sekcija bo spremljala gibanje denarnih sredstev v občini, razpravljala o investicijski politi- ki in o drugih finančnih vprašanjih delovnih organizacij. Komercialno-tržno-analitična sekcija bo s svojimi člani zbirala in proučevala komercialne in tržne probleme delovnih organizacij občine in proučevala, oziroma analizirala posamezna ali kompleksna vprašanja blagovnega prometa. Kadrovsko-socialna sekcija bo predvsem razreševala številne probleme notranje organizacije, strukture in funkcionalnosti kadrovsko-socialnih služb. Obravnavala bo probleme planiranja kadrov, izobraževanja, nagrajevanja po delu in medsebojnih odnosov. Člani pravne sekcije bodo skrbeli za medsebojno izmenjavo izkušenj in poglabljanja strokovnega znanja. Skrb sekcije bo tudi seznanjanje članov z novimi predpisi in proučevanje notranje zakonodaje delovnih organizacij ter proučevanje dobrih poslovnih običajev in uzanc. V delovnih organizacijah bodo organizirali aktive društva, ki bodo združevali vse strokovne sodelavce delovne organizacije. Pri svojem delu in povezovanju članov se bo društvo posluževalo vseh mogočih oblik od debatnih večerov, st rokovnih predavanj, pa do izdelav študij, analiz in pregledov ter ekskurzij. Aktivno delo društva bo nedvomno vplivalo na hitrejše in boljše reševanje vrste odprtih gospodarskih vprašanj in poglobilo študijsko-analitično proučevanje nadaljnjega razvoja in bo že naprej proučevalo nastajajoče pojave in nanje opozarjalo. Ker je ustanovitev društva plod želje samih gospodarstvenikov, ki so sami čutili pomanjkanje medsebojne povezave in sodelovanja, smo lahko prepričani, da bo društvo aktivno in njegovo delo uspešno. BILANCA SLOVENSKE GORICE PTUJ na dan 31. decembra 1962 (v tisočih dinarjev) Aktiva I. OSNOVNA SREDSTVA PASIVA I. VIRI STALNIH Sedanja vrednost osnov- SREDSTEV nih sredstev 4.253 Poslovni sklad 5,513 Sedanja vrednost skupne Sklad skupne porabe 22 porabe Rezervni sklad in drugi II. DRUGE OBLIKE skladi 483 SREDSTEV II. DRUGE OBLIKE Banka in blagajna 1,471 VIROV SREDSTEV Kupci in druge terjatve 149 Krediti pri banki — Zaloge 3,151 Dobavitelji in druge Druga aktiva 712 obveznosti 2,156 Druga pasiva 1,502 Skupaj 9,736 Skupaj 9,736 Ustanovljena stalna konferenca krajevnih skupnosti 2e v zadnji številki Mo-ščan&ke skupnosti smo poročali o pripravah za us lanov itev stalne koference krajevnih skupnosti in njeni vlogi. Med- lem je bila stalna kolerenca že ustanovi jona. Na skupnem plenumu ObO SZDL in delegatov,, ki so jih izvolili sveti krajevnih skupnosti, je bil sprejet sklep, da se stalna konferenca ustanovi in so bila sprejeta pravila ter prodam dela konference. Za predsednika je bil izvoljen Franc Dro-bež, član izvršnega odbora občinskega odbora SZDL, za podipredsadnika Blanko Duj-movič in za tajnika Jelka Pečar. Uvodni referat o pomenu in vlogi stalne konference KS je podal Marko Rainer, obrazložitev programa dela in pravil pa Pavel Jež. Krajevna skupnost [pristopi k stalni konferenci s sklepom, predstavljali pa jo bodo predstavniki, ki jih za dve loti izvolijo sveti krajevnih skupnosti. Vsakokraten predsednik Krajevne skupnosti je po svojem polO" žaju član stalne konference. Ustanovitev stalne kole renče je narekovala potreba P? koordinacijskem organu, ki ,J“ povezoval krajevne skupnosti in v katerem bi se vsklajevale akcije in programi, ki se čestokrat, istočasno pripravljaj® v več krajevnih skupnostih hkrati. Z vse večjim uveljavljanjem krajevnih skupno®* in njihovim naglim razvoje'**1 se velikokrat pojavi vrsta n«" razčiščenih vprašanj, katere bo morala stalna konferenc® obravnavati in ’ najti 'oan't najboljšo rešitev. Sevtda pa novoustanovljen® konferenca ne bo mogla ki so se in sc še vsakodnevna čez noč rešiti vsa vprašanj"! pojavljajo pred krajevnim* skupnostmi, ampak jih bo In**' ko reševala le s siStemOitičrm* proučevanjem in njem vsehvkrajevnih skup' ati. Ena prvih nalog ^ . konference bo sodolova ' _ pomagati krajevnim skupn^_ stim pri obravnavanju ' kov statuta In ostalih Iiaw njih predpisov. Dne 9. 12. 1963. Vodja računovodstva: v. d. Boris Prclovšck Predsednik upravnega odbora: Marija Kos Direktor: Drago Pravica V DNEH OD 16.—29. MARCA BO V NASI OBČINI OBVEZNO FLUOROGRAITRA-FIRANJE. O TOČNEM RAZPOREDU BOSTE OBVEŠČENI! RAZPIS Krajevna skupnost Zelena jama, Ljubljana, Pcrčeva razpisuje 6 prostih delovnih mest za opravljanje gospodinj'** nege bolnikov na domu. ..ji,, Na ta delovna mesta naj so javijo žene, ki imajo vCW* do dela z Imlniki in ki so pripravljene opraviti 6-tc<*cn tečaj o domači negi bolnika. * Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Pismene pošljitc na Krajevno skupnost Zelena jama, Ljubljana, **• čeva 22. Vse informacije dobite na tel, št. 37-759. NOVA TOVARNA . m* NIT POLIAMIONE SVILE — NYLON 6 - RO ŽE PRIHODNJE LETO STEKLA V MOSTAH Petletna prizadevanja delovnega kolektiva Kemične tovarne za zgraditev nove tovarne so uspešno končana. Nedavno tega so zastopniki te tovarne podpisali v Iteogradu a zastopniki Jugoslovanske investicijske banke in kooperanti iz Jugoslavije in Nemčije investicijsko pogodbo, po kateri bo kmalu zrasla v Mostah tovarna za proizvodnjo poliamid-ne svile. Toda začnimo od začetka. Zamotana pot do dragocene POGODBE Začelo se je že pred leti. Ta-fcrat je Jugoslovanska investicijska banka v Beogradu razpisala v zvezi z rekonstrukcijo ifCTnične industrije v Jugoslaviji investicijski natečaj, ka-terega so se udeležila številna Jugoslovanska podjetja, med ujimi tudi meščanska kemična tovarna. Moščani so vložili načrt za novo tovarno polia-midne sville. Natečaj je bil tonalu zaključen, toda za proizvodnjo poliamidne svile so sklenili razpisati nov natečaj z novimi pogoji. Najzahtevnejšo med njimi je bilo- vsekakor zagotovilo, da bo bodoča tovarna vsaj polovico svoje proizvodnje izvažala v tujino — Investicijska banka si je nam- reč samo pod tem pogojem lahko nadejala, da bo dobila povrnjene investirane devize. Toda po razpisu je stopila v gospodarske stike z nekaterimi nemškimi tvrdkami in sklenila z njimi odkupne pogodbe, tako da je ustregla vsem zahtevam razpisa. Boj pa s tem še vseeno ni bil dobljen. Štirje od šestih konkurentov so res omagali še pred to oviro, zato pa je peti med njimi — prizrenska tovarna perlona v gradnji — prav tako kot Kemična tovarna izpolnil vse zahteve Jugoslovanske investicijske banke. Tako sta obe podjetji dobili dovoljenje za nadaljnje poslovne dogovore v tujini. Odločili sta se za skupen nastop, sestavili skupno ekipo strokovnjakov in si ogledali tovarne poliamidne svile v Italiji, ki so jo zgradile italijanske in nemške tvrdke. V vrstah strokovnjakov je nastala dilema, za kateri tehnološki -postopek naj bi se odločili — za’ italijanskega ali za nemškega. Predstavniki iz Prizrena so se mnogo nagibali k italijanskemu, čeprav je že po površnih cenitvah izkazoval za 112 % več stroškov od nemškega, predstavniki Kemične tovarne pa so se zavzeli za nemškega. Prav to je nazadn-nje tudi odločilo. Jugoslovanska investicijska banka je poklicala v Beograd predstavnike Kemične tovarne. Zdaj je investicijska pogodba že podpisana. Delovni kolektiv Kemične tovarne ima v rokah direktorja Radosavljeviča papirje, ki mu zagotavljajo 4 milijarde dinarjev kredita — 3600 miljonov za osnovna sredstva bodoče tovarne, 380 milijonov pa za obratna sredstva. Tudi predplačila za nemško tvrdko, ki bo dobavila tehnološki mate-rial, so že izplačana, tako da je na vrsti samo še gradnja. STARE TOVARNE NE BODO OPUSTILI niče bodo torej opustili, zato pa bodo ostali pri proizvodnji aluminijevega sulfata, ki je lansko leto-, prinesel Kemični tovarni celo ob nerentabilnih poslih z glinico kar 266 milijonov čistega dohodka. Ta vsota je vsekakor zadostno zagotovilo za nadaljnji obstoj stare tovarne, tako da se najbrž od nje še zlepa ne bomo poslovili, NOVA TOVARNA ŽE KONEC LETA 1965 Kolikšna in kakšna pa bo nova tovarna? Če bi jo hoteli ponazoriti s številkami in tehničnimi podatki, potem bo to modema tovarna poliamidne svile (tipa nylon 6) z letno kapaciteto 1150 ton in bruto produktom v višini 4600 milijard din. Raztezala se bo bolj v višino kot v širino in — kot vse ekonomično zgrajene in skrajno avtomatizirane tovarne — ne bo videti monumentalna. Engieering, know ho\v, opremo za tehnološki postopek kontinuirane polimerizacije in direktnega predenja bo dobavila nemška tvrdka Hans J. Zimmer iz Frankfurta. Osnovni proizvod bodoče tovarne bo' vsekakor tako, imenovana brezkončna • poliamidna nit, ki bo služila za predelavo v no-gavičarstvu, pletilstvu, za izdelavo perila, dežnih plaščev, dežnikov itd. Surovino za svoje proizvode bo tovarna uvažala iz Romunije, polovico svojih izdelkov pa bo izvažala v Zahodno Nemčijo. Delovni profili v tovarni bodo profili visokokvalificiranih, kvalificiranih in polkvalificiranih delavcev. Za gradnjo tovarne, ki bo stekla že letošnjo pomlad, na zefnljišču nekdanjega potniškega letališča, so se do sedaj prijavila tri gradbena podjetja: Pionir, Gradis in Tehnika. Tovarna bo v poskusnem pogonu že konec leta 1965. Kot zanimivost velja omeniti samo še to, da si je Kemična tovarna uspela zagotoviti tako odkupno pogodbo z nemško tvrdko kot investicijsko pogodbo z Jugoslovansko investicijsko banko prej, ko je dobila odločbo o lokaciji tovarne v naši občini. Preden spregovorimo o novi tovarni, še nekaj besed o stari. Stai-e Kemične tovarne, ki je s svojimi značilnimi silhuetami postala že nekakšen simbol meščanske občine, seveda ne bodo podrli niti ne opustili. Zdaj so se odrekli samo proizvodnji glinice, ki v današnji tovarni nima nikakršnih gospodarskih perspektiv. Ovira ni samo majhna kapaciteta (7000 ton letno), ampak predvsem pomanjkanje final-nejše proizvodnje, t. j. elektrolize, brez katere proizvodnje glinice ne morejo dvigniti do rentabilnosti. Proizvodnjo gli- DU V DELU IN PRIPRAVAH tooP^fWost’ lahko ut ciklov s ‘w Pt^davanj in to druVLkalenrni SP«™! to za tole, se.: to na reve DS’ Uo in H ^iavanjaaahČn^jf0 pro kovnih , a ~ od ozko in zavrv?* Posatoezna • kvaliteti ne odgovarja več za te namene. Ljudi res ne mislimo več prisiljevati poslušati slabo petje, gledati slalM) igro. če lahko poslušajo in gledal* kvalitetne predstave v radiu, televiziji, kinu ali profesionalnih kulturnih institucijah. Samo iz neke namišljene kulturne zavesti — ali morda samo politične — nc bodo ljudje več prihajali na slabe predstave. To je jasno. Seveda to ne pomeni, da sedaj ne bo več amaterskih gledaliških družin, pevskih zborov in da jih ne bomo več gojili in podpirali. Nasprotno, morali jih bomo, če bomo hoteli, da bodo te skupine tako kvalitetne, da bodo ustrezale tudi današnjim zahtevam. Zavedati pa sc moramo, da to ni vse, kar lahko napravimo. Ce mislimo, da je priprava za nastop vse, kar lahko napravimo, potem sni* bitko že vnaprej izgubili. Sodim, da ima bodočnost sti amaterizem, ki sc bo obrnil navznoter k ljudem, ki sc * njim ukvarjajo. Ali je potrebno kulturne in umetniške stvaritve res vedno reproducirati samo az nastop? Ali j*** mogoče tudi zase? Ali ni m®' gočc peti in igrati, plesati tudi v drugih okvirih in nc vedn* le za druge? Zato. da se seznanimo z umetnino, da sc ob D*" produciranju obogatimo z "J1*- Mislim, da ima ta amaterizem še posebno bodočnost. Nadalje sc postavlja vprašanje, kaj še lahko napravimo-Ali so kulturno aktivni samo tisti, ki igrajo, pojej*' prešejo, slikajo? Kaj pa d1'*1' gi, ki se zanimajo za kultur* in umetniške stvaritve, no spremljajo programe ' razpravljajo o njih, hcirL, knjige, obiskujejo gledališča muzeje ter si o vsem tc ? ustvarjajo odgovor na s-hIi’ ' Ali ti niso aktivni? Ce so. smo napravili, da bi bil teh širši in večji, da !>'. širši krog tistih, ki a!lt ^ in angažirano spremljajo 0 gajanjc okoli sebe Tu so * ^ odprte široke možnosti. *n vsem, ne samo društvom, lam in drugim skupinan’-se srečujemo vsi. Tu ni del ^ na kulturnike in ostale. *11 ^ delitve na amaterizem m poklicne kulturne instu ter delavec. PRVA ŠTEVILKA — lista literarnega Krož*** gimnazije — prinaša ver • ^ lih literarnih poskusov, .j,, celo prerasli neposr rjr vplivom šolske literarne je in izobrazbe. Zato ^0anoeM nišlvo Moščanske »KU^Vojib skušalo v naslednjih ,,ultcrO številkah objaviti "e po- prlspevkc iz tega ka* do avtorji spregovor sami. S POSVETOVANJA O ŠOLSTVU IN OTROŠKEM VARSTVU VREDNOTENJE PEDAGOŠKEGA DELA Kot Kmo. že poročali, je občinski odbor SZDL Ljubljana Moste-Polje pred časom organiziral posvetovanjem o šolstvu in otroškem varstvu, ki je bilo zaradi pomembnosti tudi razširjena plenarna seja občinskega odbora SZDL. Na dnevnem .ardu sta bila referata Alberta Šiblija O nekaterih nalogah in problemih v šolstvu naše občine ter Branke Ja-dekove O položaju in nalogah v otroškem varstvu naše občine. Tehtnim mislim iz, referatov se je pridružila tudi razprava in iz vsega tega povzemamo nekaj glavnih elementov, ki dokazujejo, da se tudi prosvetni delavci ter vzgojitelji vedno aktivneje vključujejo v uresničevanje načel socialističnega samoupravljanja ter da dobiva na osnovi najnepo-srednejše izmenjave izkušenj vsak kolektiv vediio večjo zavest o svojih pravicah in dolžnostih kot sestavni del življenja v komuni. Oboje sta poudarjala refe-renta in podčrtavala pri tem Pomen programiranju in druž-benega samoupravljanja, obo-j« v želji za/ čimbolj nepre-tJ'ganim in kvalitetnim izobraževalnim in vzgojnim proce-som. V šolstvu je to pogoj za oblikovanje učenca v aktivno Jn kulturno osebnost, pa tudi ocena kvalitete, kvantitete in drugim elementov, ki sestav-■‘Ja.io poslovni uspeh delovne organizacije. Tu odpira nova ustava novo poglavje! 1 inanciranje šolstva je že od lani osnovano na osnovi po-razmerij z družbenopolitično skupnostjo. Občinski sklad za šolstvo je šole kategoriziral, upošteval število uč-mh ur, oddelkov in učencev mr določil osebne izdatke — Poleg materialnih, vendar je t° pomenilo poseganje v samoupravne pravice kolektivov, ni upošteval npr. niti dopolnilnega pouka niti razned-ništva. Odprt je ostal tudi problem učitelja kot javnega družbenopolitičnega delavca — ki,r po značaju poklica tudi Je- Letos je tu odpravljena zgoraj omenjena pomanjklji-t°S* 'n ie Program že bilo moč azširjati glede na stopnjo raz-Hosti komunalnega sistema nasploh. Osnova cenitve peda-Roškega dela je vrednost pedagoške ure, pri 'kateri so upoštevani vsi izdatki, ki jih ima ■~ta (predlog zanjo je od 1574 t*1 1735 dinarjev). Niso pa še urejena medšolska merila za nagrajevanje niti dovolj razčiščena položaj in Vloga ZPPS. Skladi — čeprav nekateri šibki — vendarle predstavljajo neko osnovo šol kot zavodov, ki samostojno urejajo tudi globlje svoje probleme, kot so investicije, štipendiranje, amortizacija. izobraževanje in rekreacija, niveliranje rednega prejemanja dohodkov, prosta poraba ter celo soudeležba pri reševanju stanovanjskega problema oz. družbenega standarda prosvetnih delavcev sploh. Seveda se družba popolnoma zaveda, da skladi — kot financiranje šolstva nasploh — še niso tisto, kar bi morali biti, a prav ta jasna zavest je že letos porok za pospešeno reševanje tega problema. Seveda to zavtsi od materialnih možnosti komune, predvsem razvitosti komunalnega sistema, vendar je v tem sklapu samo razveseljiva jasna iniciativa prosvetnih delavcev, naj šolski zavodi s svojo povečano odgovornostjo dobe tudi pravilno težo v komuni, v občinskem statutu in statutih delovnih organizacij. V otroškem varstvu je programiranje dela najmanj toliko kot v šolstvu vezano na dejstvo, da je v načrtu velik dotok novih prebivalcev. To narekuje intenzivnejšo Skr-b vseh Občanov, da bomo pri gradnji stanovanj vzporedno mislili tudi na varstvo (in šolanje) Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku Verjetno tudi v naši občini ni bilo kraja, kjer nc bi tako ali drugače proslavili slovenski kulturni praznik. Največji prireditvi sta bili v Polju in v Mostah. V Polju je pred nabito polno avlo v novi šoli nastopil orkester slovenske filharmonije in šolski pevski zbor (slika), v Mostah pa je bila ta proslava združena s petletnico mladinskega pihalnega orkestra pri glasbeni šoli, ki je tudi pripravil celovečerni koncert. Med deli domačih avtprjev je orkester prvič izvajal tudi J. Vilharjevega Mornarju (samospev na Prešernovo besedilo) v originalni priredbi bivšega kapelnika tega orkestra Rudolfa Stariča. Po uvodni besedi A. Vižintina in po koncertu .je predsednik obč. sveta za šolstvo, kulturo in prosveto Bojim Kardelj razdelil priznanja članom orkestra, ki so v njem sodelovali od začetka. otrok. Investitorji morajo upoštevati tak investicijski program, sredstva zanj pa naj zagotovi komuna. Pri tem naj sodelujejo delovne organizacije, saj je to sestavni del naših prizadevanj za dvig produktivnosti dela, tj. za dvig standarda vsakega od nas, staršev pa še posebej. (2e zdaj je npr. t>6,7 % družin, kjer sta zaposlena oba roditelja, od vseh zaposlenih v komuni je 54 % žensk, kar 70,5 % mater pa je zaposlenih! To spreminja obliko družine, vnaša pa novo funkcijo in družbeno kvaliteto vanjo.) Notranji programi VVU morajo upoštevati lokalne potrebe, predvidevati nove oblike dela, razne tipe vzgojnega varstva (šolske, predšolske, kombinirane itn.) ter povezavo teh s krajevnimi skupnostmi. Tudi programe šol in pionirskih organizacij po šolah je obravnavati v sklopu vzgoj-noizobraževalnega programa šole s stališča vzgoje in varstva. Nerešeno ostaja vprašanje sklada za amortizacijo in vzdrževanje zgradb in prostorov vzgojnega varstva. Vsekakor pa velja najti način rednega dotoka sredstev v ta sklad pri občinski skupščini. Vse to bo zaživelo, če bomo jasneje določili načela vzgoje in varsdvo otrok v statutih naše občine in delovnih organizacij ter tako postavili otroško varstvo na najširše družbene temelje. V razpravi so .diskufanti zgornje misli še poglobili in predvsem podčrtavali širše vidike, na osnovi katerih bodo šole in vzgojnovarstvene ustanove zaživele kot enakovreden člen naše družbe. Več .misli oz. predlogov je vrednih premisleka: podaljšanje rednega šolanja na več kot 8 let in s tem v zvezi izobraževanja po delovnih organizacijah, pomanjkanje pedagoških delavcev predvsem z višjo izobrazbo in odprto vprašanje njih štipendiranja, redno strokovno in politično izpopolnjevanje pedagogov, poglabljanje dela samoupravnih organov ob povečani skrbi za materialno osnovo našega šolstva itn. Tako so šolniki in vzgojitelji — če naj se tako izrazimo — prebili zid ožine razprav in pogledov na svoje probleme, sc zavedeli svoje vloge kot enega od enakovrednih činite-Ijev razvoja naše družbe in izrazili ta spoznanja tako, kot je samo želeti, tj. odločno, od- krit« in .jasno. Enakovrednost torej nc pride sama po sebi, tu tudi ne gre za kakršnakoli zapostavljanja s strani družbe — od šolnikov samih bo tudi naprej največ odvisno, kdaj bodo dosegli vso globino in širina enakovrednosti navznoter in navzven. Tudi komunalni sistem bo zaživel polno razvit takrat, ko bodo vsi njegovi faktorji dajali svoje deleže. In šole ter vzgojno-varstvene ustanove imajo pri tem veliko prednost: močne intelektualne in družbene sile v svojih svetih in svetih ‘zavodov, ki so jim pri dviganju zgornjih ugotovitev samo v pomoč. JE POTREBEN POSVET UREDNIKOV TOVARNIŠKIH GLASJfc,? — Glasilo delovnega kolektiva Intertrans-Globus, Naše delo, začenja izhajati 2. leto in se tako pridružuje vrsti tovarniških glasil, ki že dobivajo ali so že dobili svojo fiziognomijo. Ob tem se kar sama ponuja misel: Kaj ne bi kazalo organizirati posvet urednikov vseh tovarniških glasil zaradi izmenjave dobrih izkušenj ter o pomanjkljivostih in težavah pri izdajanju? I na^1 va5ii žc stara nuj tradicija. Dokaz za Drr^?'iSv°'ie nai večje > m,vt j^anstvo-« je opra K'*® ^UanLkih ’ ko ’CJ/Se do konca 1942. »km/ Wlrtli/-mi to p3r0 ' Povsem v zrak. imeli ob kaWn? ° kup ruševin PtizadotT* ho biu^Hen dom ^vil^otn«. a ko s hovelh1 dom ali dva tabo, ’ ;'rri0 sc ra: W^<*Pejše, če c aybn, i>0 (ln ni pa bomo imeli tudi boljši obisk, ker bo vsakdo lahko takorekoč ubil dve muhi na en mah. Drugi pa so menili, da je treba dom zgraditi povsem na novo, na drugem kraju, kajti naša socialistična kultura nima ničesar' skupnega z misticizmom in fašizmom. Ce je bila pred vojno kultura pastorka cerkve in se je moral dom stiskati pod njeno okrilje, je to danes popolnoma drugače. Zmagalo je drugo mnenje, zavihali smo rokave, ix>inaga-la je »država« in z združenimi močmi smo zgradili lep dom. Tako je bil postavljen temelj za 'kulturno delovanje. Otvoritev doma je bil velik praznik za ves kraj. Posebno je vse navdušila dramatska sekcija, ki je zaigrala »Tri vaške svetnike«. Tudi potem smo igrali samo napredne igre, kakor npr.: Krivopriscžnik, Prisega o polnoči, Križ na Hrastovcu, Matajev Matija, Dve nevest, Svojeglav ček in podobne. Pravite, da te igre niso napredne? Seveda v prvotni obliki res niso bile, toda mi smo jih -popravili«. V be- sedilu smo dosledno črtali vse klicanje boga na pomoč ali sklicevanje nanj. Častna mesta so izgubili tudi vsi »svetniki in svetnice božje«. Večjo vlogo so dobili razni liberalni izrazi, od hudiča naprej. Župnik je bil dosledno prikazan kot najbolj reakcionaren tip in babjak. Vse na njem je bilo črno, samo nos je moral imeti krvavo rdeč, tako da mi bilo nobenega dvoma o njegovem značaju. Prav tako so bili tudi vsi g». Saj vendar nismo mogli dodeliti vlogo glavnega ljubimca kakšnemu mlečnozobežu, ki ni imel nobenih življenjskih izkušenj. Poljuboval je tako nerodno, da se je nam starim obračal želodec, ljubezenske izjave pa so izzvenele kot oporoka, brez strasti in bliskanja 7. očmi. Res je bil tovariš, ki je vedno igral vloge ljubimcev, že nekoliko trebušast, plešast in pri petdesetih letih, a vse to ni odtehtalo njegovega poljuba in objema. Gledalcem so se srca kar topila ob pogledu na vsaj 160 kilogramsko milino, kolikor je tehtal zaljubljeni parček. V kulturno delovanje so se močno vmešalo tudi naše žene in vrsti igralcev kratko-malo prepovedale sodelovanje iz. neutemeljenih razlogov. Baje zaradi ljubosumnosti. Tako je ansambel počasi, a vztrajno razpadal. Dom je začel samevati, po kotih so se naselili pajki in prah je pokril kulise. Da pa bi bila dvorana izkoriščena, smo jo oddali v najem — za skladišče. Toda zvesti svoji kulturni tradiciji smo jo oddali v najem nekemu založniškemu podjetju, da ima v njem shranjene neprodane knjige. Amater Nekaj misli o turizmu v Besnici O turizmu smo doslej v naši občini le malo razpravljali, čeprav je za nekatera območja občine poleg kmeti jsitva edina dejavnost, ki lahko pripomore k razvoju posameznih krajev ali celo območij. Vse pogoje za razvoj turizma ima območje Besnice s svojimi lepimi kraji, kot so Janče, Prežganje, Javor, Mali vrh in drugi; izredna členovitost območja, pokritega z gozdovi in mnogimi travnatimi jasami, omogoča vse vrste turizma in rekreacije. Zal pa te kraje premalo poznamo, oz. ne znamo ceniti njegovih naravnih lepot. Dom na Jančah, na najvišjem vrhu na desnem bregu Zasavja, od koder je lep razgled na vso ljubljansko kotlino, Julijce in Karavanke, je premalo poznan. Premalo smo storili za njegovo popularizacijo in je zato mnogo manj poznan kot npr. Dom na Polževem ali Kureščku, čeprav za njima prav nič ne zaostaja. Pomena turizma se vedno bolj zavedajo tudi prebivalci tega območja, saj je vsem jasno, da v Besnici ne bodo gradili tovarne, ampak je prav turizem tista dejavnost, ki bo nudila dodatno zaposlitev in dodatna sredstva posameznikom kakor tudi skupnosti. Z namenom, da bi poživili turistično dejavnost, je svet krajevne skupnosti Besnica ustanovil posebno komisijo za turizem, v okviru KO SZDL pa dela sekcija za turizem. Vendar komisija niti sekcija še nista našli oblike dela in nista uvideli svoje jaaloge. Za pospešeni razvoj turizma še vse preveč iščemo razloge od zunaj, od širše poJitično-terito-rialne skupnosti, manj pa iščemo sicritih notranjih možnosti, ki so vsaka posebej le malo pomembne, kot celota pa bi lahko pripomogle k hitrejšemu razvoju turizma. Program, ki ga pripravlja, oz. o njem razpravlja krajevna skupnost, predvideva predvsem gradnjo cest, ki so za današnji turizem res prvenstvenega pomena. Mišljena je predvsem cesta Besnica—Janče, ki postane v vsakem deževju neprevozna za vse avtomobile, a tudi v lepem vremenu se avtomobilistu »smili« vozilo, ki preskakuje jame in odtočne 'kanale. Taka neprimerna cesta nedvomno vpliva na slabši obisk Janč. Druga cesta, ki bi pripomogla k razvoju turizma, je cesta med Velikim Trebeljevem in Leskovcem, od koder je naprej zveza z avtomobilsko cesto. Imela bo tudi gospodarski pomen in bo Dolenjsko neposredno povezala z našimi kraji. Zgraditi bi bilo treba 3 km. ceste, prebivalci z območja Leskovca pa imajo za gradnjo ceste že na razpolago milijon 500.000 dinarjev. Razširiti bo treba tudi cesto Besnica—Podgrad in rešiti obvoz tovarne Arbo v Podgradu. To so poleg gradnje turističnega doma na Pečarju precej visoke naložbe, ki jih niti prebivalci niti skupnost ne bo mogla uresničita čez noč ali v enem letu. Treba pa je o njih razmišljati, jih načrtovati in pričeti z delom. Vendar 1» do tedaj, ko bodo usposobljeni ti objekti, ne smemo držati križem rok. Komisija za turizem pri krajevni skupnosti in turistična sekcija morata na terenu odigrati vlogo olepševalnega društva in skrbeti za zunanji izgied vasi, dz. na to opozarjati vsakega občana. Sekcija in komisija bi morali skrbeti za zaščito znamenitosti in zgodovinskih spomenikov, vse od stare žage v Podgradu naprej, skrbeti za turistično propagando in vo- diti skrb za gostinske usluge, ki so na tem področju zelo pomanjkljive. Vedno in vse preveč mislimo, da je turizem in gostinstvo samo moderen hotel, pozabljamo pa, da si turist čestokrat želi vse kaj drugega kot tega. Ali ne bi bilo za marsikaterega izletnika prijeten dogodek, če bi lahko posedel v senci trte ob hiši, izpdl kozarček dišečega češnjevca, po katerem ti kraji slove, ali prigriznil domači kruh in izpil kozarec tepkovca, ki je čist kot kristal. Ali pa bi lahko dobil košarico svežih jagod ali češenj (po nižji ceni kot so na trgu — seveda) ali latvico kislega mleka ali pa bi si sam nabral češenj. Sedaj pa je nedeljski izletnik, za katerega so ti kraji primerni, navezan le na nekaj gostinskih obratov, ki ponavadi ne sodijo v okolje in se drenja za standardnimi klobasami, ki jih lahko dobi v mestu, pije slabo vino ali toplo pivo in »uživa« v oblakih tobačnega dima. Koristi takega turizma bi bile obojestranske. To je samo nekaj — mogoče ne najboljših — misli, o katerih pa bi bilo vredno razpravljati in iskati še nove oblike, ki bi že ob sedanjih pogojih lahko pripomogle k dvigu turizma v naših kraj ih! BESEDA 0 VSEBINSKIH PROBLEMIH STATUTOV Z anketo v 16 gospodarskih organizacijah je občinski komite ZKS skupaj z obč. sind. svetom in odborom SZDL ugotovil, da so prizadevanja pri sestavi statutov delovnih organizacij sicer velika, da pa so nekatere bistvene kategorije v statutih vsebinsko medle, deklarativne, klasične ali pa celo izpuščene. V vseh 16 delovnih organizacijah so statute delale posebne komisije, samo v 4 primerih pa je o njih razpravljal delovni kolektiv, le v 6 organizacijah so o tem razpravljale tudi družbenopolitične organizacije. Odnos vodstev družbenopolitičnih organizacij do statutov je torej domala pasiven. V večini statutov so strokovne službe obdelane po starih klasičnih načelih. Čeprav se proizvodnja modernizira in specializira, ni čutiti teh premikov pri uvajanju sodobnih strokovnih služb, kot so plan-sko-analitska, konjunktuma, razvojno-tehnična, kadrovska in pravna. Kolikor take službe obstajajo, jim statuti ne dajejo vloge in mesta, ki bi ga po svoji pomembnosti morali zavzemati. Statuti torej ne JUGOREKLAM V MOSTAH Delavski svet podjetja Litografija iz Most je sklenil, da se pripoji k podjetju Jugore-klam. Svet za obrt občine Ljubljana-Center je ta sklep odobril, potrdila pa ga je tudi občinska skupščina. Ekonomska enota litografija podjetja Jugoreklam s sitotiskom, knjigoveznico in tiskom na trak zaposluje 32 delavcev in ima v poganu 3 off-set stroje in knjigotiskarski stroj. Za izpopolnitev delovnega procesa so v Jugoreklamu planirali lakirnico, bronzirni-co, koipimico'in postavitev off-set stroja B-2. Lakiranje izdelkov jim je doslej izvrševalo meščansko podjetje Litografija, ki obstaja že vrsto let. Naj- prej so imeli svoje prostore v kleteh osnovne šole v Bazoviški ulici, pred leti pa so dobili nove prostore Pod ježami. Tu imajo nad 400 kvadratnih metrov delovne površine, zaposlenih pa je 13 delavcev. Svojo dejavnost opravljajo na plo-sko-tiskovnem stroju s pomožnimi stroji, bronzirnico in moderno lakirnico; Jugoreklamov litografski obrat ima samo kakih tri sto kvadratnih metrov delovnih prostorov. Gradbeni strokovnjaki so si ogledali stavbo Pod ježami in ugotovili, da je možna nadzidava, s katero bi pridobili nekaj sto metrov koristnih površin. Na podlagi ekonomske analize o gospodarski upravičeno- sti pripojitve so ugotovili, da bi se s 'koncentracijo kadrov, kapacitet'"in modernizacijo, s koncentracijo proizvodnih obratov »pod eno streho« proizvodnja močno dvignila in občutno zmanjšala režija — to pa bi vsekakor vplivalo na ceno izdelkov. Celotni dohodek novega podjetja bo po načrtu porastel za 33 odstotkov. S pripojitvijo so dobili prostore za postavitev offset stroja B-2, kopirnice in postopne premestitve bivše Jugoreklamove litografije v Moste. Podjetje bo s tem pridobilo tudi lakirnico in kopir-nico, kar je za nadaljnji razvoj izredne važnosti. J. Grčar Pepe Žabar je postal dvoživka Zfkisurmo proh predlogu, 'spevama sredstva za asfaltiran/e oel tovarne nto Mir/P vas/. 8 da. prispeval K od to i I upoštevajo perspektive delovne organizacije in delitve dela. Načela kadrovske politike so le bežno nakazana. V 11 osnutkih so kadrovske službe samo omenjene. Nalog in ciljev kadrovske službe v smeri programiranja, izobraževanja, štipendiranja, uvajanja delavcev na delo in spremljanja njihovega dela skoraj ni zaslediti. Skoraj vsi osnutki statutov določajo rotacijo direktorja tako, da je po določeni dobi lahko znova imenovan; le osnutek vevškega obrata papirnice Vcv-čc-Medvodc določa, da .je direktor lahko ponovno imenovan le enkrat. Razen v delovnih organizacijah, kjer žc obratujejo s skrajšanim delovnim tednom (Teol, Kolinska, vevški obrat papirnice Vevče-Medvodc i*1 delno Saturnus) v statutih 42-urni delovni teden sploh ni normiran. Pa tudi analiz elaboratov, ki bi predvidevali ukrepe in izhodišča za prehod na 42-urni tednik, v 6 delovnih organizacijah sploh še niso začeli pripravljati. Ponekod povezujejo prehod na 42-urn* delovni teden le z modernizacijo in rekonstrukcijami, kar naj bi omogočilo večjo pr®" duktivnost, zanemarjajo Pa vse ostale faktorje, kot npr-delovno disciplino, organizacijo in pripravo dela, štednjo, kvaliteto in drugo. Oviro Pil predstavlja tudi neizdelan sistem delitve in nagrajevanja po delu (Izolit, Crevarna), k* temelji na osnovnem, urnem načelu. Od anketiranih delovnih organizacij upoštevajo ekonomske enote le v 11 statutih; v Graditelju, Mineralu, Crcvar-ni, Izolitu in Arhu pa sistem decentralizacije ni niti predviden. Pa tudi v ostalih orga' nizaeljah ni dosledno izvedena decentralizacija samoupravljanja s sredstvi in proizvod' njo. Ugotovitev, da ni moči doseči ustvarjalne soudeležbe ožjega kolektiva, če ni strokovne službe, ki bi evidentirala rezultate gospodarjenja po računskih in ekonomskih en0' tah, je privedla nekatere delovne organizacije, da so tak službe že organizirale in s h _ dale ožjim kolektivom reala možnosti pri odločanju. Nekatere delovne organi*-1 cije skladov ne formirajo P enkonomskih enotah, ker staja l)ojazcn neenake razvi sti ekonomskih enot, enostra® (v skega razvoja močnejših Et« pretiranih delitev oscV,1hko dohodka. Ta možnost |a ^ obstaja, vendar le tam. kjer določene perspektive, kjer izdelanega investicijskega £ borata in s statutom P°?M Ijenc politike nagrajevanja programa gradnje družben standarda nekega kolekt ^ V večini anketiranih dej® nih organizacij ckonoi j-enote ne razpolagajo s ^ stvi amortizacije, s poslov., skladi in skladi skupne P". . be. Tu je tudi iskati_______^ vzroke nezainteresiranosti članov k lektiva za delitev čisteg hodka- j . 4>fani^ Politiko nagrajevanja id statutov ne normirajo. tako ni razčiščen ol*n< umskega deia, iz česar mnenje, da so posamezne. „ kovne služim neustvarj**-privesek. roi?.vou«'0lzvo^ni°’ čeprav je vi z obV„Ja Adrie v primerja-111' ni um i ,forrL p roi zvod n j e KTH ?re za enauI;r\,0beh $ePrav a tehnološki proces, Jfvcev ^PeeLuje KTH 320 de-hohodo^ , zna^1 njen celotni Preteku ,p!ačani realizaciji JjtSrdi u m\0to hHzu dve mi- Podul;-rnedtern ko za" rjavcev * tJ,e Adria samo 6 bf1? bo o]-,,Ce'0tetnim dohodih 23 realizaciji do Rio dane mož- nosti za povečanje proizvodnje slada in kave — to pa je predstavljalo osnovni proizvodni artikel tega podjetja. Za razširjeni obseg proizvodnje so dani vsi pogoji zaradi organizirane prodajne službe Kolinske tovarne hranil na ozemlju naše države na eni strani in s sproščenimi proizvodnimi kapacitetami na drugi strani, kar bo imelo za posledico dvig produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja. Kolinska tovarna hranil razpolaga s sodobnimi polnilno-zapiralnimi stroji za embaliranje, medtem ko so pri podjetju Adria opravljali to delo kar ročno. Vse to bo omogočilo sodobno nudenje komercialnih uslug po mnogo sodobnejših in ugodnejših pogojih ter po potrebah današnjega tržišča. J. Grčar Težnja pri pripravi osnutka statuta je bila, kot smo zvedeli, da statut ne bi bil preobširen, ker imajo namen poleg statuta in seveda v njegovem okviru izdelati še precej internih pravilnikov in postavni-kov. Z njimi pa bodo seveda uredili drobno, neposredno problematiko delavskega samoupravljanja, finančne politike in poslovanja nasploh. Ko smo se poglobili v sam osnutek statuta, smo dognali, da so v njem obdelana najbolj bistvena vprašanja dela in življenja kolektiva. V statutu se zrcali uzakonitev demokratičnega sistema delavskega samoupravljanja in videti je, da je ta statut solidna osnova za izdelavo drugih internih predpisov. S tem hočemo reči, da statut ne nakazuje konkretnih rešitev za posamezna vprašanja, temveč prepušča njih podrobnejšo obdelavo pravilnikom in poslovnikom. To pa je tudi prav in najbolj realno, zakaj kot smo že omenili, boljše je .konkretno,, in stvarno, kot pa preobširen zakonik, ki bi bil morda manj elastičen in prcnasičen. T. B. PONOVNA RAZPRAVA 13. JANUARJA Ko so prej omenejni člani kolektiva tak osnutek pregledali in dali svoje pripombe, je komisija osnutek ponovno re-digirala, statut obdelala kot predlog za široko javno razpravo in ga dala v tisk v približno 600 izvodih. V ponedeljek, 13. januarja je centralni DS že začel z raz- Ekonomsko utemeljena vlaganja v razširjeno reprodukcijo — Pred nedavnim je glavni direktor Saturnusa tov. Ra-kušček takole ugotavljal naloge tega kolektiva: V naši notranji organizaciji v fazi prehajanja na sodoben način vodenja proizvodnje, z ustrezno delitvijo dela in načrtnimi pripravami za nemoten potek, s študijem izboljšanja tehnoloških procesov, s študijem dela in časa, z mehanizirano obdelavo podatkov in drugimi sodobnimi metodami pospešujemo razvoj tako, da bi bil kolektiv tudi na tem polju v prvih vrstah. Naš 7-lctni perespektivni načrt razvoja pa postavlja pred nas naslednje naloge: že leta 1964 doseči 9263 ton proizvodnje, ali 8 milijard 205 milijonov bruto produkta in to proizvodnjo stalno povečevati, da bi dosegli v letu 1970 18.237 ton in 17 milijard din bruto produkta. Proizvodnjo bi količinsko povečali za 146 odstotkov la bruto produkt aa 176 odstotkov, pri povečanju zaposlenih oseb za 30 odstotkov. Torej planiramo tudi povečanje storilnosti za 90 odstotkov — vse merjeno na leto 1963. Pri tem pa planiramo še nadaljnjo investicijsko izgradnjo v skupnem znesku 1 milijarde 893 milijonov dinarjev. Pri tem bomo morali po sprejemu nove avtomatske linije za obrat Zalog najprej povečati zmogljivost tiskanja. Ce primerjamo načrt za leto 1970 ui dosežke v letu 1952, vidimo, da bomo v 18 letih proizvodnjo povečali 20-krat, bruto produkt pa celo 23-krat, število zaposlenih pa samo 3,5-krat. V tein obdobju pa bomo vložili v povečanje zmogljivosti — v stroje in zgradbe — in mehanizacijo 3 milijarde 686 milijonov dinarjev. Iz navedenega je razvidno, da podjetje ekonomsko utemeljeno vlaga svoja in družbena sredstvu ▼ razšir jcuo p rod uk- REZERVNI STAREŠINSKI KADER JLA Pomanjkljiva strokovna vzgoja Po nalogu predsedstva ZZB NOV Slovenije in v sporazumu z vojno komando je občinska organizacija ZROP Ljubljana Moste-Polje organizirala ob koncu leta 1963 testiranje rez. oficirjev in podoficirjev. Treba je bilo ugotoviti, koliko so rez. oficirji in podoficirji seznanjeni z gradivom, predvidenim za obdelavo po načrtu in programu za to leto. Pri testiranju je bilo ugotovljeno, da so rez. oficirji in podoficirji, ki so redno zasledovali in preučevali gradivo iz Vojnega informatorja in ostalih razpoložljivih brošur, z lahkoto odgovarjali na 18 vprašanj, ne glede na to, v kakšen rod vojske ali službo so razporejeni. Splošna ugotovitev je, da so rez. oficirji kot celota v glavnem zadovoljili, čeravno je bilo tudi nekaj nezadostnih. Rezervni podoficirji pa niso zadovoljili, saj jih je 81,5% odgovorilo z nezadostnim uspehom. Poudariti pa je, da so rezervni oficirji in podoficirji odgovarjali najslabše na vprašanja iz taktično tehničnih lastnosti orožja in druge tehnike; slabo so odgovarjali tudi na vprašanja iz topografije in poznavanja taktičnih znakov. Rez. oficirji in podoficirji do sedaj niso bili dovolj pozorni na svoj strokovni dvig, slabo so se udeleževali tudi raznih seminarjev in praktičnih vaj na terenu. Udeležba rez. oficirjev in podoficirjev na testiranju je bila zelo dobra (95 %), vendar je treba poudariti, da se nekateri kljub dvakratnemu pozivu in osebnim vabilom niso hoteli udeležiti testiranja. V bodoče bo take primere obravnavala komisija ter potrebno ukrepala. V bodoče bo testiranje stalni, vsakoletni način preverjanja splošnega strokovnega znanja rezervnega starešinskega kadra JLA. Pri tem se bo upoštevala tudi udeležba in aktivnost na praktičnih terenskih vajah. Zaradi tega je priporočljivo, da so vsi rez. oficirji in podoficirji naročeni na Vojni informator in da si nabavijo tudi brošure, ki so že izšle ali pa še bodo, ter vojne karte terena Ljubljana in bližnje okolice. To gradivo bodo morali temeljito proučiti, ker postaja individualno proučevanje snovi iz omenjene literature vedno važnejše za uspešno usposabljanje rezervnega starešinskega kadra JLA in za odgovarjanje pri testiranju in izvedbi praktičnih vaj na terenu. PIŠI NAM KADARKOLI NA NASLOV: UREDNIŠTVO MSK, OB LJUBLJANICI 42/11! TELEFONIRAŠ LAHKO PRAV TJA VSAK DAN OD 7. DO 12. URE NA ST. 36- 690, INT. 8! , Stepanja vas: pred začetkom gradnje Ce govorimo o problemih življenja na terenih, zlasti s področja komunalne pa tudi politične dejavnosti, jih nikjer ne manjka. Tehnični razvoj hiti, naseljenost in prirastek prebivalstva se večata mi pa skušamo kriti potrebe prebivalstva. To-* da splošna ugotovitev, da potrebe hitreje naraščajo kot naše materialne zmogljivosti, postavlja odgovorne ljudi pred dokaj težke naloge. Od vseh upravičenih potreb je treba izločevati najnujnejše in le-te vsikladiti z možnimi finančnimi sredstvi. Popolnoma pravilno je, da se v takem stanju, kjer potrebe potrebo terena. Stari dom je-prevzela tovarna Sumi in ga že odaptira. V njem bo nov proizvodni obrat kandiranega sadja, ki bo poleg ostale koristnosti omogočil indi zaposlitev nove delovne sik: tega terena. Med prebivalci vlada precejšnja pripravljeno vi zn sodelovanje pri gradnji tega nuj-nega in važnega ob jekla. Do sedaj so prijavili pripravljenost opraviti ok. 7000 ur prostovoljnega dela, prevozov za 200 m3 ihateriala, nekateri pa so že dali denarne prispevke. Pritličje objekta je namenjeno za samopostrežno trgovino, prvo nadstr; pje pa za K r o n § k a VEC direktnega izvoza — Tovarna Saturnus si uspešno utira pot tudi na tuja tržišča in ima v načrtu za 1. 1964 samo direktnega izvoza za skoraj 200.000 dolarjev. ZA BOLJŠO kakovost KRUHA — V živilskem kombinatu 2ito so začeli natančneje kontrolirati kakovost kruha in so zato že pred mesecem uvedli laboratorijske analize, da bodo tako lahko spremljali delo svojih pekarn v težnjah za čimboljšo kvaliteto. To bo tem pomembnejše, ko bo čez nekaj mesecev začela obratovati nova pekarna z zmogljivostjo 40 tori kruha dnevno. Upati je torej, da bo vsak kilogram kruha potrošnikom kar najbolj teknil. INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE Načrt investicijskega vzdrževanja tovarne celuloze in papirja Vevče-Medvode za leto 1964 je potrjen v skupni vrednosti 254,014.000 din. Od tega bo porabil obrat Vevče 191 milijonov 812.000 dinarjev, obrat Medvode pa 62,202.000 din. Kalkulativna stopnja znaša 3,3 % od nabavne vrednosti osnovih sredstev. Vsota za investicijsko vzdrževanje jc vi-deti na prvi pogled velika, vendar je pri izrabljenih in starih osnovnih sredstvih dokaj nizka. PODJETJE IN-INSTITUT Institut za celulozo In papir, ki je imel vsa leta svoje delovne prostore v Vevčah, se je preselil v nove prostore v Ljubljani, blizu Tehniške šole, Bogovičeva št. 8. DS podjetja je sklenil, da se vsa osnovna sredstva podjetja, ki jih je institut uporabljal, brezplačno prenesejo na to ustanovo, razen klimatske naprave — to bo institut do nadaljnjega še uporabljal, vendar kot izposojeno osnovno sredstvo. Delavski svet je sodil, da je ta način sodelovanja koristen za podjetje in ustanovo. NOVO SKLADIŠČE ŽITA — Kolektiv živilskega kombinata Žito je pred meseci slavil novo delovno zmago — v svoje upravljanje je sprejel novo centralno skladišče na Šmarti nski cesti s 6144 m-skladiščne površine in svojim industrijskim tirom, potrošnikom bodo lahko sedaj postregli ob vsakem času in z vsemi vrstami izdelkov, ki jih proizvaja podjetje v široki in bogati izbiri. DVIG PROIZVODNJE IN SKRB ZA ČLOVEKA — Samo v oddelku tehničnih predmetov tovarne Saturnus predvidevajo letos naslednji dvig proizvodnje in pogojev za to: po količini (v tonah) bodo napravili za 64 % več, po vrednosti (v dularjih) za 41 % več, število zaposlenih bo večje za 45%, vrednost proizvodnje na enega zaposlenega pa se bo povečala za 10,9 %■, fizični obseg proizvodnje na zaposlenega bo večji za 13%, vrednost tone izdelkov bo nižja za 2 %, na tono izdelkov pa bo zaposlenih 11,4 % več delavcev. Za vse to bo treba uporno delati tako na področju naročil in dobav kot surovin, kooperacije in proizvodnje — tu še posebej glede kakovosti izdelkov v odnosu na količino ter obračunavanju na zmogljivosti strojev pa pri vsem tem ne pozabiti na glavni faktor vsega tega: človeka! preraščajo zmogljivosti, odloča o prioriteti posameznih gra-genj na določenih področjih, glede na naslednje elemente: potreb, sredstva, ki so na terenu in pripravljenost občanov sodelovali pri reševanju nekega problema. Teh oz. takih problemov je več tudi v Stepanji vasi. Prebivalci tega terena, ki jih je preko 1200, najbolj občutijo nezadovoljivo preskrbo s prehrambenimi artikli in potrebo po družbenih prostorih. So pa tudi drugi problemi — zlasti uslužnos.ne obr.i (frizerska, čevljarska, šivi Iška), pereče je tudi vprašanje spomenika itn. Zbor volivcev in SZDL sta že pred tremi leti ugotovila to dosti kritično stanje. V prvi fazi sta se odločila, da bi z gradnjo novega objekta rešila najbolj pereče vprašanje potrošniškega centra in družbenih prostorov. Objekt 'kot celota pa bi bil posvečen spominu žrtvam fašizma. Spomenik bi simboliziral relief na čelni strani zgradbe, ob vhodu v avlo pa bi bile vzidane marmornate plošče z .imeni žrtev. Zbor volivcev je tudi izvolil gradbeni odbor, ki je takoj začel z delom. Do danes je gradbeni odbor opravil skoro vsa pripravljalna dela na gradbeni dokumentaciji in že zaprosil za izdajo gradbenega dovoljenja. Začetek gradbenih del se je sicer nekoliko zavlekel, ker ni bilo razčiščeno financiranje in ker ni bilo urejeno vprašan j o .si‘arfcga doma. TVD tPARTI-Z.-VN v Stepanji vasi, katerega je zbor volivcev sklenil odtujiti zaradi neuporabnosti za družbene prostore s stanovanjem za oskrbnika. Celotni projekt grad ben ih in obrtniških del znaša po predračunu 60,000.000 dinarjev. Načrt financiranja. lego predračuna je zasnovan na naslednjem: dinarjev lastna sredstva 13,000.00(1 trgovsko podjetje 30,000.000 posojilo stanovanjskega sklada 5,000.000 posojilo ali dotacija obč. skupščine 12,000.000 Skupaj 60,0(10.000 Vse stroške, ki so nastali slej s projektiranjem, urejevanjem zemljišč in ostalih stvari, je plačala SZDL Stepanja vas iz svojih sredstev. Kolikor se mod gradnjo ne bi podražile usluge, bo prispevek prebivalcev s prostovoljnim delom vplival na pocenitev gradnje, oziroma na zmanjšanje posojila. Načrt financiranja je načeloma obdelan, ni pa še sprejet. Razgovori s komuno in trgovskim podjetjem so v toku. Odgovorni organi v komuni kakor tudi trgovsko podjetje PREHRANA kažejo problema precejšnje zanimanje. Upamo, da bodo ti r.iztovori v najkrajšem' času ugodno zaključeni, kar hi omogočilo že to pomlad pričetek gradbenih del. Z ureditvijo tega objekta im bil rešen velik problem te,r®h Stepanja vas, Jki je bLUP1’0® met razprav na vsakem zba volivcev in bi bilo potreba** tamkajšnjih prebivalcev V v' čini tudi zadoščeno. MINUTE BOJA ZA ŽhfLJENJE Skupina 5 otrok je šla pred nedavnim krmit fazane. Bilo jc v n čudjo popoldne uk. 16. ure, ko so se vračali preko zaledenelega savskega rokava pod Jaršami. Mračilo se je že. Kakih 160 metrov vstran so okoliški fantje komaj še videli • puck - — igrali so hokej, kar tako, za zabavo — eni z drsalkami, drugi brez njili. Tedaj se je razlegel krik: »Hoooj! Pomoč!« Osemnajstletni Janez Srakar iz Tomačevega, eden od navdušenih hokejistov, ni nič pomišljal. "Nekomu se je moral udreti led pod nogami,« pripoveduje. "Pustil sem vse in skočil v smeri krikov. Ledna plošča se je tanjšala in začel sem se plaziti po trebuhu. Se malo — tedaj pa se je vdrlo tudi meni. Voda mi je bila čez glavo, toda deklico — pozneje sem zvedel, da je bila to 8-letna Ankica Šturm, učenka I. razreda osnovne šole v Jaršah — sem že držal. Imela je srečo: luknja v ledu je bila majhna, a vseeno sc je pokazala na istem mestu ven! Zaplaval sem — bolje otepal z vsemi štirimi, kajti obleka in drsalke so me ovirale in sproti se mi je lomil led pod mano — vendar sem le nekako dosegel tla pod nogami. Brž sem podal deklico drugim, nato pa sem še sam zlezel na breg. Kot sem kasneje zvedel, so deklico odpeljali v bolnišnico, toda že čez nekaj dni se je vrnila v domačo oskrbo. Sam pa sm sedel na kolo in se vrnil približno poldrug kilometer domov — in, verjamete ali ne, niti prehladil se nisem. Naslednjega dne sem šel redno v službo.« Janez je kovinostiskar v Črnučah in ko je vse to mirno pripovedoval, so ga prekinili sošolci, s katerimi se je zbral na intimnem sprejemu v občinski skupščini: »Najbrž je ne bi nihče rešil, če je ne bi on!« Na sprejemu se je Fani Tomičevičcva v imenu obč. skupščino zahvalila Janezu Srakarju za požrtvovalnost in poudarila svetal zgled tovarištva, ne samo humanizma, ki naj vedno preveva našo mladino. V imenu obč. komite,ja ZMS je rešitelja mlade občanke pozdravil predsednik J. Smigoc, pionirji-sošolci pa so povabili Janeza na eno od svojih pionirskih prireditev, ki jih bodo imeli na šoli, saj bo Janezov zgled tudi prispeval svoj del k oblikovanju naših najmlajših. Na sliki: Janez Srakar in rešena Ankica v domačem tovariškem vzdušju pri igri. OBISK V KRANJSKI ISKRI — Mladina Saturnusa se je pred časom posvetovala s tovariši iz kranjske Iskre o problemih, ki so zanimale obe delegaciji glede na položaj in vlogo mladine v obeh podjetjih. Izmenjava izkušenj in mnenj bo lahko koristila obema mladinskima aktivoma pri njunem delu. VEDNO ZNOVA AKTUALNO V zadnjih številkah glasila, kolektiva SAP je dvoje vesti o Sklepih^ PE Gorenjska, da bo v bodoče v določeni meri skrbela za osnovni šoli K.riže in Duplje. Pionirji da bmfo včasih prisostvovali sejam DS in se spoznali z delom, dobili opremo za tehnični delavnici in zbirki knjig. Detovttim kolektivom pa bodo učeno, nudili pnograme ob prireditvah in proslavah. Vsekakor jo te zgled, id. mn velja posvetiti pozornost tudi s strani tiru,'tih 5«JlekJt3rv ■ 1 24 aktiviste, hranila material, pripravljen za ' ne ' ''J, po svojih močeh tudi gmotno prispevala svoj Po mu' a zmagovitemu boju. zaslug lnem delu v papirnici je Anton 1950. leta odšel (''lno riitj P°koJ. Vendar tudi tedaj ni miroval, temveč je 2ivij,, fnskočil na pomoč povsod, kjer je bilo treba. vend;,e P,na je vse preveč nulo prinašalo samo delo in /''olj« ven ,5 sta j**1 z dobrim medsebojnim razumevanjem $uyOljna ° ^ala prebroditi in sta na jesen življenja lahko r‘i'sr kitei vnS\,0,**in ^elom in srečna med svojimi otroki in llkain (n ,l. tej- pravnuki. Pridružujemo se številnim •Pnia želimo še mnogo let srečnega življenja. Zdravnik triažira torej po primerih nujnosti. Manj nujni obisk ali celo posveti bodo morali pač počakati, saj sloni odnos bolnik — zdravnik na zaupanju. Odkar so v šolah higieni kot učnemu predmetu tako rekoč zaprli vrata, se to marsikje pozna. Pred lepim pisanjem, o čistoči moraš marsikje pripreti oči. Celo na zdravniški pregled za vstop v službo ne pride človek čist, dasi ve, da se bo srečal z zdravnikom. Ne boste verjeli, da čistočo dosežemo včasih šele po nekaj prošnjah. Kje je napaka? Ko sem nekoč predaval v neki šoli o higieni oblačil, so v sosedni trgovini v nekaj dneh razprodali vse otroško perilo. Otroci le-tega sploh niso poznali. Pravimo: Zelo smo blizu Ljubljane! Vedno priporočamo, naj dežurni zdravnik ne čaka, da bo gospodinja najprej krepko, kar v treh vodah pomila umivalnik, iskala po raznih predalih čisto brisačo ali milo. Vse to naj bo vnaprej pripravljeno in samo po sebi razumljivo. Poglejmo sedaj številke o obiskih v dežurni službi za leto 1903: Skupno je bilo izvršenih 1426 pregledov, 1281 storitev in 1676 obiskov. Od obiskov je bilo 1059 nočnih in 617 nedeljskih. Pri tem niso všteti obiski za mesec januar in februar za teren bivšega zdravstvenega doma Ppl je. Številke torej niso majhne. In sreča je, da v preteklem letu ni bilo večjih epidemij! Ob koncu še nekaj nasvetov! 1. Kadar si bolan med tednom, se zateci po pomoč v splošno ambulanto in ne odlašaj do noči, ker je tudi nabava zdravil ponoči težja, 2. Ne odlašaj z laboratorijskimi in drugimi pregledi do nedelje in praznikov, ker je dežurna služba brez laboratorija in rentgenskega aparata. 3. Vratarji podjetij naj bodo dobro uvedeni v dobro in hitro obveščanje, podjetja sama pa naj uvedejo dobro prvo pomoč v EE. 4. Športna društva lahko na-, ročajo dežurno službo za prvo pomoč tako kpt ostati teren. Kolikor hočejo imeti dežurnega zdravnika na svojem terenu za ves 'čas teknve. morajo imeti .za to posebno dovoljenje oziroma posebnega športnega zdravnika. Cavs delovanja dežurne službe je naslednji: Zdravstveni dom dr. Miha Kamina. Moste, Prvomajska II — tel. št. 365-07 1. dežurna služba ob delavnikih: od 19.30 — .7. ure; 2. dežurna služba ob nedeljah in praznikih: od 7. ure preko nedelje oz. praznika do 7. ure zjutraj naslednjega dne; 3. dežurna služba ob nedeljah in praznikih: a) v ambulanti Moste: od 8 — 9.30, b) v ambulanti Vevče: od 9.30 — 11. ure; tel. štev. 383-221. Dr. Boris Moškon iEC Ob osmem marcu, dnevu revolucionarnih akcij naprednih ženskih množic, se nenehno utrjuje mednarodna solidarnost v boju za politično in ekonomsko enakopravnost žensk. Zveza komunistov Jugoslavije se je vse od svoj ustanovitve skladno z načeli znanstvenega socializma bojevala za pravice delovnega ljudtva in tako tudi za politične in ekonomske pravice žensk, zato jih je kot enakopravne pritegovala v svoje borbene vrste. V tovarni Saturnus je bilo močno žarišče sindikalnega gibanja, ki ga-je vodila partija preko svojih požrtvovalnih članov: Franca Leskovška, Angelce Ocepkove, Pepce Kardeljeve in drugih. Ob njih se je krepila naša razredna zavest in nas združevala v kolektiv, ki je v raznih — tudi politično tveganih akcijah — dosegel velike uspehe. Pravice do plačanega letnega dopusta, porodniški dopusti, organizirana prehrana z opoldanskim obrokom in še mnogo drugih pridobitev so bili rezultat dolgotrajnih bojev, ki so se pogostokrat odvijali in manifestirali tudi v okviru praznovanj, kot so osmi marec, prvi maj in drugi pomembni dnevi oz. obletnice. Po zmagi revolucije pri nas potekajo ob praznovanju osmega marca obširne razprave o gospodarskih in družbenih pspehih in o položaju žensk v naši stvarnosti. Uspehi, ki smo jih pri tem dosegli, niso majhni. Naš družbeni razvoj s spremembami v proizvodnji in družbenih odnosih vsebuje polno afirmacijo ženske kot osebnosti ter osnove njene dejanske osvoboditve. Nagel proces gospodarskega razvoja in družbenih služb omogoča zaposlitev vedno večjega števila žensk. Tako je v naši občini od skupnega števila vseh zaposlenih 54 odstotkov žensk, 40,6 odstotkov pa jih je v odnosu na skupno število aktivnega prebivalstva. Ob tem pa se že nekaj let pojavlja problem njihove strokovne usposoblejnosti. Analize kvalifikacijske strukture kažejo, da imajo ženske, zaposlene v naših delovnih organizacijah, zelo nizek nivo strokovnega znanja. Zato je razumljivo, da so le redke tiste, ki so zaposlene na vodilnih delovnih mestih. Delitev dohodka po delu in sistem ekonomskih enot stimulira kolektive in posameznike. Kako se v teh kvalitativno novih odnosih znajde zaposlena ženska, ki glede kvalifikacije zaostaja za moškim, nam je poznano. To vprašanje je tesno povezano z udeležbo in položajem žensk v delavskem in družbenem samoupravljanju. Preteklost, ki ni dala ženskam dovolj možnosti za šolanje in strokovno usposabljanje, je prav v tem pustila dediščino, ki še danes postavlja žensko v neenak položaj. V interesu družbene afirmacije in ekonomske samostojnosti žensk samih je, da se strokovno usposabljajo na delovnem mestu in se ustrezno šolajo. Pri tem pa je treba opozoriti tudi na zastarele nazore mladih deklet, staršev in drugih, ki menijo, da so za ženske primerna le nekatera poznana delovna področja in se zato vse premalo odločajo za razne tehniške poklice, ki bodo izredno pomembni v našem nadaljnjem splošnem razvoju. Iz statističnih podatkov občinske skupščine je razvidno, da je v naši občini 66,7 odstotkov družinskih skupnosti, kjer sta zaposlena oba starša Kar 70,5 % je zaposlenih mater, ki imajo šoloobvezne otroke. Skladno s spremembami v družini, ki jih povzroča družbeni razvoj, in skladno z našo težnjo, naj bo ženska produktivna na delovnem mestu, moramo širiti otroško varstvo. V obstoječih varstvenih ustanovah pa imamo le 15,5 odstotkov vseh otrok zaposlenih staršev. Razvoj industrije in pospešene stanovanjske gradnje ter visoko število zaposlenih žensk v naši občini terjajo večja vlaganja v razširitev otroškega varstva. To pa je ob sedanjem sistemu delitve dohodka v občini domala nemogoče. Zato bo treba v bodoče določiti namenska sredstva in z dolgoročnimi krediti zagotoviti večja vlaganja v nove investicije in vzdrževanje objektov otroškega varstva. Fani Tomičevič Kaj storiti? Mnogo pišemo in govorimo ob raznih prilikah o skrbi za matere in otroke, vsako leto imamo tudi teden matere in otroka, teden Rdečega križa itn. Pobiramo prostovoljne prispevke, razdelimo kakšno malenkost itn. So pa še druge stvari, katere bi bilo treba tudi videti in kaj ukreniti. Ne vtikam se rad v tuje družinske probleme, vendar se čutim dolžnega pomagati otrokom, ki so pomoči potrebni. Gre za primer, za katerega sem zvedel pred kratkim. Mati osmih ali devetih otrok mora hoditi v službo, da jih lahko preživi. Oče je pijanec, ki vso svojo plačo zapije — razen najemnine za stanovanje, ki mu jo odtrgajo pri plači; še otroške doklade je zapravljal, dokler jih ni mati pred nekaj meseci prepisala na svojo plačo. Pomislite: sedtem ali osem otrok pošiljati v šolo! Kje naj dobi sredstva, da bi za toliko Občani pišejo... otrok dostojno skrbela njihova mati sama? Kako je to hudo za mater, ki se mora sama mučiti za otroke, hoditi v službo, garati doma, vrh vsega pa pride oče pijan domov, razgraja, hoče dobro jesti, čeprav ne da nič za hrano, pretepa zgarano ženo in ji celo grozi, da jo bo ubil. Torej celo njeno življenje ni več varno! Zato sc sprašujem, kaj menijo o tem naše organizacije: Društvo prijateljev mladine, Socialistična zveza, Rdeči križ itn.? Kaj menijo o tem sosedje? Ali se jim nič ne smilijo otroci in mati? Ali se ne da tukaj pomagati? Toliko organizacij in organov imamo, pa vendar dopuščamo, da se dogajajo take stvari. Slape - — — — — — — — — — — Tovarna kemičnih izdelkov ARBO Kaj pa mladina? Res je, da v nekaterih ozirih počiva delo mladinske organizacije, a vendar ne na splošno. Tesno smo povezani z občinskim komitejem Ljubljana Moste-Polje in smo redno v stikih glede posameznih akcij. Tako nisrrto zadnji ali najsilabši pri delu — to sem ugotovila iz pogovorov z nekaterimi predstavniki mladinskih aktivov. Vsekakor pa moram pohvaliti naš mladinski aktiv glede prostovoljnih prispevkov, katere smo namenili za veneCj ki smo ga položili k spomeniku padlim žrtvam fašizma na Urhu. Tudi glede pohoda na Urh se zahvaljujem za precejšnjo udeležbo mladine. Posebna zahvala velja tudi-tistim, ki so se vpisali v politično šolo pri občinskem komiteju ZMS Moste-Polje in jim želim, da bi uspešno napredovali in da bi bili redni in disciplinirani pri pouku. Obenem pozivam vse člane MA, da bi se še bolj udeleževali mladinskih sestankov, katerih udeležba je bila v preteklem letu nezadovoljiva. LJ UBLJ AN A-PODGRAD Marija Zorko, Samova 10 POLLETNI UČNI USPEHI Brez nezadostne je bilo ob polletju približno 3/4 naših otrok v osnovnih šolah, v gimnaziji pa za 10 % manj. Seveda je odstotek pozitivnih na nižje organiziranih šolah, kjer so sedaj večinoma otroci samo v prvih štirih razredih, precej boljši kakor na popolnih osnovnih šolah, kar je razumljivo, ne pa razveseljivo. Uprave šol navajajo naslednje vzroke, da uspeh ni boljši: Pouk v dveh, ponekod celo v treh izmenah, razne odsotnosti učiteljev, pomanjkanje kvalificiranega učnega kadra, zamude vozačev (posebno v Polju, vaje za razne nastope, pomanjkanje telovadnic, neopravičeni izostanki učencev, pomanjkanje nekaterih učbenikov (za angleščino, jezikovna vadnica, srbohrv. berilo), slaba in nezadostna oprema učilnic za tehnični pouk in gospodinjstvo ter fiziko, slab vpliv napredovanja učencev z nezadostnimi ocenami zlasti iz tujega jezika, matematike, fizike, saj lahko gradimo in širimo svoje znanje le na že pridobljeni in utrjeni snovi, ne pa na neznanju, dalje obsežen in zahteven učni načrt, nepaz- ljivost, brezbrižnost, nedisciplina otrok, zanemarjanje domačih nalog, v šolo prihajajo nepripravljeni, pa tudi tam jim ni dosti mar, da bi sledili, posebno še, če komaj čakajo, da bodo dovršili šolsko obveznost. Mnogi učenci tudi izgubljajo precej časa z vožnjo z avtobusi, uporabljajo jih za domače delo, so prezaposleni, preutrujeni, dostikrat prezebli, neprespani. Tudi zaposlenost staršev (obeh) je kriva, da se otroci potikajo okrog brez nadzorstva (skoraj polovica otrok je brez nadzorstva), mnogi nimajo pravega prostora za učenje doma, neredno prehrano, slabe stanovanjske pogoje, saj mnogi nimajo niti lastnega ležišča. V tem pogledu bodo nastajajoči varstveni oddelki prav gotovo odigrali pomembno vlogo. Imamo sicer po šolah vpeljano dodatno pomoč, ki je namenjena zlasti slabšim učencem, toda prav ti se je izogibljejo. Življenje se razvija z vedno večjo naglico in je to čutiti tudi pri izvajanju učnega načrta zaradi ogromnega gradiva, kjer morda tudi učitelji ne znajo izluščiti najpotrebnejšega. In učitelji? So prizadevni, se pripravljajo za pouk, 9® trudijo pri razlagi, toda vsak nima vsega potrebnega, da bi jih mogel z živo razlago pridobiti za svoj predmet, ki bi naj g)a' ne samo -obravnaval*, temveč z njim tudi vzgajal in pri tem uravnaval njihovo kipečo mladost v potrebno zanimanje za šolske predmete, katerih osnova je več ali manj potrebna za vsak poklic. Zavod za prosvetno pedago-' ško službo skrbi tudi za izpopolnjevanje in seznanjanje učnega kadra z novimi dognanji na področju pedagoške teorije in prakse in prireja razn® razredne in strokovne aktive in seminarje, katerih so z ne-; katerih šol bolj z drugih manj pridno udeležujejo. Treba b® res izrednega prizadevanja vseh učiteljskih zborov, ^ bodo s preizkušenimi metodami dajali in utrjevali sano snov in dosegali bo'P rezultate. Starši, šolski odbori in razne organizacije pa jih moral pri tem težavnem, a tako or*' govornem delu na vsakem koraku podpreti. Tabelami pregled učnega uspeha ob I. polletju 1963/64 SOLA št. odd. m. Uče ž. n c e v sk. pon. odi. Izdelali pd. db. ; z zd. skupno Brez nezad. v% Imajo 1 2 v nezadostne 3 -f več skupno v % Neoc. SrednjaObisk št. oc. šole v 7o Vide Pregare 37 607 611 1218 79 170 348 335 40 893 73,32 123 68 133 324 26,60 1 3,49 97,1* 96,65 98,44 97,80 98.06 95.06 96,00 96,15 93,40 87,60 96,54 93,0T 98,10 98.06 97,34 99,Id Ketteja-Murna 32 ' 528 483 1011 57 110 258 297 35 700 69,24 116 70 117 303 29,97 8 3,41 Hrušica 6 109 49 158 11 29 56 47 10 142 89,87 9 6 1 16 10,13 3,78 Sostro 15 209 232 441 35 41 101 149 33 324 73,47 43 22 48 113 25,62 4 3,20 Jarše 11 202 185 387 15 57 135 130 19 341 88,11 27 14 5 46 11,89 3,77 Polje 36 571 526 1097 71 70 235 342 93 740 67,46 113 81 154 348 31,72 9 3,25 Besnica 1 9 11 20 2 — 11 5 1 17 85,00 3 — — 3 15,00 — 3,60 Dolsko 3 35 42 77 7 15 26 23 1 65 84,42 8 2 1 11 14,29 1 3,60 Janče 1 11 8 19 ■— — 4 11 — 15 78,95 2 2 — 4 21,05 — 3,50 Javor 1 13 12 25 2 2 7 9 1 19 76,00 3 2 1 6 24,00 3,36 Lipoglav 2 24 23 47 l 5 15 14 3 37 78,72 4 4 1 9 19,15 1 3,60 Prežganje 2 25 17 42 4 9 8 18 2 37 88,10 3 2 5 11,90 — 3,65 Senožeti 1 11 9 20 — — 12 4 1' 17 85,00 1 2 — 3 15,00 — 3,30 Zadobrova 4 67 62 129 ■7 33 42 30 4 109 84,50 9 10 1 3 15,00 — 3,85 Zalog 4 69 65 134 — 27 52 44 3 126 94,03 3 5 8 5,97 — 3,79 Križevska vas 2 29 32 61 3 6 22 25 4 57 93,40 4 — — 4 6,60 — ? 96,2} 96,21 96,1;* Skupno osn. š.: V £ Primerjava s I. poli. 1962/1963 158 2519 51,56 2367 48,44 4886 294 6,02 574 11,74 1332 27,26 1483 30,35 250 5,12 3639 74,48 74,48 471 9,64 290 5,94 462 9,45 1223 25,03 25,03 24 0,49 3,56 tosnovne šole) 152 2470 2315 4793 5,55 13,73 27,37 32,15 5,51 78,76 — 7,63 6,47 6,68 20,78 — 0,46 96,06 Gimnazija Moste 12 V % 176 266 442 18 4,07 21 4,75 79 17,86 147 33,26 41 9,28 288 65,15 65,15 53 11,99 43 9,73 52 11,76 148 33,48 33,48 6 1,37 3,07 SMUČARSKI SKOKI V SREDNJEM KAŠUJU MLADI HOKEJISTI IZ VEVČ Področje, kjer se stikata Zg. in Sp. Kašelj, imenuje tamkajšnja mladina Srednji Kašelj. Tu smo priredili tekmovanje v smučarskih skokih kar dve zaporedni nedelji (26. I. in 2. II.). Na tekmovanju smo sodelovali mladine! iz Kašlja. Skakalnico smo naredili blizu kašeljskega mostu. Povprečna dolžina skoka je bila 8 m. Bilo je deset tekmovalcev. Najbolje je skakal Jože Slovša, ki je skočil celo 10 m. Tekmovanje je spremljalo tudi veliko gledalcev, ki so bili veseli uspeha in iznajdljivosti mladine. STRELSKO TEKMOVANJE ZA ZLATO PUŠČICO Občinski sitirelski odbor Ljubljana-Polje je 15. dn 16. februarja izvedel občinsko tekmovanje za najboljšega strelca v tekmovanju za zlato Puščico. Pred tem so bila Predtekmovanja v vseh strelskih družinah. Na predtekmovanju je sodelovalo preko 800 strelcev, tako da je tekmovanje bilo res masovno. V občinsko tekmovanje se je uvrstilo 42 tekmovalcev, ki so dosegli 235 od 300 možnih krogov. . V okrajno tekmovanje pa se je uvrstilo 8 strelcev, ki so dosegli 510 od 600 možnih krogov. Občinsko zlato puščico je ie-osvojil tov. Stane Višaj z 528 krogi, drugo mesto je dosegel tovariš Marjan Lakše tako s 528 krogi, (z manj eentri), tretje pa tov, Ludvik ^najder z ^27 krogi. Tekmovanje je bilo zelo^do-rf° pripravljeno in so bile Porbe v pravem športnem in tovariškem vzdušju. Mladinci tudi dobri V mladinski reprezentan Jovenije na turnirju republ _ Slavonskem Brodu so nast PUl tudi štirje Moščani. Znano je, da je bila nai Krpa po porazili s Hrvaško š&lc tretja, vendar miiS?i nem mnenju prikaza ujDoljšo igro. Med najboljš sliki)1*1 b'la AliČ in lj°"ar vik predlaga ureditev ceste od Litijske ceste v vas. — Cesta je bila v načrtu za 1. 1963, vendar je izpadla tudi iz letošnjega načrta zaradi pomanjkanja sredstev. Volivci v Jaršah vprašujejo o možnostih priključka blokov v Kavčičevi in Kajuhovi ulici na toplarno. — Svet sodila so realne mož* nositi, za to, pogoj je le, če so bloki grajeni tako, da so-priključki možna. Volivci v Podmolniku želijo finančno podporo iniciative vaščanov za gradnjo vodovoda. —' Svet predlaga, da se formira gradbeni odbor, ki naj zbere potrebno dokumentacijo; nato bo svet prpučil možnost finančne pomoči s strani občinske skupščine. Zbor volivcev Kodeljevo: Kako je z ureditvijo Povše-tove ceste? — Cesta je zaradi pomanjkanja sredstev izpadla iz načrta. Zbpr volivcev Moste: Takoj urediti prehod iz Pol j" »ko poli na Zaloško cesto! — Svet meni, da tega problema ni mogoče urediti v enem mesecu, kot to zahto*« vajo volivci. Urejen pa bo prehod letos, ko bomo nadaljevali z gradnjo Kajuhove ceste. Volivci ŽTP-Mostc: Gradnji Kajuhovo ceste je treba dati prednost. — V letošnjem načrtu je cesti dana prioriteta z železniškim podvozom vred. Zbor volivcev ZTP-Aahiff-Urediti je cesto do Hladil' niče. — Predvidena je ureditev ceste iz sredstev gospodari; skih organizacij, uporabni' kov te ceste. ■ Zbor volivcev Jarše: I®' novno jc predložiti občan***: na vpogled zazidalni n;U'r* Jarš. — Svet meni, da sprememb®’ zazidalnega načrta niso v«c, možne tor so pripombe bil®, že upoštevane. Sklep občin* , sike skupščine pa je da • kljub temu občane Jarš P°( drobno — preko projekt™^, ta — seznani z zazidalni načrtom. Zbor volivcev Saturnus* Kako je z razširitvijo Sim‘r tinske ceste. — Ker je to cesta II. reda^J^ upravni organ posi‘ željo občanov republ'® mu cestnemu skladu. Svet za notranje zadeve Na zborih, vol. terenov J^' Zelena Jama, Zalog, ^ Polje, Arbo, ŽTP itn. j«- " mnogo pripomb glede nl”v«uiiu KUjltl lil v^ ščina bo morala temu načelu dajati vedno večjega * n»' pozornosti. Uredništvo Msk pa obljublja, da ,, ...vino*1*' : posredovati ou in teže odgovorno* in sprotujoča si gledišča skušalo čimveč da »e bomo vsi zavedeli vrednot na* do razvoja tiste skupnosti, ki jo oblikujemo. OSNUTEK STATUTA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE PONATIS Obrazložitev k osnutku statuta občine Ljubljana Moste-Polje Vrsta posvetovanj, ki jih je organizirala komisija r* izdelavo statuta naše občine z družbenimi delavci “J strokovnjaki raznih področij, je dala bogat ma-®llal, ki je služil kot osnova za izdelavo osnutka statuta. Da bi občanom naše občine čimbolj približala Vrok tek statuta in jim skušala olajšati spoznanje sebiHsijih načel, namerava komisija s to obrazlo-j*"Vijo na kratko pojasniti nekatera stališča, ki so hiHVC^Ua pri iz^aiavi osnutka. Obrazložitev ne more nm lz^rPna- ker je statutna ureditev občine širok jp0Jem našega komunalnega sistema. Z obrazložitvijo je mogoče načeti samo nekatera vprašanja in po-rrffeti nekatera stališča, ki so vodila komisijo pri obdelavi. Pri tem želi komisija doseči, da bi ^ s svojimi posrednimi ali neposrednimi pri-Pevki poglobili razpravo in dopolnili ta osnutek, to obrazložitvijo želi komisija na kratko opisati kako je prišla do nekaterih temeljnih, na-žo 't' določil v osnutku. Nadalje želi komisija opo- ln >Cl na nekatera načela, po katerih naj bi delovne jkrajovnc skupnosti reševale v svojih statutih vpra-n,a e področja njihovega delovanja. Vestna izde-i statutov, ki naj temeljijo na zvezni in re-ustavi in občinskem statutu, bo omogočila 0 končni stopnji zgraditi tak statutni sistem, ki bo živr8°Pal hitrejši razvoj na vseh toriščih družbenega skun a in bo Predstavljal statutni sistem občinske Pnosti in samoupravnih organov. se Yi,?.kviru enotnega ustavnega sistema Jugoslavije r.ljučuje v osnutku obdelana materija kot kon-, Dsaeija izvajanja in oblikovanje družbenih načel tega °vanske skupnosti. Istočasno dajejo načela ^osnutka osnovo za izdelavo samostojnih statu-riačpi(v!°Vnih in krajevnih skupnosti, še posebno pri Člniiv’ ki so tem samoupravnim kategorijam v ob- ebiMn ^or in pripravo gradiva za osnutek statuta s6 f,;,0 sf° zlasti važne razprave o določilih, ki n0Sov na Probleme družbenoekononiskih od- Tai. občine do drugih samoupravnih skupnosti, osn; "Smfritev Je tudi razumljiva, saj so ti odnosi Prav a ustavnega sistema, ki dobi konkretno obliko Prave! vsakodnevnih odnosih v občini. Vse raz-sk0 vsa Posvetovanja so se zavzemala za dejan-PosarniS,^ avttev načela o razdelitvi odgovornosti za družbene funkcije med samoupravnimi kvaHte! pri tem je bilo treba upoštevati nove Ustava e’ kl uveljavljata zvezna in republiška Paj?azi}?^ ,ie teritorij, na katerem se prepletajo Ijenja PnHi oblike in institucije družbenega živ-Sathounr0a!?Ka.temu življenju jo načelo družbenega ska skunSA- j®- v komunalnem sistemu je občin-t^si udelfy>lna, na-ivisji samoupravni organ v občini. s° si nri!k^nc raziičnih posvetovanj in razgovorov v, hajvečii eval-i’ bi vzpostavili take oblike, ki bi Vice in drvi.jneri oruogočale konkretno določiti pra-zyczna in rn00^*'1 občanov tako, kot jih postavljata 0nom.skihPU.> iška ustava. Vsa določila o družbeno-ftatuta, snn °unosih, ki jih ima osnutek občinskega °vnih srerict raz današnje stopnje razvitosti de-asPosobij„nr;e.v’ zavestnih sil in stopnje strokovne a sta postni občanov. Zvezna in republiška usta-. svobaj^j ,,111 osnovna načela, kako v prihodnosti j. Va° spoSny,°veka in kako njegovo misel ter de-n??aljnji Kj. a®st; vključiti v komunalni sistem za VsPfedek Ai JfJS1 razvoj in ustvarjanje dobrin za brvi P0dročiiKka’ Predloženi osnutek odpira poti na viorfnu Drini, z,namenom, da bi občanu kot svo-še po^Jflcu določili položaj, njegove pra-darVi Pr°izvaiDi dolžnosti sodelovanja pri razvi-Poinoi* in dmiKlh ,?il' usklajevanju razvoja gospo-0 Un^:še8a sistn^.°nih služb, pri uresničevanju po-kun.^nski dpi?fm,a delitve dohodka, pri odločanju deja^0. prosvoi sredstev, pri odločanju o razvoju n^ii- Komiil' zdravstvene, socialne in drugih ^alu skuioi a J® osnutek statuta že v osnov-aia zastaviti tako, da bi bila stopnja razvoja proizvajalnih sil in zagotavljanje materialnih in drugih pogojev za zadovoljevanje življenjskih potreb na kulturnem, zdravstvenem, komunalnem področju, rekreaciji in drugod odvisna predvsem od dejavnosti vsakega občana. Zmotno je mišljenje, da je napredek občine odvisen od dobrega ali slabega delovanja občinske skupščine, od dobrega ali slabega delovanja delovnih in krajevnih skupnosti ter drugih oblik družbenega življenja z njihovimi samoupravnimi organi. Nasprotno: napredek občine je odvisen od dobrega ali slabega izvrševanja samoupravnih pravic in dolžnosti, katerih nosilci so občani. Določila občinskega statuta in statutov delovnih ter krajevnih skupnosti so samo načela, ki določajo sestav komunalnega sistema in pravice in dolžnosti občanov. Spričo tega je komisija stremela za formuliranjem takih določil, da bi bila omogočena nadaljnja krepitev samostojnosti in samoupravnosti različnih oblik družbenega življenja in še naprej podana možnost širjenja samoupravnih pravic in dolžnosti organov samoupravljanja. Občina kot temeljna družbena skupnost mora postati resnična skupnost občanov in asociacija prozvajalcev. Osnutek se ne zadržuje samo pri deklariranju demokratičnih pravic človeka, ampak postavlja take oblike demokratičnega mehanizma, ki omogočajo vključevanje občana v delovanje na vseh področjih družbenega življenja. Hkrati odpira osnutek poti za nadaljnjo graditev in poglabljanje demokratičnih odnosov med proizvajalci in samoupravnimi organi na eni in med samoupravnimi organi delovnih in krajevnih skupnosti ter občinsko skupščino na drugi strani. Statutna načela s tem, da dajejo tem najrazličnejšim institucijam večjo samostojnost in samoupravnost, le-tem nalagajo dolžnost, da v svojih statutih določneje uredijo odnose med proizvajalci in samoupravnimi organi. V delovnih skupnostih naj se zakonitost odnosov postavi tako, da bodo osebna prizadevanja slehernega člana za družbene interese prišla čimbolj do veljave. Socialistični humanizem je treba uveljaviti kar najbolj mogoče. Kljub prizadevanjem, da bi v statutu čim konkretneje izrazili pravice človeka in jih vskladili z njegovimi dolžnostmi, tega ni bilo mogoče povsod dovolj dosledno storiti, ker materialne osnove take možnosti v celoti še ne dajejo. Se vedno bodo potrebni veliki napori občanov za dvig ekonomske osnove, ki bo omogočala popolnejše zadovoljevanje potreb vseh občanov. Struktura in sistematika občinskega statuta sta odvisna predvsem od materije, ki jo zajema ureditev občine kot družbeno-politične skupnosti. Zato pri sestavljanju osnutka novega statuta ni bilo mogoče uporabiti dosedanji statut, ker le-ta pretežno vsebuje samo klasične formalno-pravne elemente. Osnutek statuta izhaja iz ugotovitve, da so položaj, pravice in interesi občanov osnove, ki se morajo odraziti v vseh oblikah družbeno-ekonomskih odnosov. Mehanizem neposredne demokracije mora priti do izraza že pri izdelovanju in sprejemanju načrta razvoja občine. Občanu-proizvajalcu in uprav-Ijalcu proizvodnih sredstev ter nosilcu proizvoda svojega dela mora ta mehanizem vzbuditi in utrditi zavest, da je on prvi in glavni nosilec načrta razvoja občine. Demokratični mehanizem, ki ga osnutek statuta predvideva pri sprejemanju tega načrta kakor tudi pri sprejemanju letnega družbenega načrta in finančnega načrta, kaže, da je bila dosledno upoštevana samostojnost in pobuda vseh občanov, ki lahko v različnih oblikah družbenega samoupravljanja posredno ali neposredno sodelujejo pri izdelavi in sprejemanju teh aktov. Občinska skupščina pa nastopa pri pripravljanju, izdelavi in sprejemanju teh aktov kot njihov vsklajevalec. Te akte občinska skupščina vsklajuje z enakimi akti širših družbeno-političnih skupnosti, istočasno pa jih vsklajuje znotraj občine, ker je njena dolžnost, da skrbi za skladen razvoj proizvodnih skupnosti in družbe- nih služb, ki upravljajo s sredstvi potrošnje. Poudariti je treba, da statutna določila varujejo načelo neposredne demokracije tudi pri zagotavljanju materialne osnove in ustrezne delitve za razvoj šolstva, kulture, zdravstva, socialnega varstva, komunalne in drugih dejavnosti. V osnutku predvideni demokratični mehanizem za sestavljanje in sprejemanje načrta razvoja občine ter letnega družbenega načrta postavlja krajevne skupnosti kot samoupravne organe občanov v bolj določen položaj.. Tak položaj določata krajevnim skupnostim tudi zvezna in republiška ustava. Osnutek statuta namreč odpravlja dosedanjo prakso neurejenih vsebinskih odnosov in nejasne ter nedoločene delitve nalog med občinsko skupščino in krajevnimi skupnostmi. Krajevne skupnosti se vključujejo v načrt razvoja občine in letni družbeni načrt kot samostojne in enakovredne samoupravne skupnosti občanov določenega območja, ki imajo svoje programe in samostojno opravljajo naloge samoupravnega značaja. Krajevne skupnosti kot samostojne samoupravne skupnosti občanov se dogovarjajo z občinsko skupščino o nalogah, ki jih bo le-ta prenesla v njihov program dela in razvoja. Za naloge, ki jih krajevne skupnosti prevzamejo od občinske skupščine, slednja zagotavlja tudi potrebna finančna sredstva, ki jih predvidi v svojem letnem načrtu. Vprašanje urbanistične izgradnje je bilo v dosedanji statutni ureditvi skoraj docela zanemarjeno. Zaradi površnega obravnavanja urbanističnega razvoja naselij so bili občani mnogokrat materialno prizadeti tako pri komunalni izgradnji kot pri gradnji objektov za družbene službe in druge družbene dejavnosti. Predlagani sistem pa daje občanom vse pravice sodelovanja pri urbanistični ureditvi naselja. Na današnji stopnji stanovanjskega standarda se pojavlja izredno pomembno vprašanje, kako v občinski skupnosti zagotoviti čimvečjemu številu občanov ustrezna stanovanja, ki so osnovna dobrina za zadovoljevanje človekovih potreb. V osnutku statuta je skušala komisija opredeliti dolžnosti občine tako, da je le-ta prvenstveno dolžna s programom gradnje zagotoviti zemljišča in urbanistični načrt zazidave, upoštevajoč načela racionalne gradnje. Splošna dolžnost občine je, zagotoviti pravico gradnje stanovanj občanom neposredno ali preko njihovih delovnih skupnosti, občani pa morajo pri. gradnji sodelovati z lastnimi materialnimi sredstvi. Pri tem pa imajo pravico odločati o kakovosti gradnje in uveljavljati druge zahteve glede opreme in slično. V smislu določil statuta lahko občani uredijo vprašanje stanovanj v statutih svojih delovnih skupnosti ter pri tem točno določijo vlogo delovne skupnosti ter svoje pravice in dolžnosti pri gradnji stanovanj. Občina skrbi za stimulacijo občanov, ki vlagajo lastna materialna sredstva za ureditev svojega stanovanjskega vprašanja. Za povečanje materialne osnove za gradnjo stanovanj in komunalnih naprav lahko delovne skupnosti in občani razen svojih sredstev uporabijo še namenska sredstva občine in banke. Pogoji za uporabo teh sredstev so na osnovi ekonomskih načel enaki za vse. Enaki so tudi pogoji gradnje v oblikah, ki jih za pospeševanje stanovanjske izgradnje ustanavlja občina. Področje stanovanjske izgradnje ustanavlja občina. Področje stanovanjske izgradnje, sot je obravnavano v statutu, zlasti jasno kaže, kako se plepletajo pravice in dolžnosti občana do občine in obratno. Pri tem pa občina zagotavlja v mejah svojih materialnih zmogljivosti stanovanja prvenstveno vojaškim invalidom in drugim za delo nesposobnim občanom ter občanom, ki nimajo zadostnih materialnih sredstev za udeležbo pri ureditvi njihovega stanovanjskega vprašanja. Izredno obsežno tematiko predstavlja v osnutku statuta komunalna dejavnost. V mestu, ki je razdeljeno na več občin, so komunalne službe organizirane po vrsti dejavnosti za opravljanje nalog na območju celega mesta, razen osnovne dejavnosti, ki jih opravljajo specializirane komunalne službe in dajejo le-tem poleg monopolnega položaja v smislu gospodarske dejavnosti tudi položaj javne ustanove za opravljanje javnih zadev. Pereče vprašanje, s katerim so se v razpravah o statutni materiji ukvarjali družbeni delavci in strokovnjaki s področja komunalnih dejavnosti, je bilo predvsem, kako vzpostaviti med komunalnimi organizacijami in občani take odnose, da bodo prišle do izraza pravice in dolžnosti slednjih. Pri tem je bilo upoštevati dejstvo, da v organih samoupravljanja komunalnih organizacij upravljalci zaradi njihovega posebnega položaja ne morejo v zadostni meri vplivati na kvalitetno in smotrno gospodarjenje, ker so podvrženi notranjim težnjam po ustvarjanju dohodka ob manjših naporih. Na komunalne organizacije ne deluje zakon ponudbe in povpraševanja, ker so one edine, ki opravljajo svojo dejavnost in imajo zato možnost in pravico izvajati pritisk na koristnike komunalnih storitev z akti javnega značaja. Sproščenost ekonomskega delovanja v našem sistemu omogoča komunalnim organizacijam, da same določajo cene svojim storitvam in proizvodom. S tem je odpadel vpliv na formiranje cen, ki ga je v dosedanjem sistemu še imela občina. Komisija je bila mnenja, da bi bilo zato na neki način treba zagotoviti družbeni vpliv občanov na komunalne organizacije. Osnutek statuta zato predvideva — v‘skladu z zakonom — ustanavljanje posebnega organa družbenega upravljanja, ki bi ga sestavljali predstavniki občanov, oziroma da bi občani v organ delavskega samoupravljanja komunalne organizacije volili svoje predstavnike. V določbah statuta, ki nakazujejo rešitve razvoja komunalne dejavnosti, se postavljajo delovne skupnosti komunalnih organizacij v samostojriejši položaj glede zadovoljevanja potreb občanov, zato je tudi njihova naloga skrbeti za enostavno in razširjeno reprodukcijo delovnih sredstev. Ob novem načinu gospodarjenja delovnih skupnosti komunalnih organizacij se občina postavlja v drugačen položaj. Dolžnost občine je skrbeti za razvoj komunalnih dejavnosti in s politiko kreditiranja vplivati na pospeševanje razširjene reprodukcije. Zato je občina tudi s kreditno politiko dolžna vplivati na take cene, ki so v skladu z materialnimi zmogljivostmi občanov. Kot za vsa druga področja naj bi občina skrbela tudi za izdelavo načrta razvoja komunalne dejavnosti na območju občine. Skladno z razvojem gospodarstva v občini urejajo določbe statuta tudi dolžnost sleherne delovne skupnosti, da vzporedno s povečanjem proizvodnih sredstev skrbijo za skladno povečanje in urejevanje komunalnih naprav. Pri tem so pravice delovne skupnosti v osnutku določene tako, da se sredstva, ki jih nameni delovna skupnost za komunalno izgradnjo in komunalno ureditev, morajo tudi namensko uporabljati. Po enakih načelih se urejajo pravice in dolžnosti investitorjev: ki gradijo javne objekte in dolžnosti občanov, kadar z lastnimi sredstvi gradijo stanovanjske zgradbe in druge komunalne naprave. Komisija- za izdelavo občinskega statuta je imela za potrebno poudariti, da se naloge komunalnega gospodarjenja razdelijo med občino, krajevnimi skupnostmi in hišnimi sveti. Dolžnost upravljanja komunalnih naprav bi občina lahko prenesla na druge družbene organe le v primeru, če je za obseg prenesenih nalog zagotovila sredstva, ki so potrebna za upravljanje teh naprav. Razdelitev dolžnosti pri upravljanju posameznih komunalnih naprav med občino in krajevnimi skupnostmi ter hišnimi sveti ne urejuje noben predpis. Komisija je sodila, da se v občinskem statutu načelno razmejijo naloge upravljanja komunalnih naprav, ki služijo neposredno stanovalcem stanovanjske zgradbe oziroma prebivalcem naselja. Na osnovi tako zastavljenih statutnih načel naj bi se vsa ta vprašanja podrobneje obdelala v posebnem predpisu o upravljanju komunalnih naprav. Kakor na področju gospodarstva skušajo določila osnutka statuta tudi na področju družbenih služb omogočiti vsem vrstam zavodov s tega področja oziroma njihovim samoupravnim organom čimvečjo samostojnost in samoupravnost. Iz določil statuta je razvidno, da so področja šolstva, zdravstvenega varstva, socialnega varstva, kulture in prosvete, telesne vzgoje in rekreacije in druga ustrezno svoji pomembnosti izredno široko razčlenjena. Komisija meni, da je pri utrjevanju samostojnosti samoupravnih organov družbenih služb izrednega pomena dogovor med njimi in občinsko skupščino. Statutna določila določajo družbene naloge teh služb, ki so jih dolžne opravljati in po svojih samoupravnih organih sprejemati odgovornost pred občinsko skupnostjo za dobro gospodarjenje s sredstvi družbene potrošnje. Konkretiziranje statutnega načela o dogovarjanju med občinsko skupščino in samoupravnimi organi družbenih služb o medsebojnih pravicah in dolžnostih se izvaja z načrtom razvoja družbenih služb, z letnim programom dela ter z letnim finančnim načrtom. Ker so med posameznimi družbenimi službami razlike spričo specifične dejavnosti vsake izmed njih, je bilo nujno treba — po vrstah dejavnosti družbenih služb — statutno predvideti način dogovarjanja in programiranja ter delitve dela med občinsko skupščino in. posameznimi organi družbenih služb. Na področju šolstva mora npr. občinska skupnost zagotoviti pogoje za osnovno izobraževanje otrok, ki traja osem let. To obveznost mora občinska skupnost izvrševati do vseh občanov, tudi takrat, če nima zadostnih materialnih sredstev za kritje drugih, sicer prav tako potrebnih izdatkov. Za osemletno izobraževanje otrok je dolžna občinska skupščina zagotoviti enoten sistem. Občina v okviru materialnih možnosti zagotavlja izobraževanje na šolah II. in III. stopnje, vendar samo v skladu s stvarnimi materialnimi možnostmi ali pod pogojem udeležbe občana samoupravne organizacije oziroma skupnosti (strokovnega združenja, zbornice) ali ob udeležbi zainteresirane občine (medobčinsko sodelovanje). Glede oblik pomoči pri pospeševanju strokovnega usposabljanja kadrov na srednjih, višjih in visokih šolah nakazujejo statutna določila še vedno možnost, da občina te kadre štipendira ali pa posreduje štipendije in kredite za šolanje. V tej funkciji se postavlja občinska skupnost v položaj uspodbujevalca, vsklajevalca in posrednika za iskanje virov pomoči mladini in odras- lim pri reševanju materialnih možnosti za izobraževanje. Komisija za izdelavo statuta sodi, da je izrednega pomena za perspektivni razvoj materialne osnove misel, da se v okviru materialnih možnosti, ki jih bo občina ustvarjala v prihodnosti, določi tudi del sredstev za nabavo učnih pripomočkov šoloobveznim otrokom. Te misli seveda ni mogoče takoj uresničiti. Določila demokratičnega menanizma pa omogočajo, da se občani odločijo za namenski prispevek za nabavo učnih pripomočkov šoloobveznim otrokom. Za začetek bi predstavljalo dobro materialno osnovo, če bi starši otrok, ki dokončajo šolsko leto, poklonili učne pripomočke svojih otrok šoli, ta pa bi jih brezplačno dodelila socialno šibkim otrokom. Občani, ki danes v zelo konkretni obliki proračunskega prispevka dajejo sredstva šolam, so zelo zainteresirani za dobro gospodarjenje s temi sredstvi, Zato so samoupravni organi šol in vsi člani šolskih kolektivov dolžni skrbeti za čimbolj še iz vaj ar nje učnega programa, tako da bi bili doseženi optimalni učni in vzgojni uspehi. Skrb za stalni strokovni in družbenoidejni dvig učnega kadra je družbena odgovornost samoupravnih organov in vsakega člana šolskega, oziroma predavateljskega kolektiva. Ker je za merjenje delovnega uspeha prav v šolstvu zelo težko izdelati merila, je prav tu poudarjena kolektivna odgovornost samoupravnih organov šol za uvajanje čim ob-jektivnejših meril pri delitvi osebnih dohodkov. Ta naj stimulirajo pedagoške delavce k čimvečjemu prizadevanju. Osnutek statuta uvaja nove osnove za zagotovitev sredstev šolam, v odvisnosti od njihove osnovne dejavnosti in na podlagi normativov in obsega učnega programa, v skladu z verifikacijo. V takem sistemu zagotavljanja sredstev za svoje delo morajo šole s svojimi statuti in pravilniki o delitvi dohodka zagotoviti vsestranski razvoj šole. Otroško varstvo in vzgoja otrok se v osnutku statuta pojavljata v snovi, ki govori o šolstvu, socialnem varstvu in krajevnih skupnostih. Kljub temu sodi komisija, da mora dobiti zaradi svojega pomena tudi samostojno mesto, od koder se v novih oblikah odnosov glede dolžnosti in skrbi za otroško varstvo in vzgojo prepleta s področji drugih družbenih služb. Samostojno formulirana načela so pomembna zato, ker otroško varstvo ne more biti združeno s socialnim varstvom, kajti po svojem bistvu varstvo otrok ni socialna kategorija v smislu skrbi za preprečevanje in nastajanje socialnih problemov, temveč je samostojna kategorija varstva in vzgoje otrok zaposlenih staršev. Razvoj varstvenih ustanov in oblik otroškega varstva in vzgoje zadeva torej vse samoupravne organe delovnih skupnosti, ki zaposlujejo delovne ljudi — starše. Občinska skupnost je dolžna s svojimi načrti razvoja delovnih sredstev vsklajevati odnose investicijskih naložb in potrošnje tako, da po svojem pomenu varstvo in vzgoja otrok ne ostaneta zanemarjena, šolske ustanove in krajevne skupnosti morajo skupaj s starši otrok, katerim sta potrebna varstvo in vzgoja, sestaviti program in se dogovoriti o vsklajevanju dolžnosti staršev, krajevnih skupnosti in šol. Med kategorijami družbenih služb, ki opravljajo zdravstveno varstvo občanov, in drugimi kategorijami družbenih služb nastopa razlika glede zagotavljanja materialne osnove, ker je v našem sistemu zdravstvenega zavarovanja vključenih že nad 98 odstotkov občanov. Tudi sistem upravljanja s sredstvi zdravstvenega zavarovanja je že tako izdelan, da omogoča zavarovancem zelo konkretno vplivati na uporabljanje sredstev za potrebe zdravstvenega varstva. Skupno občinskemu načrtu razvoja je samo vprašanje vskladitve sredstev, ki jih ima na razpolago zdravstveno varstvo s potrebami tega varstva v odnosu do občinskega programa zdravstvenega varstva. Samoupravni organi, ki upravljajo s sredstvi za zdravstveno varstvo (komunalna skupnost socialnih zavarovancev), bodo morali v svojem statutu in pravilih zagotoviti sistem uporabe sredstev, ki bo še bolj Stimuliral zdravstvene ustanove za razvijanje zdravstvenih storitev, ki bodo predstavljale zavarovancem najuspešnejšo zdravstveno zaščito. Občinska skupščina pa še naprej obdrži svoje naloge glede zagotovitve sredstev za zdravstveno nezavarovane občane in pa za izvajanje splošne zdravstvene preventive. Določbe osnutka statuta za področje socialnega varstva prenašajo odgovornost za skrb za preprečevanje in odstranjevanje vzrokov in pojavov, ki povzročajo socialne probleme. Ta odgovornost in skrb za neposredno pomoč socialno ogroženim osebam ter skrb za invalide in njihove družine se nalaga delovnim skupnostim za tiste njihovo člane, pri katerih je nastala potreba po neposredni pomoči takemu socialno ogroženemu članu. Socialno varstvo mora postati skrb vseh občanov in ga morajo po svojih močeh in sposobnostih izvrševati tako, da v prvi vrsti sami skrbijo za odstranjevanje vzrokov in pojavov, ki povzročajo socialne probleme (preventivno socialno varstvo). Prav tako so občani v samoupravnih organih delovnih in krajevnih skupnosti dolžni skrbeti za preprečevanje vzrokov nastanka socialnih problemov. Zato so delovne organizacije in krajevne skupnosti dolžne v svojih statutih dati primemo mesto socialnim vprašanjem in organizaciji socialne službe. Kot novost so v osnutku statuta predvidene določbe, ki nalagajo občini razen izdelave načrta razvoja mreže socialnih služb tudi skrb za tako izgradnjo naselij in stanovanj, pri katerih so v naj večji meri upoštevane življenjske potrebe občanov. Načrtna gradnja in upoštevanje teh načel omogočata pri enakih naložbah zmanjšati možnost nastajanja socialnih problemov. Glede področij kulture in prosvete, telesne vzgoje in rekreacije ter tehnične vzgoje sodi komisija, da je v statutu potrebno nakazati dolžnost občine oziroma njenih urbanističnih organov za pravilno urbanistično programiranje izgradnje kulturno-pro-svetnega centra občine in podobnih centrov naselij. Pri tem je treba poudariti, da komisija ni imela v mislih samo izgradnjo kulturno prosvetnih domov v omenjenih centrih, temveč je imela v mislih potrebo po izgradnji vseh objektov in naprav, ki so name' njeni tako kulturi, prosveti kot tudi telesni kulturi, rekreaciji in tehnični vzgoji občanov. Zato se je na tem mestu dalo poudarka urbanistični ureditvi, čeprav bi ta materija po svoji naravi morda sodila drugam. Glede dolžnosti občine za vsebinsko in materialno plat kulturno-prosvetne, telesno-vzgojne in teh-nično-vzgojne problematike, predvidevajo formulacije osnutka statuta, kolikor je to sploh mogoče glede na pestrost in materialne možnosti, precej odrejeno smer razvoja; razen tega predstavljajo tudi pravno podlago za zbiranje materialnih sredstev m omogočajo formiranje družbenih institucij (kulturna zveza) za izboljšanje dela na teh področjih. Občim ska skupščina kot predstavnik družbeno-ekonomske skupnosti občine razpolaga sama in preko samoupravnih organov delovnih skupnosti, skladov m denarnega zavoda z vsemi sredstvi, ki ji pripadajo v okviru delitve družbenega dohodka širše družbeni* skupnosti. Na današnji stopnji sistema upravljanja s sredstvi pripada pretežno upravljanje s sredstvi v glavnem delovnim skupnostim in posebnim organizacijam (namenskim skladom); za zidanje stanovanjskih hiš, investicijskemu skladu, komunalnem skladu, cestnemu skladu in skladu za šolstvo. Go* činski skupščini oziroma občinskemu proračunu P h’ padajo za uresničevanje njenih nalog sredstva i družbenega dohodka in sredstva, ki izvirajo iz om veznosti občanov. Ta sredstva občinska skupščin porazdeli na posamezne dejavnosti v določenem om stotku. Občinska skupščina določi tudi določen 0 ' stotck od skupnih dohodkov občine kot sredstva z delovanje svoje uprave. S tem sistemom se postav Ijajo glede nagrajevanja tudi uslužbenci in delav občinske uprave v enakovreden položaj z delavci delovnih in drugih organizacijah. Istočasno so usm benci občinske uprave postavljeni tudi v odvisni® od gospodarskih uspehov občine. Določila osnut ^ statuta predvidevajo tudi možnost dogovarjanja občani in delovnimi skupnostmi o povečanju « hodkov občine in o združevanju sredstev občanov delovnih skupnosti. Vendar je predviden tak kratičen mehanizem, da zagotavlja občanom m “ lovnim skupnostim, da se smejo tako P0V^.,pV ali združena sredstva uporabiti samo za uresmcu poprej sprejetega programa. Enaka načela “eIVta kratičnega mehanizma predvideva osnutek sta. 0 tudi za ustanavljanje skladov za telesno-vzgoj ’ kultumo-prosvetno, socialno dejavnost itd. Občins j skupščina in samoupravni organi delovnih skupi)0 oziroma občani se morajo najprej dogovoriti ^ program razvoja neke dejavnosti, določiti ohscg J izvor sredstev in šele nato ustanovijo namen sklad. Denarni zavodi in njihovi samoupravni organi, jih ustanovi občina in pri njih nalaga sredstva, po svojem pomenu važen člen gospodarske nosti v občini. Samoupravne organe teh zay° ^ sestavljajo predstavniki ustanovitelja in drugm iti interesiranih organov. Taka struktura samoupra'' ^ organov pa ne daje vedno zadostnega jamstva, n v0 se z naloženimi sredstvi vplivalo na tempo izpol« občinskega načrta razvoja. Dosedanja praksa kaže, da taka struktura samoupravnih organov narnega zavoda ne omogoča zadostne skrbi za spodarjenje z naloženimi denarnimi sredstvi K0 u. tentov. Razprava ob pripravljanju gradiva za j^iti tek statuta je načela vprašanje, kako izpop ' Vi sistem upravljanja z denarnimi sredstvi k°nj, ®;enje ki so močno zainteresirani za dobro gospodmJ va. z njimi. Razpis posojila in druge oblike .sortslcup-nja z delovnimi organizacijami in krajevnimi 0p-nostmi omogočajo najrazličnejša dogovarjanj činske skupščine o skupnih akcijah za pospese razvoja materialne osnove občine in občanov- Vloga krajevne skupnosti, način dogovarja -1^ .zmejitvi nalog med občinsko skupščino in 'i' vnc o skupnostjo ter samoupravne pravice k™ cupnosti so zajete v večini poglavij osnuta ^9 itn Tlntn -nni rnTilnfri rirncrth nnclaVlj ‘ nill uta. Zato je že pri razlagi drugih poglavij - ‘vniH ajeta tudi razlaga pravic in dolžnosti krai^fi kupnosti. Tukaj je zlasti važno poudarila d oSti. n mesto, ki ga ima občan v krajevni s ,veijav' r krajevni skupnosti občan najkonkretneje 1 ^ §o ia svoje pravice in dolžnosti v vprašanjih. gta-novnega pomena za njegovo življenje. d0 utnih določil v tem poglavju razčiščuje rnn posedaj nejasna vprašanja. Pri tem daje prav igo za statutno ureditev v krajevni akupn a s istih vprašanj, ki doslej še niso bila h .Jltfl plošnimi predpisi. Z določili osnutka s. , ea dstranjene mnogo nejasnosti o položaju. K'*’" ma krajevna skupnost v odnosu do 00 ^toJ*1 evna skupnost postane s tem v resnici sa > noSelE* amoupravna skupnost občanov določeneg gv0jc? i ima samostojne pravice pri sprejeman)0 ' ^ pu iačrta razvoja in letnega programa. S - sa^ tranjene tudi motnje v pogledu izvr85!,Ya ni'Ch .pravnih pravic in dolžnosti, ki jih občicnu ia krajevne skupnosti, kor mora občina z* ] tem pa seveda ni rečeno, naj bi krajevn '^ gpr svoje statute in programe razvpja že jemale več nalog, kot je potrebno (glede na potrebe m zahteve občanov) in kot so jih sposotofie izvrševati. v tem smislu bi bilo treba statute krajevnih skupnosti smelo obravnavati, vendar upoštevati omenjena načela. Izkušnje, ki so jih pridobile krajevne skupnosti pri svojem delu, precej razčiščena mnenja o družbenem položaju krajevnih skupnosti, določila osnutka statuta in pozitivna zakonodaja omogočajo, da se krajevne skupnosti postavijo v Jasnejši in določnejši položaj prav pri vsebini njihovega dela. Položaj in dolžnosti hišnih svetov so zelo kon-Kmtno določene v zveznih in lokalnih predpisih, osnutek statuta je zato skušal le nakazati točnejšo azmejitev dolžnosti pri upravljanju komunalnih naprav y neposredni okolici zgradb in naselja, kot smo o ze omenili v obrazložitvi o komunalni dejavnosti ^atutu. Pri tem gre za bistveno zadevo, namreč ur j0,ost' hišnih svetov, da skrbijo za komunalno reditev, vzdrževanje in upravljanje komunalnih napraV’ kar j0 P° ureditvenem načrtu izključno “toga prebivalcev posameznih zgradb in naselij. “J sod.i v njihovo pristojnost, določi ureditveni in rt’ ^ ga sprejme občinska skupščina. Dolžnost u Prayica hišnih svetov naj bi bila vzdrževanje in Pravljanje npr. poti, ki vežejo stanovanjsko stav-z javno cesto, javna razsvetljava pred vhodi in r, P'>tch med stanovanjskimi stavbami in javnimi otroP]^’ dvorišča, zelenice ob hišah in v naseljih, H*ni sveti naj ne bi za vsako ceno v lastni režiji pravljali zgradb in naprav v neposredni okolici, s hit krajevna skupnost po predhodnem sporazumu vi„pl .lmi sveti organizirala primerne službe (ser-iemi in so cene njihovih uslug za hišne svete spre-dncr 1Ve’ naj hi se hišni sveti kot dobri gospodarji n “,0vorili s krajevno skupnostjo in ji poverili dolž-onro Y?drževanja zgradb in komunalnih naprav ter da h- Janja drugih .uslug in storitev. Komisija meni, sj. 01 ruorali hišni sveti poveriti te naloge krajevnim u„, Pn?stim povsod tam, kjer strokovnost in cene žpvn iln storitev vplivajo na boljše in cenejše vzdr-anje zgradb in drugih naprav. o Svete občinske skupščine kot politično izvršilne oh^fn^’ • in obseg nalog je doslej določal Sih rnSkl sta*;u*'' Taka praksa ni dala vedno najbolj-Za rir0iZi^tat;ov’ saJ predstavlja statut pravno ureditev staln Se .°hdobje, na drugi strani pa življenje terja Skuni^-Prilagajanje organizacijske sestave občinske skeiiT *’ Da bi se zagotovila večja prožnost občin-st^.^Psčine in njenih organov, predvideva osnutek statuta, naj bi se sveti in njihove naloge določili z odlokom občinske skupščine. To bo omogočilo občinski skupščini prilagajanje teh organov potrebam časa. Po potrebi bo občinska skupščina združevala, razdruževala ali ustanavljala nove svete. Osnutek statuta zagotavlja občanom javnost dela vseh samoupravnih organov občinske skupnosti. Občani lahko spremljajo delo vseh organov, ki so jim dolžni omogočiti pogled v njihovo delo. Tudi delo občinske skupščine je javno, saj občani lahko prisostvujejo njenim sejam in tudi drugače spreminjajo njeno delo. Poleg tega občinska skupščina poroča o svojem delu in o delu svojih svojih organov na zborih volivcev in zborih delovnih skupnosti. Oblike obveščanja o delu samoupravnih organov so v praksi različne. Izdajajo se bilteni, lokalni časopisi in časopisi delovnih skupnosti ter razne publikacije. Uporabljajo se tudi druge oblike obveščanja, ki so se v praksi pokazale kot zelo dobre in jih je treba razvijati še naprej. Posebno pozornost bo treba posvečati vsebini, da bodo postale za občana zanimive. Osnutek statuta določno razvija tista načela zvezne in republiške ustave, ki govore o dogovarjanju delovnih ljudi in občanov na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja. Pri tem dogovarjanju daje poseben poudarek vprašanju, kako v prihodnosti poglabljeno razvijati demokratični mehanizem samoupravljanja v občini, delovni in krajevni skupnosti ter v drugih oblikah družbenega samoupravljanja. V tem delu osnutek še ni v celoti izdelan, prav zaradi tega, ker bodo dokončna določila odvisna zlasti od predlogov in pripomb občanov in samoupravnih organov. Komisija pričakuje, da bodo njihovi predlogi, pripombe in dopolnitve nekatere določbe osnutka izpopolnile, druge morda opustile ali pa našle zanje boljšo vsebinsko rešitev. Razprava na terenu in v delovnih skupnostih bo lahko dokazala, ali posamezna vprašanja, ki jih se: danja določila osnutka urejajo, sodijo v dokončno besedilo ali pa jih bo treba prepustiti statutni ureditvi samih delovnih‘in krajevnih skupnosti, oziroma obdelati v poslovnikih občinske skupščine. Komisija za izdelavo statuta občine Ljubljana Moste-Polje poziva vse občane, organe družbenega samoupravljanja, družbene in druge organizacije, da pošljejo svoje predloge, pripombe in dopolnila k osnutku statuta na sedež komisije, ki je pri občinskem ljudskem odboru Ljubljana Moste-Polje, Proletarska ulica 1. Komisija za občinski statut občine Ljubljana Moste-Polje 7. člen Občina Ljubljana Moste-Polje obsega naselja: k. o. Bizovik: Bizovik, Fužine, Spodnja Hrušica, Zgornja Hrušica; k. o. Brinje (del): Ljubljana (del); k. o. Dobrunje: Dobrunje (del), Podmolnik (del), Zadvor, Zavoglje; k. o. Dolsko: Dolsko; k. o. Javor: Besnica (del), Javor, Ravno brdo; k. o. Kašelj: Podgrad, Polje (del), Spodnji Kašelj, Vevče, Zalog, Zgornji Kašelj; k. o. Karlovško predmestje (del): Ljubljana (del); k. o. Laze: Laze pri Dolskem; k. o. Lipoglav: Brezje pri Lipoglavu, Mali Lipoglav, Pance, Repče, Selo pri Pancah, Veliki Lipoglav; k. o. Moste: Ljubljana (del); k. o. Petelinje: Kamnica, Petelinje; k. o. Podmolnik: Dobrunje (del), Podmolnik (del), šentpavel; k. o. Poljansko predmestje (del): Ljubljana (del); k. o. Senožeti: Senožeti; k. o. Slape: Polje (del), Slape, Studenec; k. o. Sostro: Češnjice, Podlipoglav, Sadinja vas, Sostro, Zagradišče; k. o. Stožice (del): Jarše (del); k. o. Križ: Križevska vas, Vrh pri Dolskem, Zagorica pri Dolskem; k. o. Petersko predmestje (del): Ljubljana (del); k. o. Šmartno ob Savi (del): Hrastje, Obrije, Šmartno ob Savi; k. o. Stepanja vas: Ljubljana (del); k. o. Vodmat (del): Ljubljana (del); k. o. Vinje: Klopce, Osredke, Vinje; k. o. Volavlje (del): Besnica (del), Dolgo brdo, Gaberje pri Jančah, Janče, Prežganje, Tuji grm, Vnajnarje, Volavlje, Zgornja Besnica; k. o. Trebeljevo (del): Veliko Trebeljevo, Malo Trebeljevo, Mali vrh; k. o. Zadobrova (del): Sneberje, Spodnja Zadobrova, Zgornja Zadobrova. 8 člen Občina Ljubljana Moste-Polje je pravna oseba, njen sedež je v Ljubljani, Proletarska ulica 1 in je v sestavu okraja Ljubljana. H- 6- 5. 1963 S^SUA ZA STATUT OBČINE UBLJANA MOSTE-POLJE ^ibljana, dne 6. maja 1963 9. člen Pečat občine Ljubljana Moste-Polje obsega grb Socialistične republike Slovenije, ime Socialistične republike Slovenije ter ime okraja in občine. 10. člen OSNUTEK STATUTA °bčine Ljubljana Moste - Polje 98, eiona ustave Socialistične federalne rmujk® 'Jugoslavije, 94. člena ustave Sociali-‘hhke Slovenije in 25. člena statuta občine J na Moste-Polje občinska skupščina sprejema STATUT OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE I. del — splošne določbe Oh,, 1. člen ^eno-po^,.Ljubljana Moste-Polje je temeljna druž-h 6ri si • hfužbeno-ekonomska skupnost, v f°goje ri~,.Capr zagotavljajo materialne in druge m vsklaini„< ln razvoj produkcijskih sil, usmerjajo ‘Užb, dolrdoi .razv°j gospodarstva in družbenih Čine, ustuo i • razdeljujejo sredstva za potrebe t;alnih, soMai £”° P°Ko.ie za zadovoljevanje mate-vsklaini - ’ kulturnih in drugih skupnih poba OresniViH16'0 *ndividualne in skupne interese Janje. JeJ° čimbolj neposredno samouprav- Ti ali*jej° pravico samoupravljanja ne-Jh n 0stih ^voljenih organih v krajevnih Po °hčinsVf , delovnih in drugih organizacijah nski skupščini .ter njenih organih. ln Pravice i 3- člen ^hi1 iškoosti članov se dbločajo z zvezno sPlošn)*lft Y0, z zakoni, tem statutom in 1111 akti občine. ^hčanj . 4- člen ^Vo^^arjalo v,°hčini zlasti pravico in dolžnost da: zagofukcijskihŽbpjne in materialne Pogoje za si ^ vsv^jo za'n„pog°je za zaposlovanje; lužb i^ajuje. Povečevanje produktivnosti dela; hPrgih dejav^°\- gosP°darstva, družbenih 2. člen —- uresničujejo načelo delitve po delu; — odločajo v okviru delitve družbenega dohodka o sredstvih za zadovoljevanje skupnih družbenih potreb; — odločajo o vlaganju sredstev za gospodarski in družbeni napredek v občini; — organizirajo in pospešujejo dejavnosti, ki služijo občanom, družinam in gospodinjstvom za zadovoljevanje njihovih neposrednih potreb; — urejajo zadeve, ki imajo splošen pomen za gospodarsko, kulturno in družbeno življenje v občini; — določajo uporabo zemljišč in stavb v družbeni lastnini ter stvari v splošni rabi in skrbijo, da se uporabljajo v skladu s splošnimi interesi in pod pogoji, ki so določeni z zakonom; — zagotavljajo materialne in druge pogoje za zboljševanje življenjskih razmer in za zadovoljevanje svojih potreb predvsem na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, zdravstva, socialnega in otroškega varstva, rehabilitacije, telesne vzgoje, rekreacije, stanovanj, komunalnih in družbenih dejavnosti; — ustanavljajo krajevne skupnosti, delovne in druge organizacije, komunalne in druge družbene službe; — vsklajujejo razvoj naselij in mesta; — opravljajo družbeno nadzorstvo nad gospodarjenjem z družbeno lastnino v občini; — zagotavljajo izvrševanje in uporabo zakonov in drugih predpisov ter skrbijo za zakonitost vsega delovanja v občini; — skrbijo za uresničevanje osebnih, političnih in samoupravnih pravic občanov ter vseh oblik neposredne demokracije. V občini občani uresničujejo tudi druge funkcije družbene skupnosti razen tistih, ki so z ustavo določene kot pravice in dolžnosti širših družbenopolitičnih skupnosti. 5. člen Občani so dolžni po svojih močeh in sposobnostih prispevati k splošnemu napredku občine. 6. člen Občani imajo pravico in dolžnost, da po svojih sposobnostih sodelujejo v organih družbenega samoupravljanja v občini. Pravica in dolžnosti občine se določajo z zvezno in republiško ustavo, z zakonom in tem statutom. Kot temeljna družbeno-politična skupnost občina zagotavlja pogoje za uresničevanje svoboščin in pravic občanov, ureja odnose, ki imajo neposreden pomen za občane v občini, določa splošne pogoje za dejavnost komunalnih in podobnih organizacij, varuje zakonitost in varnost ljudi in premoženja, organizira družbene službe, ki so skupnega pomena, zagotavlja javni red in mir, izvršuje družbeno nadzorstvo in opravlja druge funkcije družbene skupnosti, razen tistih, ki so z zvezno ali republiško ustavo določene kot pravice in dolžnosti širše družbeno-politične skupnosti. Pravice in dolžnosti občine opravljajo občinska skupščina in njeni organi ter krajevne skupnosti ali neposredno občani na zborih volilcev in v drugih oblikah neposrednega odločanja. 11. člen Za uresničevanje svojih nalog občina Ljubljana Moste-Polje sodeluje z drugimi občinami in v ta namen lahko z njimi ustanavlja skupne organe in organizacije, združuje sredstva, izmenjuje izkušnje, organizira skupne akcije in druge oblike medsebojne pomoči in sodelovanja. 12. člen Občina po občinski skupščini ali drugih pristojnih organih določa v mejah veljavnih predpisov in materialnih možnosti pogoje za pridobitev pravice do socialne podpore, zdravstvenega varstva, pravice do stanovanja, pogoje šolanja in štipendiranja ter pravico do uporabe socialnih ustanov, kadar se te zagotavljajo v breme občinskih sredstev. 13. člen Občinska skupščina lahko v mejah veljavnih predpisov in materialnih možnosti ter programa razvoja družbenega standarda občanov določi, da občan, ki glede na svoje gmotno stanje lahko sodeluje z deležem lastnih sredstev, in občan, ki je potreben posebne skrbi družbe, pridobi pravico do socialne podpore, zdravstvenega varstva, pravico do stanovanja, pravico do šolanja in štipendiranja ter pravico do uporabe socialnih in komunalnih ustanov ob ugodnejših pogojih. 14. člen Delo občinskih organov in organov družbenega samoupravljanja v občini je javno. 15. člen Organi občine imajo do občanov in organizacij na območju občine samo tiste pravice in dolžnosti, ki so jim dane z zvezno ali republiško ustavo, z zakoni in tem statutom. II. DEL — DDRUŽBENO EKONOMSKI ODNOSI V OBČINI I. poglavje — Samoupravljanje v občini 16. člen Družbeno-ekonomski odnosi v občini temeljijo na družbeni lastnini produkcijskih sredstev, samoupravljanju in delitvi družbenega proizvoda v delovni organizaciji in družbeni skupnosti. 17. člen Samoupravljanje občanov se zagotavlja z ustavo in se v okviru enotne socialistične ureditve SFRJ izvršuje v skladu z zvezno in republiško ustavo, zakoni in določbami tega statuta ter statutov delovnih in drugih organizacij. 18. člen Občani uresničujejo pravico samoupravljanja v občini neposredno ali posredno po za to izvoljenih organih. Neposredno uresničujejo občani pravico samoupravljanja na zborih volilcev, zborih članov delovnih skupnosti, v krajevnih skupnostih, z referendumom in z volitvami v občinske organe ter v organe samoupravljanja v delovnih in drugih organizacijah. Posredno uresničujejo občani pravico samoupravljanja predvsem po organih krajevne skupnosti, po občinski skupščini in njenih organih ter po organih samoupravljanja v delovnih in drugih organizacijah. 19. člen Pri uresničevanju samoupravljanja odločajo delovni ljudje v občini kot temeljni družbeno-ekonomski skupnosti o usmerjanju gospodarskega in družbenega razvoja, o delitvi družbenega proizvoda ter o drugih vprašanjih, ki so skupnega pomena. Delovni ljudje upravljajo delovno organizacijo v občini v skladu z ustavo, zakoni in statutom delovne organizacije posredno ali neposredno s tem, da po-verjajo določene funkcije organom upravljanja delovne organizacije: delavskemu svetu, upravnemu odboru in direktorju oziroma drugim organom upravljanja. 20. člen V delovnih organizacijah, ki opravljajo dejavnost ali zadeve posebnega družbenega pomena, sodelujejo v skladu z zakonom pri opravljanju določenih zadev zainteresirani občani ter predstavniki zainteresiranih organizacij in družbene skupnosti kot člani organov upravljanja delovne organizacije ali na drug način, ki ga določajo zvezna in republiška ustava ter statut delovne organizacije. O organizaciji dela in delitvi dohodka odločajo v taki delovni organizaciji samo organi upravljanja, ki jih volijo člani delovne skupnosti. 21. člen Delovni ljudje, ki delajo v delovni organizaciji, vzpostavljajo kot člani delovne skupnosti medsebojna delovna razmerja ter so pri samoupravljanju enakopravni. Kot člani delovnih skupnosti sodelujejo tudi pri upravljanju občine s tem, da volijo svoje zastopnike v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine. 22. člen Vsakemu delovnemu človeku v delovni organizaciji gre v skladu z načelom delitve po delu osebni dohodek, ki ustreza uspehom njegovega dela in dela delovne enote ter uspehom delovne organizacije kot celote. 23. člen Občina lahko v skladu z zakonom in s svojimi potrebami ustanovi delovno organizacijo. Delovna organizacija je samostojna in samoupravna organizacija, ki sprejema na osnovi zvezne in republiške ustave ter zakona svoj statut in druge splošne akte, s katerimi uredi svoja notranja razmerja. Preden delovna organizacija sprejme statut, ga mora predložiti v obravnavo občinski skupščini, razen če ni s posebnim zakonom predpisano, da ga je treba predložiti v obravnavo širši družbeno-politični skupnosti. 24. člen Občina, delovne in druge organizacije stopajo v medsebojna razmerja na področjih upravljanja in gospodarjenja, ki so podrobneje določena v posameznih poglavjih tega statuta, kot: v družbenem programiranju, medsebojnem obveščanju o delu, skupnem investiranju itd. II. poglavje — Neposredno samoupravljanje občanov 1. Krajevna skupnost 25. člen V krajevni skupnosti kot samoupravni skupnosti občanov le-ti neposredno uresničujejo samoupravljanje na področju dejavnosti, s katerimi se neposredno zadovoljujejo dnevne potrebe delovnih ljudi in njihovih družin. 26. člen V krajevni skupnosti občani neposredno in po organih krajevne skupnosti uresničujejo zlasti naslednje naloge: — organizirajo in pospešujejo komunalne, gospodarske, stanovanjske, socialne, otroško varstvene, zdravstvene, kulturne, prosvetne, vzgojne in druge dejavnosti in službe za neposredno zadovoljevanje svojih potreb in potreb svojih družin in gospodinjstev; — organizirajo in pospešujejo vse vrste dejavnosti za pomoč v gospodinjstvu; —- organizirajo pomoč zaposleni ženi in družini pri vzreji in vzgoji otrok; — skrbijo za varstvo in vzrejo otrok zaposlenih staršev in za varstvo drugih oseb, ki jim je varstvo potrebno; — skrbijo za napredek gospodarjenja s stanovanji in pomagajo hišnim svetom in občanom pri upravljanju stanovanjskih hiš in njihovih skladov ter vzdrževanju hiš; organizirajo prostovoljno delo na svojem območju; pomagajo občinski skupščini in njenim organom pri izvrševanju njihovih nalog na območju krajevne skupnosti; —- dajejo občinski skupščini in njenim organom mnenja in predloge o vprašanjih, ki se tičejo krajevne skupnosti ali o splošnih vprašanjih, ki jih občinska skupščina in njeni organi predložijo krajevni skupnosti v razpravo in mnenje; — upravljajo družbeno lastnino, ki je dana krajevnim skupnostim v uporabo; — skrbijo za graditev, vzdrževanje in upravljanje komunalnih objektov na območju krajevne skup-nosti, ki jih je le-ta sama zgradila ali dobila v upravljanje ter nadzorujejo njihovo uporabo; '• obravnavajo poslovanje delovnih organizacij, ki na območju krajevne skupnosti skrbijo za zadovoljevanje dnevnih življenjskih potreb občanov; — opravljajo tudi druge zadeve, za katere so pristojne krajevne skupnosti po splošnih predpisih, po tem statutu ali zadeve, ki jih nanje prenese občinska skupščina s svojim aktom. 27. člen Občinska skupščina in njeni organi nudijo krajevni skupnosti zlasti strokovno pomoč in vršijo splošni družbeni nadzor nad njihovim delom. Posamezna vprašanja, ki se tičejo dejavnosti krajevne skupnosti, obravnava in rešuje tisti organ občinske skupščine, v čigar delokrog spada posamezno vprašanje. 28. člen Organizacijo in delo krajevne skupnosti ureja njen statut. Statut sprejme krajevna skupnost potem, ko so ga obravnavali zbori volilcev, potrdi pa ga občinska skupščina. Statut krajevne skupnosti določa njeno organizacijo, organe in delo, način ustanavljanja in razmerja servisov, delavnic in ustanov do krajevne skupnosti, samoupravne pravice delavcev v njeni upravi, servisih, delavnicah in ustanovah, organizacijo in delo poravnalnih svetov, razmerja krajevne skupnosti do hišnih svetov na svojem območju in druga vprašanja v zvezi z delom krajevne skupnosti. S svojim statutom mora krajevna skupnost zagotoviti delavcem, ki so zaposleni v njeni upravi, servisih, delavnicah in ustanovah, izvrševanje sanica upravnih pravic v zadevah, ki se tičejo njihove notranje organizacije, delovnih razmerij in delitve osebnega dohodka. 29. člen Krajevna skupnost sprejme svoj program razvoja, upoštevajoč smernice občinske skupščine za načrt razvoja občine. V skladu s svojim programom razvoja izdela krajevna skupnost svoj letni načrt dela. 30. člen Krajevna skupnost opravlja svoje naloge s sredstvi: — ki jih da občina za izvrševanje tistih nalog, ki so bile prenešene na krajevno skupnost; — ki jih daje občina v skladu s svojimi materialnimi možnostmi za pospeševanje komunalnega in gospodarskega razvoja krajevne skupnosti v skladu s programom razvoja in letnim načrtom dela krajevne skupnosti; — od dela stanarin in najemnin, ki ga določi občinska skupščina kot dohodek krajevne skupnosti; — ki jih dajejo delovne organizacije za pospeševanje posameznih dejavnosti krajevne skupnosti; — ki jih doseže s svojimi dejavnostmi; — ki jih kot samoprispevek dajejo občani. Krajevna skupnost samostojno razpolaga s svojimi sredstvi ter jih z letnim finančnim načrtom razporeja glede na svoje potrebe v skladu z letnim načrtom dela in programom razvoja. 31. člen Krajevne skupnosti na območju občine lahko zaradi izmenjave mnenj, medsebojne strokovne pomoči in vsklajevanja medsebojnih interesov ustanovijo stalno konferenco krajevnih skupnosti občine. 2. Hišni sveti 32. člen Občani po svojih samoupravnih organih — zborih stanovalcev in hišnih svetih — upravljajo stanovanjske hiše, ki niso v zasebni lasti in tiste objekte in naprave v njihovi neposredni okolici, ki pretežno služijo njihovim stanovalcem. 33. člen Občani sami in po svojih hišnih svetih skrbijo za vzdrževanje in ureditev stanovanjskih hiš in njihove okolice po načelih smotrnega gospodarjenja ter v skladu s splošnimi predpisi, tem statutom in statutom krajevne skupnosti. Občani neposredno z udeležbo lastnih sredstev v obliki samoprispevka in po svojih hišnih svetih skrbijo za dvig stanovanjsko-komunalnega standarda v stanovanjskih hišah in organizirajo razne oblike otroškega varstva in pomoči starim in bolnim stanovalcem. 34. člen Po svojih hišnih svetih občani sodelujejo s krajevno skupnostjo. Krajevni skupnosti zlasti lahko prepustijo skrb za vzdrževanje stanovanjskih hiš, organizacijo komunalnih služb in ureditev ter 'vzdrževanje komunalnih in rekreacijskih naprav, ki so namenjene stanovalcem več stanovanjskih hiš. 3. Zbori volilcev in zbori članov delovnih skupnosti 35. člen Na zborih volilcev občani neposredno sodeluje.)0 pri samoupravljanju v občini. Na zborih volilcev občani obravnavajo vprašanja« ki imajo splošen pomen za življenje in delo v naselju ali delu naselja, pa tudi za življenje in delo J občini in v širši družbeno-politični skupnosti ter dajejo predloge za reševanje takih vprašanj, opravljal0 volilne funkcije, ki so določene z ustavo ali zakonoin in neposredno odločajo o vprašanjih, ki so določa0** z zakonom ali s tem statutom. Na zborih članov delovnih skupnosti delov^ ljudje predlagajo kandidate za člane predstavniški teles in opravljajo druge zadeve upravljanja, ki J določata zakon in statut delovne organizacije. 36. člen Na zborih volilcev odborniki občinske skupšč10® poročajo o njenem delu. Organi družbenega samoupravljanja in organ^0 cije, ki opravljajo zadeve javnega pomena na 0 močju občine, morajo zboru volivcev dati potren pojasnila, če zbor to zahteva. 37. člen Občinska skupščina in njeni organi morajo 0 ravnavati predloge in sklepe zborov volilcev in J obvestiti o svojem stališču do teh predlogov ozir01 sklepov. p Ce se večina zborov volilcev pravno ve^avnvuP' reče za določeno rešitev neke zadeve, občinska s ^ ščina zadeve ne sme rešiti v nasprotju z izre^[oži mnenjem zborov volilcev, preden zadeve ne Preo zborom volilcev s temeljito obrazložitvijo. Občanom se obvezno dajo v razpravo na z0°r volilcev: — načrt razvoja občine in programi razvoj® sameznih področij družbenih dejavnosti; , ^ — letni družbeni plan, občinski proračun ključni račun; — občinski urbanistični načrt; ..me i® — letno poročilo o delu občinske skupse njenih organov; , ^ — osnutki predpisov, ki nalagajo izredne rialne obveznosti in samoprispevke občanov, «jjo — osnutek splošnega akta, s katerim se 0 območja za ustanovitev krajevnih skupnosti- Občinska skupščina lahko sklene, da se P‘ v razpravo zborom volilcev tudi druge zad ciuii ^ Zbor volilcev lahko skliče občinska sku^irlipn^i' roma njen predsednik, organ krajevne - . (0tfc0 občinski ali krajevni organ SZDL ali 1(’ občanov volilnega območja. Q ob Zbor volilcev se sklicuje praviloma za voj ^ s® močjo, krajevna skupnost pa lahko “Tu V 0^' skliče zbor volilcev za več volilnih obmoc-J krajevno skupnosti. Zbor članov delovnih skupnosti lall.’t°„^oUPr9'f tudi sindikalna organizacija in organi -Ijanja delovne organizacije. 40. člen Obvestilo o sklicu zbora volilcev mora biti objavljeno najmanj 3 dni pred dnevom zbora. O sklicu zbora volilcev obvesti sklicatelj predsednika občinske skupščine, če zbora ni sklical le-ta sam, krajevno skupnost in krajevno organizacijo 41. člen Zbor volilcev prične sklicatelj ali njegov pooblaščenec. Vodi ga delovno predsedstvo, ki si ga volilci izberejo za vsak zbor posebej. Varianta: ..., stalno delovno predsedstvo, ki si ga volilci izberejo za dobo dveh let. organi delovnih organizacij in krajevnih skupnosti ponovno razpravljati o svojih programih razvoja. Ce pristojni organi delovnih organizacij in krajevnih skupnosti ne upoštevajo pripomb občinske skupščine, so ji dolžni obrazložiti svoje stališče. 53. člen Na podlagi smernic razvoja občine in programov razvoja delovnih organizacij in krajevnih skupnosti določi občinska skupščina načrt razvoja občine. 54. člen Na podlagi načrta razvoja občine sprejema občinska skupščina letni družbeni plan občine. 61. člen O izpolnjevanju načrta razvoja občine in letnega družbenega plana seznanja občinska skupščina najmanj polletno vse izvrševalce, zbore volilcev, zbore članov delovne skupnosti, krajevne skupnosti in družbene organizacije. Občinska skupščina razpravlja o pripombah in predlogih, ki so jih dali izvrševalci, zbori volilcev, zbori članov delovnih skupnosti, krajevne skupnosti in družbene organizacije k izpolnjevanju načrta razvoja in letnega družbenega plana. 2. Urbanistični načrt občine 42. člen 55. člen 62. .člen Občinska skupščina lahko sprejme poslovnik za delo in potek zborov volilcev. 4. Referendum 43. člen Občinska skupščina lahko razpiše referendum, da 01 se občani vnaprej izjavili o posameznih važnejših vprašanjih ali da bi potrdili njen splošen akt. 44. člen Občinska skupščina obvezno razpiše referendum: ~~ za potrditev občinskega statuta in njegove bistvene spremembe; — kadar gre za določeno vprašanje, zahteva naj-JdShj V.i zborov volilcev na območju občine, na kadrih je bilo navzočih najmanj 10 odstotkov volilcev. 45. člen Občinska skupščina določi besedilo predmeta re-arenduma tako, da se volilci o vprašanju izjavijo z »za« ali »proti«. 46. člen Referendum se razpiše najmanj 30 dni pred glasovanjem. 47. člen j .^o^orendum izvede občinska volilna komisija po oiočilih, ki veljajo za volitve v občinsko skupščino. 48. člen v Občinska skupščina ne more v enem letu po iz-db! referenduma izdati nobenega splošnega akta, oi bil v nasprotju z izidom referenduma. Hi. poglavje — Družbeno načrtovanje v občini 1. Načrt razvoja občine 49. člen služh1^60 razv°j gospodarskih panog in družbenih hln , er vsklajevanje splošne potrošnje s proizvod-agotavlja občina z občinskim načrtom razvoja. hio?l5CinSlti na(-'rt razvoja upošteva potrebe progra-no r^voja delovnih organizacij in krajevnih skup-n0sti ter smernice širših družbeno-političnih skupin dejansk^70^ 0^^*ne uP°števa dejanske možnosti 50. člen Sredstvlnski načrt razvoja upošteva vsa materialna ^Dhoril/1 V ki v okviru delitve družbenega nih not K1UŽijo za zadovoljevanje skupnih družbe-beni raet> ■ter vsa sredstva za gospodarski in druž-organi azv°j>. s katerimi razpolagajo samoupravni •haterinii?8^ m na^rtom razvoja se zagotavljajo tudi življeniskihln cimgi P0g°ji za izboljšanje splošnih Vzgoje in • 5azmer občanov, posebno na področju SDeialne^ 120 Draže vanj a, prosvete, kulture, zdravstva, rekreacijo 10 otroškega varstva, telesne vzgoje in 1)1 na graditve stanovanj in komunalnih naprav 51. člen r:.,VoJa občine Tc'J,ra2V0ju’občine! j Čiv*-' - ^ ^ ntTiVrt^. Pri določanju in uresničevanju načrta skupno«..? za8otovila pobuda občanov in delov-o raV,,„. ’ izdela občinska skupščina najprej iavno raznr^ZV0^u °hčine da občinska skupščina v nu!°Vn'h skun° zb.ororn volilcev in zborom članov ni Drganiz-T-!10511, samoupravnim organom delov-ltn 8kunn družbenim organizacijam in krajev- na o. tlrn- SDni^kD^kuenih mnenJ in predlogov sprejme delovn- na smernice razvoja občine in jih ' llrD, da iZcj'1m. °rganizacijam in krajevnim skup-eiajo svoje programe razvoja. . . krau progra 52’ člen Dicg^Dih razvoja delovnih organizacij in ^oj/^voja n v, ai’ v katerih niso upoštevane smer-hripomhn C ne’ da občinska skupščina lahko * na osnovi katerih morajo pristojni Načrt letnega družbenega plana občine se da v razpravo zborom volilcev, zborom članov delovnih skupnosti, krajevnim skupnostim in družbenim organizacijam. 56. člen Pripombe zborov volilcev, zborov članov delovnih skupnosti, krajevnih skupnosti in družbenih organizacij obravnava občinska skupščina hkrati, ko sprejema letni družbeni plan občine. Kadar občinska skupščina ne upošteva pripomb zborov volilcev, zborov članov delovnih skupnosti, krajevnih skupnosti in družbenih organizacij, mora o tem obvestiti organ, ki je dal pripombe, in navesti razloge, zaradi katerih pripomb ni upoštevala. Z letnim družbenim planom občine občinska skupščina v skladu z družbenim planom širše druž-beno-politične skupnosti: — usmerja in vsklajuje razvoj produkcijskih sil, družbenih služb in zaposlovanje; — določa sredstva, s katerimi bo občina razpolagala, in opravi njihovo temeljno razporeditev; — določi ukrepe, s katerimi zagotovi vsklajevanje dohodkov delovnih organizacij in posameznikov z uspehi njihovega dela; — vsklajuje splošno in osebno potrošnjo s proizvodnjo, dohodkom in produktivnostjo dela; — določi druge ukrepe za razvoj gospodarstva in družbenih služb na območju občine. 57. člen Na osnovi svojih programov razvoja in načrta razvoja občine sprejemajo delovne organizacije in krajevne skupnosti svoje letne načrte proizvodnje in dejavnosti. V letnih načrtih proizvodnje in dejavnosti upoštevajo delovne organizacije in krajevne skupnosti vse materialne pogoje za povečanje proizvodnje, možnosti zaposlovanja delovne sile in možnosti povečanja produktivnosti dela. Z občinskim urbanističnim načrtom zagotavlja občinska skupščina regionalni razvoj občine in vsklajuje razvoj mesta in naselij. V urbanistični načrt občine, ki zajema vplivno območje mesta Ljubljane, se vključijo osnovni elementi urbanističnega načrta mesta Ljubljane. ' Temeljne postavke urbanističnega načrta občine določi občinska skupščina ob upoštevanju osnovnih elementov iz prejšnjega odstavka. 63. člen Predlog občinskega urbanističnega načrta pripravijo organi občinske skupščine. Predlog občinskega urbanističnega načrta se da v razpravo zborom volilcev, zborom članov delovnih skupnosti, krajevnim skupnostim in družbenim organizacijam. Občinska skupščina obravnava vse pripombe, ki so bile dane k predlogu občinskega urbanističnega načrta. Ce občinska skupščina teh pripomb ne upošteva, poda obrazložitev, zakaj se pripombe niso upoštevale. 64. člen Občinski urbanistični načrt prične veljati, ko da nanj soglasje širša družbeno-politična skupnost. IV. poglavje — Družbene službe in gradnja stanovanj 1. Skupne določbe 65. člen V skladu z določbami tega statuta in v okviru svojih materialnih možnosti zagotavlja občina z družbenimi službami občanom zadovoljevanje skupnih potreb. ' Družbene službe zagotavlja občina za svoje območje ali skupaj z drugimi občinami oziroma širšimi družbeno-političnimi skupnostmi.' 58. člen Letne načrte proizvodnje in dejavnosti delovnih organizacij in krajevnih skupnosti vsklajuje občinska skupščina z dejanskimi potrebami in možnostmi občine, z načrtom razvoja občine in smernicami širših družbeno-političnih skupnosti. Občinska skupščina lahko da k letnim načrtom proizvodnje in dejavnosti delovnih organizacij in krajevnih skupnosti svoje pripombe in zahteva, da o njih razpravljajo pristojni organi delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. Ce pristojni organi delovne organizacije oziroma krajevne skupnosti ne sprejmejo pripomb, ki jih je dala občinska skupščina, morajo svoje stališče obrazložiti. 59. člen Občinska skupščina spremlja izpolnjevanje občinskega načrta razvoja in letnega družbenega plana občine kakor tudi izpolnjevanje programov razvoja in letnih načrtov proizvodnje in dejavnosti delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. V ta namen dostavljajo delovne organizacije in krajevne skupnosti občinski skupščini tromesečna in polletna poročila o izpolnjevanju njihovih programov razvoja in letnih načrtov proizvodnje in dejavnosti. Na njeno zahtevo dostavljajo delovne organizacije in krajevne skupnosti občinski skupščini tudi drugo dokumentacijo, ki je potrebna za spremljanje in ocenjevanje izpolnjevanja programov razvoja in letnih načrtov proizvodnje in dejavnosti, zlasti dokumentacijo o investicijah in razširjanju dejavnosti. 60. člen Občinska skupščina obravnava izpolnjevanje načrta razvoja ob"ine in letnega družbenega plana na svojih sejah vsako četrtletje. Ce občinska skupščina ugotovi, da izvrševalec programa oziroma načrta ne izpolnjuje zaradi subjektivnih vzrokov, sprejme priporočilo, s katerim naloži samoupravnim organom prizadete organizacije, da razpravljajo o vzrokih neizpolnjevanja programa ali načrta in da ukrenejo vse potrebno za odstranitev teh vzrokov. Ce organizacija ne pojasni vzrokov, zaradi katerih no izpolnjuje programa razvoja oziroma letnega načrta ali ne upošteva priporočila občinske skupščine za odstranitev vzrokov, stori občinska skupščina takoj vse ustrezne ukrepe, ki se jih lahko posluži v skladu z zvezno in republiško ustavo, zakoni in s tem statutom, da se odpravijo vzroki, ki ovirajo izpolnjevanje programa razvoja oziroma letnega načrta. 66. člen Občinska skupščina zagotavlja v svojem načrtu razvoja in letnem družbenem planu materialna sredstva za tiste skupne potrebe občanov, ki neposredno vplivajo na njihovo življenjsko raven. Občinska skupščina lahko zagotavlja potrebna sredstva tudi s pritegnitvijo sredstev delovnih organizacij na temelju prostovoljnega sodelovanja in s pritegnitvijo sredstev občanov v obliki krajevnega samoprispevka oziroma prispevka neposrednih uporabnikov. 67. člen Družbene službe za zadovoljevanje skupnih potreb občanov organizira in razvija občina po svojih organih ali po posebnih organizacijah. Take organizacije se ustanavljajo, delujejo in se financirajo po določbah ustreznih zakonov in v skladu z določbami tega statuta. 68. člen Delovne organizacije, ki opravljajo družbene službe, zagotavljajo potreben razvoj službe s svojim programom razvoja in letnim načrtom dejavnosti. Ža družbene službe, ki ne poslujejo kot delovne organizacije in nimajo svojih samoupravnih organov, sprejme program razvoja in letni načrt dejavnosti občinska skupščina. Financiranje družbenih služb se vrši na osnovi njihovega programa razvoja in letnega načrta dejavnosti. 2. Gradnja stanovanj 69. člen Da bi se občanom načrtno zagotavljala stanovanja, določi občinska skupščina program gradnje stanovanj v občini Program gradnje stanovanj upošteva načelo racionalnosti, interesentom, ki prispevajo lastna sredstva, pa omogoča, da se odločijo za določeno vrsto in kvaliteto stanovanja. Program gradnje stanovanj upošteva tudi način uporabe zemljišč in potrebe po graditvi komunalnih naprav. 70. člen V program gradnje stanovanj vključi občinska skupščina vsa v ta namen razpoložljiva lastna sredstva, sredstva stanovanjskega sklada in sredstva delovnih organizacij in občanov. Občani in delovne organizacije so v skladu s svojimi materialnimi sposobnostmi dolžni prispevati h gradnji stanovanj za lastne potrebe oziroma potrebe članov delovne organizacije. Da bi se občani in delovne organizacije uspod-bujali k vlaganju lastnih sredstev za gradnjo stanovanj, omogoči občinska skupščina s posebnim predpisom, da se občanom in delovnim organizacijam, ki prispevajo za gradnjo stanovanj lastna sredstva, zagotovijo za gradnjo stanovanj potrebni krediti. 71. člen V mejah razpoložljivih lastnih sredstev zagotavlja občina stanovanja prvenstveno vojaškim in delovnim invalidom, borcem NOV in občanom, ki uživajo stalno občinsko podporo. Delovne organizacije so v okviru svojih materialnih zmogljivosti dolžne zagotoviti stanovanja prvenstveno vojaškim in delovnim invalidom ter borcem NOV, ki so zaposleni v delovni organizaciji. 3. Komunalna dejavnost 72. člen Komunalna dejavnost v občini ima namen z zagotovitvijo nemotenega delovanja komunalnih naprav ter nudenjem kvalitetnih komunalnih uslug in storitev zadovoljevati osnovne življenjske potrebe občanov in njihovih skupnosti glede preskrbe z elektriko, toplotno energijo, vodo, kanalizacijo, snago, vzdrževanjem nasadov in zelenic, lokalnega prometa, tržnic itd. 73. člen Občina zagotavlja smotrno izgradnjo in ureditev komunalnih objektov in naprav predvsem z določitvijo in izvajanjem urbanističnega načrta v skladu s programom razvoja in letnirp načrtom komunalne dejavnosti v okviru občinskega načrta razvoja in letnega družbenega plana. 74. člen Skrb za pravilno delovanje komunalnih naprav in izvrševanje komunalnih uslug in storitev, ki so splošnega pomena, lahko občina poveri komunalnim organizacijam. 75. člen Komunalne organizacije poslujejo po gospodarskem računu. Komunalna organizacija določi ceno svojih proizvodov ali storitev s tarifo, s katero si zagotavlja dohodek za opravljanje svoje dejavnosti najmanj v višini, ki omogoča enostavno reprodukcijo. 76. člen Nad tarifami komunalnih organizacij opravljajo družbeni nadzor občani po zborih volilcev, zborih članov delovnih skupnosti in po občinski skupščini. 77. člen O predlogu tarife komunalnih organizacij razpravljajo občani na zborih volilcev in zborih članov delovnih skupnosti. Ko občinska skupščina razpravlja o predlogu tarife, razpravlja tudi o pripombah, ki so jih dali na predlog tarife zbori volilcev in zbori članov delovnih skupnosti. Ce občinska skupščina sodi, da predlog tarife komunalne organizacije ekonomsko ni utemeljen, lahko da k predlogu svoje pripombe in zahteva, da komunalna organizacija o tarifi in pripombah ponovno razpravlja. Ce komunalna organizacija ne upošteva pripomb občinske skupščine, mora svoje stališče obrazložiti. 78. člen Ce občinska skupščinama podlagi lastne razprave in mnenja zborov volilcev in zborov članov delovnih skupnosti sodi, da je tarifa za komunalne storitve in usluge sicer ekonomsko utemeljena, vendar previsoka glede na materialne zmogljivosti neposrednih plačnikov, lahko komunalni organizaciji predpiše nižjo tarifo od predlagane, vendar le takrat, če komunalni organizaciji zagotovi razliko iz lastnih sredstev. Ko da občinska skupščina predlog tarife komunalne organizacije v razpravo zborom volilcev in zborom članov delovnih skupnosti, zahteva tudi, da zbori povedo, iz katerih sredstev naj se pokrije razlika, če naj bo tarifa nižja od predlagane. 79. člen Pri komunalnih Organizacijah se lahko ustanovi kot poseben organ svet koristnikov komunalnih storitev, ki sodeluje pri upravljanju in vodstvu komunalne organizacije. 80. člen Za izvajanje programa investicij na področju komunalnih dejavnosti omogoča občina komunalnim organizacijam najemanje kreditov pod ugodnimi pogoji iz občinskih sredstev, iz sredstev skladov ali pri denarnih zavodih. Za izgradnjo komunalnih naprav se lahko združujejo tudi sredstva delovnih organizacij, krajevnih skupnosti, občine, hišnih svetov in občanov. 81. člen Za financiranje izgradnje komunalnih naprav po ureditvenem načrtu kraja, naselja ali dela mesta prispevajo sredstva tudi investitorji. 82. člen Sredstva, ki jih dajejo koristniki komunalnih storitev in uslug oziroma investitorji v smislu določbe prejšnjega člena, se smejo uporabiti samo za namen, za katerega so bila. dana. Namenska uporaba teh sredstev in način zagotovitve njihovega plačila se določi tudi s pogodbo. 83. člen Na področju komunalnih dejavnosti daje občina prednost tistim investicijam v posameznih krajih, naseljih ali delih mesta, pri katerih je zagotovljena večja udeležba lastnih sredstev ali dela občanov in kjer so potrebe bolj nujne. 84. člen V smotrnem izvajanju komunalnih dejavnosti sodelujejo tudi občani, predvsem s skrbnim uporabljanjem in vzdrževanjem komunalnih naprav v svojem neposrednem okolju in naprav ter objektov, ki so javnega pomena. Občani skrbijo sami in po organih samoupravljanja stanovanjskih hiš za ureditev in vzdrževanje komunalnih naprav v stanovanjskih hišah in njihovi neposredni okolici, ki pretežno služijo stanovalcem. 85. člen Samoupravni organi krajevnih skupnosti: — skrbijo za ureditev, vzdrževanje in pravilno uporabljanje posameznih komunalnih objektov in naprav; — organizirajo službe in servise komunalnih uslug in storitev za hišne svete in lastnike zasebnih hiš ter občane; — skrbijo za izgradnjo komunalnih objektov in naprav, ki so krajevnega pomena in ki se lahko financirajo s sredstvi krajevne skupnosti in prispevki občanov, hišnih svetov in delovnih organizacij. Kadar občina prepusti krajevni skupnosti v upravljanje in vzdrževanje komunalne objekte in naprave, ji zagotovi tudi za vzdrževanje potrebna finančna sredstva. 4. Šolstvo 86. člen Občani imajo pravico pridobivati potrebno znanje in izobrazbo na šolah in izobraževalnih zavodih ob enakih z zakonom in tem statutom določenih pogojih. 87. člen Z ustanavljanjem osnovnih šol, z gradnjo šolskih prostorov in naprav, z zagotovitvijo opreme šol in potrebnega učnega osebja zagotavlja občina obvezno osnovno šolanje otrok. Obvezno osnovno šolanje otrok traja 8 let. 88. člen S programom razvoja šolstva zagotavlja občina enoten sistem vzgoje in šolanja. Program razvoja šolstva upošteva predšolske zavode, osnovne šole, gimnazije, strokovne in višje strokovne šole, zavode za izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje odraslih, izobraževanje strokovnih kadrov z neposrednim delom v delovnih organizacijah, posebne šole in posebne vzgojno-izobraževalne zavode, vajenske domove, druge izvenšolske vzgojne zavode ter poklicne in vzgojne posvetovalnice. 89. člen šole in drugi izobraževalni ter vzgojni zavodi so samostojni zavodi, ki jih upravljajo organi družbenega samoupravljanja. 90. člen Sredstva za izobraževanje in vzgojno delo šol in drugih zavodov, ki jih je ustanovila občina sama ali skupaj z drugimi družbeno-političnimi skupnostmi, se zagotavljajo v proračunu občine preko občinskega sklada za šolstvo. Pri zagotavljanju potrebnih sredstev občinska skupščina upošteva program razvoja in letni načrt šolstva. 91. člen V izvajanju enotnega sistema vzgoje in izobraževanja občina v skladu z občinskim načrtom razvoja in programa šolstva: — zagotavlja sredstva za osnovno dejavnost šol, ki jih je ustanovila ali jih sofinancira, pri čemer upošteva normative šol v skladu z njihovo verifikacijo in obsegom učnega programa, ki ga je odobril občinski organ, pristojen za šolstvo; — skrbi v mejah materialnih.možnosti za gradnjo, razširitev in opremo šol in njihovih delavnic ter za stanovanja učnega osebja; — sodeluje na temelju dogovorov z drugimi občinami, širšimi družbeno-političnimi skupnostmi in delovnimi organizacijami pri skupnem financiranju osnovne dejavnosti, gradnji ter opremi šol in drugih vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki so skupnega pomena za več občin ali pa je zanje poseben interes; — financira razvoj stranske dejavnosti šol, ki je zajeta v učnih programih šol in drugih vzgojno-izobraževalnih zavodov; — v skladu z materialnimi možnostmi skrbi za brezplačne učne pripomočke šoloobveznim otrokom in za ustvarjanje podpornih zalog učnih pripomočkov na šolah; — v skladu z materialnimi možnostmi in potrebami po strokovnih učnih kadrih skrbi za šolanje kadrov na srednjih strokovnih, višjih in visokih šolah s tem, da daje ali posreduje štipendije in kredite za šolanje. 92. člen Občina ustanavlja osnovne šole glede na krajevne potrebe, pri čemer upošteva število otrok v danem okolišču in oddaljenost od šole tako, da omogoča vsem šoloobveznim otrokom uspešno osnovno šolanje. V krajih, v katerih zaradi majhnega števila otrok ni pogojev za delo popolne osnovne šole, ustanavlja občina nepopolne ali nižje organizirane šole, ki so kot zunanji oddelki strokovno in upravno povezani z najbližjo popolno šolo. Nepopolne in nižje organizirane šole imajo svoje organe družbenega samoupravljanja. 93. člen Šoloobveznim otrokom, ki jim je zaradi prevelike oddaljenosti od šole onemogočeno šolanje na popolni šoli, lahko občina pomaga s tem, da organizira reden prevoz otrok v šolo ali da prispeva k stroškom prevoza. Občinska skupščina z odlokom določi, v katerih krajih, ob kakšnih pogojih in v kakšni višini šoloobvezni otroci uživajo ugodnosti iz prejšnjega člena. 94. člen V šolah se praviloma organizirajo šolske kuhinje, ki nudijo učencem obroke hrane. Občina podpira delovanje šolskih kuhinj s tem, da prispeva k stroškom za osebne izdatke v šolskih kuhinjah zaposlenega osebja in za opremo kuhinj. 95. člen Za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter za otroke s hudimi osebnostnimi motnjami, ki se ne morejo vzgajati v rednih šolah aii rednih vzgojno-izobraževalnih zavodih, ustanavlja občina po potrebi posebne šole ali vzgojno-izobraževalne zavode oziroma jih podpira. V okviru materialnih možnosti sodeluje občina pri poklicnem usposabljanju tistih otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, katerim poklic^0 usposabljanje ni zagotovljeno v breme kakšnih dragih družbenih sredstev, starši pa poklicnega usp0" sabljanja glede na svoje gmotne zmogljivosti a® morejo sami zagotoviti. Organi družbenega samoupravljanja v šolah m drugih vzgojno-izobraževalnih zavodih imajo zlasti nalogo: — skrbeti, da bodo doseženi čimboljši učni m vzgojni uspehi na podlagi učnega programa in P10' grama drugih dejavnosti šole oziroma zavoda; — poročati občinski skupščini o delu šole ozirO" ma zavoda in o uspehih pri vzgoji in izobraževanj otrok; — skrbeti, da se učno in vzgojno osebje strokovno in družbeno-politično izpopolnjuje in da si Prjza" deva doseči čimboljše učne in vzgojne uspehe; — zagotoviti v statutih šol in zavodov ter v pr*£ vilnikih o delitvi dohodka takšno razporejanje sr(na štev, ki bo zagotovilo vsestranski razvoj šole ozir°"L zavoda in pri tem razvijati take oblike delitve os nega dohodka, ki bodo učno in vzgojno osebje s mulirale v prizadevanju za čimboljše učne in vzg°J uspehe. 96. člen Da bi se 'pedagoško delo v šolah in vzgojim ^ obraževalnih zavodih razvijalo čimbolj uspesn a smotrno, lahko občina v ta namen ustanovi zavo prosvetno-pedagoško službo. ^ Zavodu za prosvetno-pedagoško službo lahko p, čina kot pedagoškemu centru poveri skrb zainega kovni in družbeno-politični dvig učnega in vzg0j. zii- osebja na šolah in drugih vzgojno-izobraževaln 0( vodih. Kot pedagoški center ima zavod tudi posredovati izkušnje med šolami in vzgojno-iz J ževalnimi zavodi v občini in izven nje in P0^®. vllih delo vseh šolskih in vzgojno-izobraževalnih oel enot v občini. pri- 97. člen Da bi se omogočilo tudi odraslim ohčanorb 1^ dobivanje in izpopolnjevanje strokovne in cU 'aI1j0 izobrazbe, ustanavlja občina zavode za izobraz ga odraslih in podpira tudi druge oblike dopoi izobraževanja. 5. Zdravstveno varstvo 98. člen Zdravstveno varstvo v občini ima namen, — zagotoviti telesno in duševno zdravje ° s0b-kot osnovni pogoj za razvoj njihove delovn nos ti in ustvarjalnih sil; ter0 — skrbeti za ugodne zdravstvene P°p°J.e ^ in otroka ter zdrav razvoj otrok in mladin > nj lil — odstranjevati vzroke in posledice o invalidnosti; — zagotoviti občanom higienske razmere za življenje in delo; — pospeševati zdravstveno kulturo občanov. 99. člen pečina v sodelovanju s komunalno skupnostjo socialnega zavarovanja, zdravstvenimi zavodi, organizacijo Rdečeka križa, krajevnimi skupnostmi ter delovnimi in drugimi organizacijami določi program razvoja zdravstvenega varstva. Pri izvajanju programa razvoja zdravstvenega varstva občina zlasti spodbuja združevanje sredstev delovnih organizacij in krajevnih skupnosti za ustanavljanje in financiranje zdravstvenih zavodov in služb. Pri določanju programa razvoja zdravstvenega varstva občina vsklajuje interese občanov glede zagotovitve zdravstvenega varstva z gmotnimi zmog-ijivostmi skladov zdravstvenega zavarovanja. 100. člen Zdravstveno službo v občini opravljajo zdravstveni zavodi. V zdravstvenih zavodih na območju občine je občanom zagotovljeno naslednje zdravstveno varstvo; — osnovna splošna zdravstvena pomoč v ordinacijah splošne prakse zdravstvenih domov in obratnih ambulant, obiski zdravnika na domu in strokovna bolniška nega na domu; — specialistično zdravljenje, v kolikor se vrši v Zdravstvenih zavodih na območju občine; — zobozdravstvena pomoč; ~ zdravstveno varstvo in pomoč za žene, otroke m šolsko mladino v dispanzerjih, posvetovalnicah in ambulantah; —■ zdravstveno varstvo in pomoč za športnike; pomoč patronažne službe občanom, ki so posebno izpostavljeni zdravju škodljivim vplivom okolja; — preskrba z zdravili v lekarnah. Tiste vrste zdravstvenega varstva, ki jih občanom be morejo nuditi^ zdravstveni zavodi na območju občine, zagotavlja občina in komunalna skupnost socialnega zavarovanja v drugih ustreznih zdravstve-bih zavodih. 101. člen Da bi se izboljšalo splošno zdravstveno stanje Prebivalstva in da bi se preprečevala, rano odkrivala a pravočasno zdravila obolenja, izvaja občina pre-entivno zdravstveno varstvo s tem, da: da se odkrivajo škodljivi pojavi za — skrbi, zdravje ljudi f ~7 izdaja in skrbi za izvajanje higienskih in sani-zrw.lb ukrepov na delovnih mestih, objektih javnega jo b ja in Prost'orib. kjer se v večjem številu zbira- ^77 skrbi, da se izvaja higiensko nadzorstvo nad živib in pitno vodo; 7~ .izvršuje asanaclje zemljišč, ozračja, odpadnih v°da in snovi; V!, . ? epidemiološkimi akcijami skrbi za prepreče-bje in zatiranje nalezljivih bolezni; oriw orSanizira množične preglede zaradi ranega meri vanj a nalezljivih in drugih bolezni; ~~ organizira zdravstveno vzgojne akcije; tivnl j^bi. da se izvajajo druge zdravstveno-preven-hiero dejavnosti. da bi se izboljšale higienske raz-Pocf,H-Pllepr?.eevala obolenja, zmanjšala umrljivost, Zhiožnost c ^vljen-iska doba in povečala delovna stvcT da se izvaja higiensko in tehnično var- Steviio cic ov.nib organizacijah zaradi zmanjšanja a besreč pri delu in poklicnih obolenj. 102. člen zdrav-uv!?0 sklb posveča občina preventivnemu enemu varstvu otrok in šolske.mladine. v okvirnlrldr^gi vzgojno-izobraževalni zavodi morajo 2a zdrnirc?V0Jlh učnih programov določiti in skrbeti tveno vzgojo šolske mladine. 103. člen zdravi jen'Proračunu zagotovi občina sredstva za eotovhen' ®oclalno ogroženih občanov, ki jim ni za-benih sredstevaVStveno varstvo v breme drugih druž- 104. člen Zdra ~ ravst S8M;' oh*? Uravnav'>ZClfavstvenega varstva na^območju občine ter sk77, rok°vno delo zdravstvenih zavodov z ^aloj,e 01 za nadzorstvo nad njihovim delom, zdravst^zdravstvenega centra v občini opravlja avod, ki ga določi občinska skupščina. dravstvpnri center občine spremlja in proučuje aciJo in cjpi77an-ie in higienske razmere ter organi-5farn razvnin Jdravstvenih zavodov, predlaga pro- 2QravstVf»nPfra vnretva nn nhmn^in nh- Jaic^bfi 105. člen Zdri^ravstL*0 kot delavci ali kmetijski proi; 5f "■provl)0j-o-s s;ea: 0rgani}1 ga zavarovanja po komunalnih skup: in njihovih samoupr Občina ustanavlja komunalno skupnost socialnega zavarovanja za območje občine ali skupaj z drugimi občinami, pri čemer upošteva načelo smotrnosti in dobrega gospodarjenja s sredstvi socialnega zavarovanja. 6. Varstvo otrok in mladine 106. člen Da bi se zagotovil vsestranski in uspešen razvoj otrok in mladine in da bi se zaposleni starši razbremenili skrbi za otroke, organizira občina varstvo otrok in mladine. V varstvo otrok in mladine je vključena tudi njihova vzgoja. 107. člen Varstvo otrok in mladine se organizira prvenstveno v okviru krajevne skupnosti in v okviru šole. Za otroke zaposlenih staršev organizira varstvo, kjer je to mogoče, delovna organizacija sama ali z drugimi delovnimi organizacijami. 108. člen Delovne organizacije določijo s svojimi predpisi, kako bodo prispevale k stroškom za varstvo otrok in mladine v delovni organizaciji zaposlenih staršev. Pri tem upoštevajo prvenstveno starše, ki sami niso zmožni prispevati celotnih stroškov za varstvo svojih otrok. Občinska skupščina s posebnim aktom določi, kako se iz občinskih sredstev plača del stroškov za varstvo otrok tistih staršev, ki niti sami niti delovne organizacije, nri katerih so zaposleni, niso zmožni plačati celotnih stroškov varstva. 7. Socialno varstvo 109. člen Socialno varstvo v občini obsega; — preprečevanje in odstranjevanje vzrokov in pojavov, ki povzročajo socialne probleme; — neposredno pomoč in skrb za socialno ogrožene osebe; — skrb za vojaške invalide, žrtve fašističnega terorja in borce NOV ter njihove družine; — skrb za stare, onemogle in defektne osebe. 110. člen Za preprečevanje nastanka socialnih problemov ter odstranjevanje socialnih problemov tam, kjer so že nastali, skrbijo občani po samoupravnih organih delovnih in drugih organizacij in krajevnih skupnosti. 111. člen Občina s sodelovanjem socialnih zavodov, delovnih in drugih organizacij in krajevnih skupnosti določi program razvoja socialnega varstva. Pri izvajanju programa razvoja socialnega varstva občina zlasti spodbuja združevanje sredstev, delovnih organizacij in krajevnih skupnosti za financiranje potreb socialnega varstva ter prispeva v ta namen lastna razpoložljiva sredstva. 112. člen Skladno z gospodarskimi vlaganji skrbi občina za istočasen razvoj materialnih pogojev ter služb in dejavnosti, ki naj čimbolj zadovoljujejo življenjske potrebe občanov in preprečuje nastanek socialnih problemov. Občina skrbi za tako izgradnjo naselij in stanovanj, ki v največji možni meri upošteva življenjske potrebe občanov in preprečuje nastanek socialnih problemov. 113. člen Socialno varstvo neposredno izvršujejo predvsem delovne organizacije in krajevne skupnosti s tem, da obravnavajo in rešujejo socialno problematiko in organizirajo socialne službe v svojih organizacijah in skupnostih. 114. člen Občina prenaša na krajevne skupnosti predvsem tiste naloge s področja socialnega varstva, ki nimajo značaj neposredne pomoči socialno ogroženim osebam. Za izvajanje teh nalog zagotovi občina krajevni skupnosti potrebna sredstva. 115. člen Strokovno opravljanje nalog preventivnega in kurativnega socialnega varstva poveri občina socialnim zavodom, ki jim zagotovi za opravljanje teh nalog potrebna sredstva. Socialni zavodi opravljajo tudi strokovne socialne službe za delovne organizacije in krajevne skupnosti. 116. člen Za povezovanje in vsklajevanje dela socialnih služb v delovnih organizacijah in krajevnih skup- nostih z delom socialnih zavodov se lahko ustanovi občinski center za socialno varstvo. Naloge občinskega centra za socialno varstvo opravlja socialni zavod, ki ga določi občinska skupščina. 117. člen Občinski center za socialno varstvo zlasti: — spremlja in vsklajuje delo socialnih služb v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih ter jim pomaga pri izvrševanju njihovih nalog; — sklicuje strokovne sestanke in posvetovanja s področja socialnega varstva o posameznih vprašanjih; — organizira razne oblike izpopolnjevanja strokovnih kadrov za socialno-varstveno delo; — predlaga občinski skupščini in njenim organom program razvoja socialnega varstva v občini; — daje predloge za pospeševanje socialno-varst-vene dejavnosti in glede drugih vprašanj s tega področja. 8. Kultura in prosveta 118. člen Občina zagotovi v okviru svojih materialnih možnosti sredstva za pospeševanje in razvoj kulturno-prosvetne dejavnosti v občini glede na pomen, ki ga ima ta dejavnost za dvig kulturne ravni občanov. 119. člen Občina pospešuje in razvija kultumo-prosvetno dejavnost s tem, da: — ustanavlja in pospešuje razvoj kulturno-pro-svetnih ustanov; — zagotavlja sredstva za dejavnost teh ustanov; — pomaga društvom in organizacijam pri izvrševanju njihovih nalog na kulturno-prosvetnem področju; — skrbi za gradnjo in vzdrževanje objektov, ki služijo kulturno-prosvetnim namenom; — skrbi za varstvo kulturnih spomenikov na svojem območju; — podpira prirejanje raznih kulturno-prosvetnih manifestacij, proslav, razstav in drugih oblik kultur-no-prosvetne dejavnosti. 120. člen Samoupravni organi delovnih organizacij in krajevnih skupnosti skrbijo za pospeševanje in razvoj kulturno-prosvetne dejavnosti s tem, da sami ali skupaj z drugimi organizacijami in skupnostmi zagotavljajo sredstva in spodbujajo organiziranje raznih kulturno-prosvetnih prireditev. Občina prvenstveno podpira tiste ustanove in organizacije, ki delujejo na področju kulture in prosvete, pri katerih so občani, delovne organizacije in krajevne skupnosti udeleženi z lastnimi sredstvi in delom. 121. člen Občina pospešuje kulturno-prosvetno dejavnost tudi s tem, da v okviru sredstev, ki jih daje šolam in drugim vzgojno-izobraževalnim zavodom za njihovo osnovno in stransko dejavnost, zagotovi del sredstev za kultumo-prosvetno dejavnost v šolah in zavodih. 122. člen Občina zagotavlja v urbanističnem načrtu gradnjo kulturno-prosvetnega centra občine in kulturno-prosvetnih centrov naselij. 123. člen Občina v okviru svojih materialnih možnosti sama ali v sodelovanju z občani, delovnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi gradi nove objekte, ki služijo kulturno-prosvetni dejavnosti. V skladu s svojimi materialnimi zmogljivostmi sodeluje občina tudi pri financiranju kulturno-prosvetnih ustanov, ki so širšega mestnega pomena. 9. Telesna vzgoja in rekreacija 124. člen Za zdrav razvoj svojih fizičnih in umskih sposobnosti občani sami in po organih samoupravljanja v svojih delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih, šolah in drugih organizacijah zagotavljajo materialne pogoje za napredek telesne vzgoje in rekreacije. 125. člen Občina skrbi za napredek telesno-vzgojne dejavnosti in rekreacije s tem, da v okviru razpoložljivih sredstev nameni del za telesno vzgojo in rekreacijo in za objekte teh dejavnosti. Občina gradi naprave in objekte bodisi sama z lastnimi sredstvi ali s svojimi sredstvi sodeluje pri gradnji, pri katerih občani, krajevne skupnosti ali delovne organizacije vlagajo lastna sredstva ali delo. 126. člen Občani v krajevnih skupnostih gradijo igrišča in naprave za telesno vzgojo in rekreacijo, skrbijo za njihovo upravljanje in vzdrževanje ter dajejo pomoč telesno-vzgojnim društvom. • Občani ustanavljajo rekreacijske centre v krajevnih skupnosti ter skrbijo, da se ti gradijo po urbanističnem načrtu. Pri tem združujejo za financiranje teh centrov lastna sredstva ter sredstva krajevne skupnosti in delovnih ter drugih organizacij. 127. člen Občinska skupščina določi program izgradnje telesno-vzgojnih in rekreacijskih objektov in naprav. Telesno-vzgojni in rekreacijski objekti se grade po programu glede na prioritetne potrebe v občini. Prednost uživajo tisti objekti, ki bodo služili telesni vzgoji in rekreaciji čim večjega števila občanov. Občina z razpoložljivimi sredstvi gradi in financira predvsem tiste telesno-vzgojne in rekreacijske objekte in naprave, ki imajo prednost v programu. 128. člen Občina posebno skrbi za šolsko telesno vzgojo in rekreacijo. To skrb uresničuje s tem, da zagotavlja sredstva šolam in drugim vzgojno-izobraževalnim zavodom, da izvajajo pouk telesne vzgoje in rekreacijo po učnem programu. 129. člen Občina skrbi za telesno vzgojo in rekreacijo občanov tudi s tem, da podpira občinsko zvezo za telesno vzgojo, počitniške skupnosti in turistična društva pri njihovem delovanju in strokovnem usmerjanju telesno-vzgojne in rekreacijske dejavnosti. Sredstva se dajejo predvsem tistim organizacijam, ki prevzamejo skrb za izvajanje programa. 10. Tehnična vzgoja 130. člen Občani skrbijo za splošno tehnično izobraževanje s tem, da razvijajo razne oblike tega izobraževanja v šolah, delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih ter da neposredno in preko samoupravnih organov svojih delovnih organizacij in krajevnih skupnosti podpirajo delovanje »Ljudske tehnike« kot strokovne organizacije za splošno tehnično vzgojo. 131. člen nt Občina v skladu s svojimi materialnimi možnostmi nameni del razpoložljivih sredstev za tehnično izobraževanje občanov. Občina spodbuja samoupravne organe delovnih in drugih organizacij in krajevnih skupnosti, da razvijajo in materialno podpirajo vse oblike splošnega tehničnega izobraževanja. 132. člen šole in drugi vzgojno-izobraževalni zavodi skrbijo za splošno tehnično vzgojo otrok in mladine s tem, da razen pouka tehničnih spretnosti po učnem programu organizirajo tako izobraževanje tudi izven rednega šolskega dela. šole se pri tehnični vzgoji otrok in mladine opirajo na materialno pomoč občanov, delovnih organizacij in krajevnih skupnosti ter strokovno sodelujejo z organizacijo »Ljudske tehnike«. 133. člen V okviru tehnične vzgoje občanov skrbi občina tudi za njihovo prometno vzgojo. 11. Pravna pomoč 134. člen Da bi občani, hišni sveti, krajevne skupnosti ter delovne in druge organizacije čim lažje in čim hitreje uresničevali svoje zakonite pravice in koristi ter da bi jim bila pri tem zagotovljena strokovna pravna pomoč, ustanovi občina zavod za pravno pomoč. Naloga zavoda je, da: — daje pravno pomoč občanom, hišnim svetom, krajevnim skupnostim in delovnim ter drugim organizacijam pri uveljavljanju in varstvu njihovih pravic in koristi; — pospešuje razvoj družbene oblike pravne po-mOči in odvetništva; — vzgaja in daje strokovno pomoč odvetniškim pripravnik;om. 135. člen Občanom in organizacijam, ki sami ne zmorejo potrebnih sredstev, zagotavlja občina pravno pomoč v breme svojega proračuna. V. poglavje — Sredstva občine 147. člen 1. Sredstva proračuna 136. člen Občina uresničuje svoje naloge s sredstvi, ki ji pripadajo iz družbenega dohodka, in s sredstvi, ki izvirajo iz obveznosti občanov. f Občina uresničuje svoje naloge tudi s sredstvi, ki jih s prostovoljnim združevanjem zagotovijo delovne organizacije in občani. 137. člen Sredstva, ki so jih zagotovili občani ali delovne organizacije, se smejo uporabiti samo za namen, za katerega so bila dana. 138. člen Zbiranje prispevkov občanov in delovnih organizacij za določene namene lahko uvede občinska skupščina le, če se je za uvedbo prispevkov odločila večina zborov volilcev oziroma organov delovnih organizacij, ki pravno veljavno razpolagajo s sredstvi delovne organizacije. S predlogom za uvedbo prispevka predloži občinska skupščina zborom volilcev in delovnim organizacijam tudi program s prispevkom zbranih sredstev. 139. člen Vire dohodkov občine določi občinska skupščina z letnim družbenim planom in drugimi predpisi. Sredstva občine razporeja občinska skupščina za posamezne namene s svojim proračunom. Občinska skupščina razporedi sredstva za posamezne namene potem, ko je vskladila predvidene potrebe za posamezne dejavnosti s predvidenimi dohodki občine. 140. člen Družbene službe, katerim občina zagotavlja sredstva v določenem odstotku od skupnih dohodkov, samostojno sprejemajo svoje finančne načrte dohodkov in izdatkov. 141. člen Z letnim proračunom občine zagotovi občinska skupščina tudi sredstva za delovanje svoje uprave v določenem odstotku od skupnih dohodkov. Samoupravni organ uprave občinske skupščine samostojno razporeja sredstva za posamezne namene s svojim finančnim načrtom. 142. člen Preden občinska skupščina sprejme letni proračun, da osnutek proračuna v razpravo občanom na zborih volilcev in zborih članov delovnih skupnosti, da se izjavijo zlasti glede predvidene razporeditve sredstev za komunalne, kulturne, socialno-varstvene, prosvetne in druge družbene dejavnosti v občili. 143. člen Občinska skupščina obravnava in sprejme letni proračun občine skupno z letnim družbenim planom. Občinski skladi so pravne osebe in se upravljajo po načelih družbenega samoupravljanja. Podobnejše predpise o poslovanju skladov določajo njihova pravila. Pravila skladov potrjuje občinska skupščina. 148. člen Občinski skladi imajo svoje programe za razvoj dejavnosti, za katere so ustanovljeni in svoje letne finančne načrte. Samoupravni organi skladov vsklajujejo programe svoje dejavnosti in svoje letne finančne načrte z načrtom razvoja občine in letnim družbenim planom. 149. člen Občinska skupščina spremlja delo občinskih skladov in namensko uporabo njihovih sredstev. Samoupravni organi skladov so dolžni dajati občinski skupščini poročila o svojem poslovanju 3. Denarni zavod 150. člen Občina ustanovi svoj denarni zavod sama ali skupaj z drugimi občinami. Pri občinskem denarnem zavodu se nalagajo sredstva, s katerimi občina sama razpolaga, in sredstva občinskih skladov. 151. člen Denarni zavod se upravlja po načelih družbenega samoupravljanja. 152. člen Denarni zavod daje občini poročilo o svojem P0-slovanju enkrat letno; na zahtevo občinske skupščine daje denarni zavod tudi četrtletna poročila. 4. Razpis posojila 153. člen Občinska skupščina lahko razpiše posojilo ali da pobudo denarnemu zavodu ali združeni akciji ve delovnih organizacij za razpis posojila za izgradhl objektov, ki so posebnega pomena za pospeševanj splošnega gospodarskega razvoja ali posamezne g°' spodarske ali druge dejavnosti. Občinska skupščina lahko razpiše posojilo le skladu z načrtom razvoja občine in načrtom razvoj širših družbeno-političnih skupnosti. 154. člen , Posojilo se lahko razpiše samo na podlagi l*®” kretnega programa izgradnje objekta oziroma obje tov, za katere se pojosilo razpisuje. V programu se mora utemeljiti potreba izgradflJ® objekta oziroma pospeševanja dejavnosti, za kate ^ se posojilo najema in prikazati stimulacija posoji dajalcev. 2. Skladi 144. člen Za usmerjanje razvoja gospodarskih in družbenih dejavnosti, ki so skupnega pomena za družbeni napredek občine, ima le-ta naslednje namenske sklade: — investicijski sklad; — komunalni sklad; — sklad za zidanje stanovanjskih hiš; — cestni sklad; — sklad za šolstvo. Občinska skupščina lahko ustanovi tudi druge sklade s svojimi sredstvi ali s šredstvi delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. Občinska skupščina določi z aktom o ustanovitvi sklada njegov namen in vire dohodkov na podlagi izdelanega programa. 145. člen Občani oziroma delovni ljudje lahko na zborih volilcev oziroma na zborih članov delovnih skupnosti dajejo pobudo za ustanovitev namenskih skladov z udeležbo njihovih lastnih sredstev. 146. člen Občinska skupščina je dolžna ustanoviti namenski sklad, v katerem se združujejo sredstva občanov, delovnih organizacij ali krajevnih skupnosti, kadar se za ustanovitev takšnega sklada pravnoveljavno izreče večina zborov volilcev oziroma organov delovnih organizacij ali krajevnih skupnosti, ki pravnoveljavno razpolagalo s sredstvi delovne organizacije oziroma krajevne skupnosti. III. DEL — OBČINSKA SKUPŠČINA IN NJENI ORGANI VI. poglavje — Občinska skupščina 155. člen ^ Občinska skupščina je najvišji organ oblas^vjc organ družbenega samoupravljanja v okviru P in dolžnosti občine. ^ Občinsko skupščino sestavljata občinski z^°r zbor delovnih skupnosti. ;a Občinski zbor in zbor delovnih skupnosti ib1 vsak po 40 članov. 156. člen Občinsko skupščino sestavljajo delegati občar°v in delegati delovnih ljudi v delovnih skupnos 157. člen Odbornike občinskega zbora volijo n-. - d® občani, odbjrnike zbora delovnih skupno^ - nj v lovni ljudje, ki so na območju občine., z"Lu:>heb°' delovnih organizacijah, državnih organih. s° političnih organizacijah in društvih, kmetj • njZ0' člani zadruge ali kakšne druge delovno '’zanje cije ter drugi občani, ki delajo v občini m j tako določeno z zakonom. .,ep Za odbornika občinskega zbora jo lahko j/Jrnik® vsak občan, ki ima volilno pravico, za , ve!c, k* zbora delovnih skupnosti pa vsak delovni ima pravico voliti odbornike tega zbora, kakor tudi Član organa upravljanja delovne organizacije oziroma delovne skupnosti, član organov upravljanja združenja delovnih organizacij ter funkcionar sindikata ali družbeno-političnih organizacij v občini. 166. člen Občinska skupščina v mejah svoje pristojnosti samostojno odloča o vseh vprašanjih, ki so splošnega pomena za občino, zlasti pa: 171. člen Odborniki občinske skupščine imajo pravice in dolžnosti, ki so določene z ustavo, zakoni in s tem statutom. 158. člen Mandat odbornikov občinske skupščine traja 4 leta Vsako drugo leto se na novo izvoli polovica odbornikov občinske skupščine. 159. člen Volitve za mesta odbornikov občinske skupščine v volilnih enotah, v katerih odbornikom potečp mandat, morajo biti opravljene najpozneje 15 dni pred potekom mandata. Prejšnjim odbornikom občinske skupščine preneha mandat z dnem, ko so verificirani mandati novoizvoljenim odbornikom. 160. člen Nihče ne more biti dvakrat zapored izvoljen v isti zbor občinske skupščine. Nihče ne more biti hkrati odbornik dveh zborov iste občinske skupščine. Odbornik občinske skupščine ne more biti hkrati uslužbenec občinske uprave ali sodnik občinskega sodišča. Odbornik občinske skupščine, ki ga je ta izvolila za odbornika okrajne skupščine, obdrži mandat odbornika občinske skupščine. Ne glede na določbo Prvega odstavka tega člena je v naslednji mandatni dobi lahko ponovno izvoljen za odbornika občinske skupščine, ne more pa biti v drugi mandatni dobi Ponovno izvoljen v okrajno skupščino. 161. člen Občinska skupščina določa politiko in odloča o drugih temeljnih vprašanjih, ki imajo pomen za po-htično, gospodarsko in kulturno življenje ter za družbeni razvoj, sprejema predpise, družbeni plan, Proračun in druge splošne akte, voli funkcionarje ln obravnava stanje in splošno problematiko na vseh Področjih, za urejanje katerih 1e pristojna občina. 162. člen Občinska skupščina opravlja zadeve s svojega delovnega področja na sejah svojih zborov, po svojih svetih in komisijah ter po organih občinske uprave. Samo na seji voli občinska skupščina svoje orga-, sprejema statut občine, načrt razvoja občine in Seni družbeni plan, občinski proračun, urbanistični načrt, programe razvoja posameznih dejavnosti, ustanavlja delovne organizacije, sprejema odloke in Pravlja druge zadeve splošnega pomena za občino, a katere tako določa zakon ali ta statut. 163. člen v Zaradi javnosti svojega dela in zaradi zagotovit-sodelovanja prizadetih, občinska skupščina obrav-s Predstavniki družbeno-političnih organizacij sku vprašania. ki so splošnega pomena za občinsko 164. člen vh(Unarsk°k^nSke skupščine delata in odločata pra- ho in;?k zl30r občinske skupščine lahko sklene, da šaniih^0 °hravnaval in odločal o posameznih vpra-J n iz delovnega področja občinske skupščine. loča w. zk°r občinske skupščine obravnava in od-določn t no tudi 0 vprašanjih, glede katerih tako "a odbn ?£atut in v primerih, če to zahteva najmanj ornikov posameznega zbora. in snrr!i,?fceinske skupščine lahko ločeno obravnava 0rEanizac^ zlasti priporočila delovnim in drugim 165. člen na svoje seje „ Občin^v^H^6 skupščine so javne. Zaradi soti.u skuPSčina lahko povabi t topnikf> ri°yanja v razpravi posamezne občane in dru^ho^0 ovnil1 organizacij, krajevnih skupnosti hllhovo snH£PolitičI*ih organizacij, če sodi, da bi u odln* ,vanJe moglo koristiti pri razpravlja-0^, ^iu o posamezni zadevi. atavpike s^a skupščina mora poklicati na sejo pred-dei^^heno-nlm1? orKanizacij, krajevnih skupnosti bob 0zironvi 1 čnih organizacij, kadar obravnava r°čja. Posamezno vprašanje z njihovega — sprejema statut občine; — sprejema odloke in druge splošne akte; — sprejema načrt razvoja občine, letni družbeni plan, občinski proračun in zaključni račun o izvršitvi občinskega proračuna; — opravlja družbeno nadzorstvo in nadzorstvo nad zakonitostjo dela delovnih in drugih organizacij, uporabljanjem družbenih sredstev in razdeljevanjem dohodka; — sprejema resolucije in priporočila za delo organov družbenega samoupravljanja na območju občine ter za delo delovnih in drugih organizacij na svojem območju; — sprejema urbanistični načrt; — sklepa o najetju občinskih posojil in prevzemu poroštev za posojila delovnih in drugih organizacij; — sklepa o razpolaganju z družbenim premoženjem, ki ga upravlja občina; — odloča o ustanovitvi, združevanju in prenehanju delovnih organizacij in družbenih skladov; — določa območja, na katerih se lahko ustanavljajo krajevne skupnosti; — sklepa o razpisu referenduma; — sklepa o vložitvi ugovora za varstvo samoupravnih pravic občine; — sklepa o organizaciji temeljnih upravnih organov, voli sodnike občinskega sodišča in sodnike za prekrške, imenuje tajnika občinske uprave, načelnike temeljnih upravnih organov ter opravlja druga imenovanja po veljavnih predpisih; — opravlja druge naloge, ki so dane v njenp pristojnost s tem statutom ali z drugimi veljavnimi predpisi. 167. člen Občinska skupščina in njeni organi stalno spremljajo in proučujejo vse probleme na področju gospodarske, komunalne, zdravstvene, socialno-var-stvene, kulturno-prosvetne, telesno-vzgojne in drugih dejavnosti v občini. Na podlagi ugotovitev občinska skupščina oziroma njeni organi organizirajo in sklicujejo posvetovanja s samoupravnimi organi delovnih in drugih organizacij ter krajevnih skupnosti zaradi izmenjave izkušenj, skupnega reševanja pomembnejših vprašanj in zaradi določitve skupnih ukrepov na posameznih področjih. Zaključke posvetovanj, ki zahtevajo družbene ukrepe, morajo obravnavati pristojni sveti občinske skupščine ter posamezen ali oba zbora občinske skupščine. Predloge za reševanje vprašanj, ki neposredno zadevajo materialne interese oziroma obveznosti delovnih in drugih organizacij ali krajevnih skupnosti, predloži občinska skupščina v razpravo in mnenje prizadetim zborom delovnih skupnosti oziroma zborom vodičev. 168. člen Občinska skupščina lahko posamezne zadeve iz svoje pristojnosti prenese s posebnim sklepom na svete, komisije in druge svoje organe. S sklepom občinska skupščina natančneje določi zadeve, pravice in dolžnosti, ki jih prenaša na druge organe in dobo, za katero velja prenos. Občinska skupščina ne more prenesti iz svoje pristojnosti zadeve iz 166. člena in tistih zadev, za katere je skupščina izključno pristojna po predpisih širše družbeno-politične skupnosti. 169. člen Občinska skupščina ne more veljavno sklepati, sprejeti akta ali odločiti o zadevah, za katere je po statutu določeno poprejšnje sodelovanje občanov, delovnih ali drugih organizacij, če ti niso sodelovali pri obravnavanju zadeve. Splošni akti in odločitve, ki so sprejeti v nasprotju z določbami prejšnjega odstavka, so neveljavni. 170. člen Poslovanje občinske skupščine, način sprejemanja njenih aktov ter delo organov, ki jih ustanovi občinska skupščina, se uredijo s poslovnikom, ki ga predpiše občinska skupščina. 172. člen Dolžnost odbornika občinske skupščine je častna družbena dolžnost. Odborniki občinske skupščine imajo pravico do povračila dejanskih stroškov, ki so jih imeli v zvezi z opravljanjem svoje dolžnosti v občinski skupščini in njenih organih. Podrobnejše določbe o povračilih stroškov odbornikom občinske skupščine predpiše občinska skupščina s posebnim odlokom. 173. člen Odborniki občinske skupščine so za opravljanje svoje dolžnosti v občinski skupščini odgovorni občanom in občinski skupščini. 174. člen Odbornik občinske skupščine ne more biti poklican na odgovornost, ne sme se mu vzeti prostost in tudi ne sme biti kaznovan za glasovanje ali za mnenje, izraženo v občinski skupščini. Za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ni dovoljeno odborniku občinske skupščine brez privolitve njegovega zbora vzeti prostost ali začeti kazenski postopek. Ce zbor ni zbran, da privolitev mandatno-imunitetna komisija. Zbor, ki mu odbornik pripada, mora pozneje privolitev potrditi. Privolitev ni potrebna, kadar gre za kaznivo dejanje, za katero je preiskovalni zapor obvezen ali če je bil odbornik zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen strogega zapora, daljša od enega leta ali hujša kazen. 175. člen Odborniki občinske skupščine so dolžni svoje volivce seznanjati z delom, sklepi in odločitvami skupščine na zborih volilcev, zborih krajevnih skupnosti oziroma na zborih članov delovnih skupnosti. Odborniki občinske skupščine so dolžni občinski skupščini sporočati mnenja in predloge svojih volilcev. Odborniki občinske skupščine morajo na vsa postavljena vprašanja volilcev na zboru volilcev oziroma zboru članov delovnih skupnosti dati odgovore ali pojasnila najkasneje na naslednjem zboru. 176. člen Odborniku občinske skupščine preneha mandat pred potekom časa, za katerega je bil izvoljen, če izgubi volilno pravico, če je odpoklican, če sprejme občinska skupščina njegovo odpoved mandata, če sprejme službo v občinski upravi ali če je izvoljen za sodnika občinskega sodišča, če je obsojen na kazen zapora, daljšo od 6 mesecev ali kakšno hujšo kazen ali če je obsojen zaradi kaznivega dejanja, storjenega iz koristoljubja. Odborniku zbora delovnih Skupnosti preneha mandat tudi takrat, če mu na področju, za katero je bil izvoljen, preneha delovno ali drugo razmerje oziroma funkcija, na podlagi katere je bil izvoljen v zbor delovnih skupnosti. 177. člen Volilci lahko odpokličejo odbornika občinske skupščine zaradi njegove nedejavnosti v skupščini ali zaradi izgube moralno-političnih kvalifikacij za delo v občinski skupščini. VII. poglavje — Predsednik občinske skupščine 178. člen Predsednika občinske skupščine izvoli občinska skupščina izmed svojih članov na predlog najmanj 10 odbornikov. Predsednik se voli za dobo 4 let. Občinska skupščina ima lahko tudi enega ali več podpredsednikov. 179. člen Način in volitev predsednika, podpredsednikov in drugih organov skupščine se predpiše s poslovnikom. 180. člen Predsednik občinske skupščine neha biti predsednik: — če mu preneha mandat odbornika občinske skupščine; — če ga skupščina razreši z večino glasov vseh odbornikov na predlog najmanj 10 odbornikov; — če ga skupščina razreši dolžnosti na njegovo zahtevo; 181. člen Predsednik občinske skupščine predstavlja občinsko skupščino ter zastopa občino kot pravno osebo. Predsednik lahko v posameznem primeru pooblasti tudi drugo osebo, da zastopa občino. Člane svetov in komisij občinske skupščine lahko skupščina razreši tudi pred potekom njihove mandatne dobe. Nihče ne more biti hkrati član več kot dveh kolegijskih organov občinske skupščine. Predsednik in uslužbenci uprave občinske skupščine ne morejo biti člani kolegijskih organov občinske skupščine. 190. člen Občinska skupščina spremlja delo svojih organov in jim daje smernice in navodila za njihovo delo. Organi občinske skupščine so za svoje delo odgovorni občinski skupščini in ji dajejo redna poročila o svojem delu in poročila o posameznih zadevah. Kadar svet obravnava zadevo, ki se tiče krajevne skupnosti, delovne ali druge organizacije in njihovih delovnih področij, mora na svojo sejo povabiti tudi predstavnika krajevne skupnosti oziroma prizadete organizacije. 200. člen Delovne in druge organizacije in krajevne skupnosti imajo pravico dajati svetom predloge in pripombe o posameznih vprašanjih z njihovega področja. Svet je dolžan dane predloge in pripombe obravnavati. Organizacija oziroma krajevna skupnost mora biti o zavzetem stališču obveščena. 201. člen 182, člen Predsednik sklicuje in vodi seje občinske skupščine, skrbi za izvrševanje sklepov skupščine in njenih organov, vsklajuje delo njenih organov ter delo teh organov z delom drugih organov v občini in opravlja druge zadeve, ki so določene s tem statutom ali sklepom občinske skupščine. Za vzdrževanje reda in miru sme predsednik izdajati ukaze Ljudski milici na območju občine in zahtevati pomoč pri upravni izvršbi posameznih odločb skupščine in njenih organov. 7 183. člen Predsednik občinske skupščine sme sam sklicati seje posameznih organov skupščine, če tega ne storijo njihovi predsedniki; predsednik tudi lahko zahteva od posameznih organov, da obravnavajo določene zadeve in o njih poročajo. V nujnih primerih predsednik lahko sam imenuje člane upravnih komisij, vendar mora takšna imenovanja predložiti skupščini v potrditev na prvi prihodnji seji. Predsednik sklicuje tudi posvetovanja predsednikov organov občinske skupščine, daje predstavnikom teh organov pripombe in predloge o delu organa, skrbi da občinska skupščina obravnava delo posameznih svojih organov, jim daje smernice in priporočila za delo. 191. člen Zadeve, ki spadajo v pristojnost dveh ali več organov občinske skupščine, rešujejo ti organi na skupnih sejah. Ce pri tem ne dosežejo soglasja, obvestijo o svojih stališčih občinsko skupščino, da ona odloči o zadevah. 192. člen Organi občinske skupščine sodelujejo pri reševanju zadev s svojega področja z organi samoupravljanja v delovnih in drugih organizacijah in krajevnih skupnostih, kadar rešujejo zadeve, ki imajo pomen za te organizacije, oziroma ki zadevajo področje njihovega dela. 193. člen Svojstvo članov sveta oziroma komisije občinske skupščine je častna družbena dolžnost. Za svoje flelo člani kolegijskih organov ne morejo dobiti plačila ali nagrade. Predsedniki in člani kolegijskih organov občinske skupščine imajo pravico do povračila dejanskih stroškov, ki jih imajo v zvezi z opravljanjem svoje dolžnosti in do povračila zaslužka, ki so ga izgubili v času opravljanja teh dolžnosti. Podrobnejše določbe o povračilih članom kolegijskih organov občinske skupščine predpiše skupščina s posebnim odlokom. Sveti se ustanavljajo, združujejo in razdružujejo s posebnim odlokom občinske skupščine. Z odlokom določi občinska skupščina tudi področje dela in naloge posameznih svetov. Z odlokom se določi število članov sveta in katere organizacije ter koliko članov delegirajo v svet. 3. Komisije občinske skupščine 202. člen Za proučevanje pomembnejših vprašanj, pripravljanje predlogov in za opravljanje drugih zadev iz svoje pristojnosti ima občinska skupščina stalne in začasne komisije. Področje dela in naloge začasne komisije določi občinska skupščina z aktom o ustanovitvi. 203. člen Občinska skupščina ima tele stalne komisije: — komisijo za prošnje in pritožbe — komisijo za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja; — mandatno-imunitetno komisijo obeh zborov. Komisije imajo po 5 članov. 184. člen Predsednik je disciplinski starešina tajnika občinske skupščine in sodnika za prekrške. 185. člen Predsednika nadomešča, kadar je zadržan ali odsoten, podpredsednik občinske skupščine ali odbornik občinske skupščine, ki ga skupščina za to posebej določi. 186. člen . Predsednik občinske skupščine ima pravico do stalne mesečne nagrade, ki mu jo določi skupščina. Predsednik ima pravico do plačanega letnega dopusta 30 delovnih dni. Stalna mesečna nagrada in plačani letni dopust se določi tudi podpredsedniku, če je stalno zaposlen z dolžnostjo podpredsednika v občinski skupščini. VIII. poglavje — Organi občinske skupščine 1. Skupne določbe 187. člen Organi občinske skupščine, ki v mejah veljavnih predpisov in določb tega statuta ter sklepov občinske skupščine opravljajo določene pravice in dolžnosti občine in zadeve iz pristojnosti občinske skupščine ter naloge, ki jim jih posebej poveri občinska skupščina, so: sveti občinske skupščine, komisije občinske skupščine in upravni organi. 188. člen Sveti in komisije občinske skupščine so kolegijski organi, ki razpravljajo in sklepajo na svojih sejah. Za priučitev posameznih vprašanj s svojega področja lahko sveti in komisije občinske skupščine imenujejo posebne komisije. Te komisije dajejo kolegijskim organom predloge in poročila. 189. člen Predsednike in člane posameznih svetov in komisij občinske skupščine voli oziroma imenuje skupščina za dobo 2 let. 194. člen Občinska skupščina natančneje predpiše delo organov občinske skupščine s poslovnikom. ' 2. Sveti občinske skupščine 195. člen Sveti so politično-izvršilni organi občinske skupščine in organi družbenega samoupravljanja na področju, za katero so ustanovljeni. Za svoje delo so sveti odgovorni občinski skupščini. 196. člen Sveti občinske skupščine skrbijo za izvrševanje zakonov in drugih predpisov, obravnavajo vprašanja, ki imajo splošen pomen za delovne in druge organizacije, krajevne skupnosti in občane, usmerjajo delo upravnih organov, nadzorujejo njihovo delo ter obravnavajo predloge predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina. Naloga svetov je tudi usmerjati in povezovati delo drugih organov samoupravljanja na področju, za katerega je svet ustanovljen. 197. člen Svete občinske skupščine sestavljajo člani, ki jih delegirajo vanje delovne in druge organizacije ter člani, ki jih izvoli občinska skupščina izmed svojih članov in izmed drugih oseb. 198. člen Sveti odločajo v upravnem postopku samo takrat, kadar so za to pooblaščeni z zakonom ali predpisom, izdanim na podlagi zakonskega pooblastila ali z odlokom okrajne ali občinske skupščine. Z odlokom občinske skupščine se lahko določi, da odloča svet v upravnem postopku le v takšnih upravnih zadevah, v katerih se odloča po prostem preudarku. 199. člen Pri opravljanju zadev s svojega področja morajo sveti sodelovati s krajevnimi skupnostmi ter delovnimi in drugimi organizacijami, ki delujejo na zadevnem področju. 204. člen Stalne komisije občinske skupščine sestavljajo člani skupščine, ki jih izvolijo občinska skupščina in predstavniki družbeno-političnih organizacij. Občin-ska skupščina določi z odlokom, katere družbenopolitične organizacije in koliko članov delegirajo v posamezne komisije. 205. člen Komisija za prošnje in pritožbe obravnava P1'0®" nje in pritožbe državljanov in organizacij, nanašajoče se na delo občinske skupščine in njenih organov ter občinske uprave, kakor tudi drugih organov, organizacij in zavodov na območju občine ali izven nje. Naloga komisije za prošnje in pritožbe je predvsem pomagati občanom in organizacijam pri uveljavljanju njihovih zakonitih pravic in skrbeti za zakonitost delovanja vseh organov in organizacij pa območju občine. Organi in organizacije so dolžni dati komisiji na njeno zahtevo podatke oziroma P0-jasnila, ki so ji potrebni za njeno delo. 206. člen Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja proučuje kadrovsko problematiko ob jn ske skupščine in njenih organov ter vodilnih strokovnih uslužbencev delovnih in drugih or8f*”0 zacij v občini, proučuje in daje predloge za v°, in razrešitve članov organov skupščine, Pr . občinski skupščini postavitev uslužbencev, ki skupščina imenuje, ter opravlja druge zadeve, katere je pristojna po veljavnih predpisih. Komisija za volitve, imenovanja in vprašanja obravnava in proučuje tudi splošna vp Sanja kadrovske politike v občini. 207. člen Mandatno-lmunitetna komisija obeh zb.or°.^1jU!t' ravnava vprašanja v zvezi z mandatnimi in »nnja nimi pravicami odbornikov obeh zborov, vPr‘0JiteV v zvezi s prenehanjem mandata, razpisom v z na izpraznjena mesta odbornikov obeh zb?^”.nikoV-verifikacijo mandatov novoizvoljenih odbor Komisija o tem tudi poroča obema zboroma- 208. Člen Občinska skupščina lahko posamezni kom: loči tudi druge stalne in občasne naloge. isiji do- j 209. člen 4. Upravni organi in upravne komisije občinske skupščine Zakone in druge splošne predpise ter akte občinske skupščine neposredno izvršujejo upravni organi občinske skupščine, kolikor ni z zakonom izrecno določeno, da jih izvršujejo drugi organi oziroma organi drugih družbeno-političnih skupnosti. Upravni organi občinske skupščine izvajajo politiko, ki jo je določila skupščina, spremljajo stanje na določenem področju, organizirajo in opravljajo določene službe, odločajo v upravnih stvareh, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne dejavnosti, pripravljajo akte in opravljajo druge strokovne zadeve za skupščino in njene politično-izvršilne organe. Upravni organi občinske skupščine sodelujejo z drugimi upravnimi organi, delovnimi in drugimi organizacijami v vprašanjih, ki so skupnega pomena, zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu ter s svojim delom omogočajo učinkovito uresničevanje pravic in interesov občanov ter organizacij. Upravni organi so v mejah svojih zakonskih pooblastil samostojni in so za svoje delo odgovorni občinski skupščini in njenim politično-izvršilnim organom. Upravi občinske skupščine načeljuje tajnik občinske skupščine. 210. člen Občinska skupščina določi s posebnim odlokom temeljne upravne organe, njihovo področje in naloge. Notranjo organizacijo temeljnih upravnih organov določa svet delovnega kolektiva skupaj s tajnikom občinske skupščine. Svet delovnega kolektiva določi skupaj s tajnikom občinske skupščine tudi sistemizacijo delovnih mest. Kadar v teh zadevah ne bi bilo soglasja med svetom delovnega kolektiva in tajnikom občinske skupščine, odloči arbitražni svet 3 članov, ki ga imenuje občinska skupščina izmed svojih članov. 211. člen 216. člen Sodnik za prekrške vodi na prvi stopnji upravnokazenski postopek o prekrških, za katere je po veljavnih predpisih pristojen občinski sodnik za prekrške. Sodnika za prekrške voli občinska skupščina po razpisu. 217. člen Občinsko sodišče ustanovi občinska skupščina za območje občine ali skupaj z drugimi občinami za območje več občin. Občinsko sodišče opravlja naloge pravosodja v mejah pristojnosti, ki jih imajo po zakonu občinska sodišča. Predsednika in sodnika občinskega sodišča voli občinska skupščina. Občinska skupščina izbere tudi sodnike porotnike. 218. člen % Občinski javni pravobranilec opravlja v mejah občine naloge, ki so javnemu pravobranilcu dane po veljavnih predpisih. Občinskega javnega pravobranilca imenuje občinska skupščina. Občinsko javno pravobranilstvo se lahko ustanovi tudi skupaj z drugimi občinami. 219. člen Občinska skupščina zagotovi potrebna finančna in druga sredstva za redno poslovanje občinskega sodišča in občinskega javnega pravobranilstva. 220. člen Če ima občina skupno sodišče ali skupno javno pravobranilstvo z drugimi občinami, se medsebojne pravice in obveznosti uredijo s posebno pogodbo na podlagi sklepa občinske skupščine. 7. Občinski uslužbenci 221. člen 227. člen Krajevni urad zlasti: — vodi matične knjige, državljansko knjigo in volilne imenike ter izdaja izpiske iz njih; — izdaja živinske potne liste; — izdaja potrdila v mejah veljavnih predpisov; — sprejema vloge občanov za organe občinske skupščine in vloge za druge organe, ki jih je dolžna sprejemati občinska uprava; — opravlja prijavno in odjavno službo in vodi register občanov; — daje pravno pomoč na zaprosila državnih organov in zavodov; — opravlja druge zadeve, ki so po veljavnih predpisih naložene krajevnim uradom, in zadeve, ki jim jih naloži občinska skupščina. IV. DEL — PREDPISI IN SPLOŠNI AKTI OBČINSKE SKUPŠČINE 228. člen Občinska skupščina samostojno ureja s svojimi predpisi zadeve, ki imajo splošen pomen za gospodarski, komunalni, kulturni in socialni razvoj občine, druge zadeve pa urejajo občinska skupščina oziroma njeni organi s predpisi, kolikor je za to pooblaščena z zakonom. 229. člen V mejah svojih pristojnosti izdajajo za opravljanje svojih nalog: — občinska skupščina: odloke, odredbe, navodila, odločbe, sklepe, smernice, priporočila in resolucije; — sveti občinske skupščine: odredbe, navodila, odločbe, sklepe, smernice -ia priporočila; — komisije občinske skupščine: priporočila in navodila; — upravni organi: odločbe, upravna navodila ter odredbe in strokovna navodila, kadar so za to pooblaščeni po posebnih predpisih. Občinska uprava mora biti organizirana in sistemizacija delovnih mest določena tako, da je zagotovljeno opravljanje vseh nalog občinske uprave in da njeno poslovanje učinkovito, racionalno in v skladu s potrebami organizacij in občanov. , Sredstva za delo občinske uprave določi občinska skupščina v skladu z nalogami in delovnim programom občinske uprave. 212. člen j opravljanje upravnih in strokovnih zadev do-oiočenega področja lahko občinska skupščična ali au0vi Poset>en zavod ali urad za območje občine skupaj z drugimi občinami za območje več občin. 5. Tajnik občinske skupščine 213. člen ščin^jjPski upravi načeljuje tajnik občinske skup-skun5,M t . k j0 za svoje delo odgovoren občinski voreni njenemu predsedniku. Tajnik je odgo-Oprave aSti tudi za zakonitost poslovanja občinske 214. člen ^kjnik občinsko skupščine zlasti: uPravnrrbi’ da občinska uprava v redu posluje, da teih ravnOI-eani opravljajo svoje delo in da se pri ter sklenii j50 zakonih, predpisih, po tem statutu nih or^ano • smernicah občinske skupščine in nje- njeS^i strokovna mnenja občinski skupščini n organom; _ ---------------> __r<»anizira delo občinske uprave; k°ncev oh^8; dolžnosti in pravice starešine usluž-__ q Panske uprave; ^ j n i k a1 p a d r u g e zadeve, ki spadajo v delokrog 6- Posebni organi 215. člen Clnsko v občini so: sodnik za prekrške, e Jn javno pravobranilstvo. Občinski uslužbenci so osebe, ki so v delovnem razmerju z občinsko skupščino in delajo v upravi občinske skupščine. 222. člen Sredstva, ki se zagotovijo za osebne dohodke občinskih uslužbencev, so odvisna od gospodarskega uspeha občine. Osebni dohodki se razdeljujejo občinskim uslužbencem v skladu z načelom nagrajevanja po delu, po pravilniku, ki ga sprejme svet delovnega kolektiva in potrdi občinska skupščina. 223. člen Občinskim uslužbencem je pri urejanju vprašanj, ki se nanašajo na delovna razmerja, delitev dohodka in druga notranja razmerja v mejah veljavnih predpisov zagotovljeno samoupravljanje. 224. člen V skladu z veljavnimi predpisi se delovna razmerja uslužbencev in občinske uprave podrobneje uredijo s pravilnikom o delovnih razmerjih, ki ga sprejme svet delovnega kolektiva, potrdi pa občinska skupščina. S sredstvi, ki jih določi občinska skupščina za potrebe občinske uprave, gospodarita tajnik in svet delovnega kolektiva skupaj. 225. člen Predpisi, ki natančneje urejajo obseg samoupravnih pravic delovnih kolektivov in njihovih nalog v državnih organih, veljajo tudi za delovni kolektiv uprave občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje. 8. Krajevni uradi 226. člen Da bi se določene službe za občane uspešneje in lažje opravljale, lahko ustanovi občinska skupščina s posebnim odlokom krajevne urade. Krajevni uradi opravljajo svoje delo v mejah svojih pristojnosti po navodilih temeljnih upravnih organov občine. 230. člen Za predpise in druge akte, ki jih izdaja občinska skupščina, zbira podatke po navodilih pristojnega sveta ali drugega kolegijskega organa in strokovno pripravi in sestavi osnutek upravni organ, v katerega področje spada zadeva. Upravni organ predloži osnutek predpisa oziroma drugega akta v obravnavo pristojnemu svetu ali drugemu pristojnemu kolegijskemu organu. Osnutek obravnava svet ali drug pristojni kolegijski organ na svoji seji in s sklepom odloči ali naj se osnutek kot predlog sveta predloži občinski skupščini. Ce gre za predpise in druge akte, ki urejajo zadeve, za katere je po tem statutu določeno, da je pred njihovim sprejetjem potrebno mnenje občanov, krajevnih skupnosti in članov delovnih skupnosti, se mora to mnenje dobiti pred predložitvijo predloga občinski skupščini. O predlogu razpravlja občinska skupščina na svoji seji in odloči o sprejetju predloga. Ce je predlog predpisa sprejet, se predpis ali pravni akt objavi. 231. člen Za predpise in druge akte, ki jih izdajajo sveti, zbira podatke, strokovno pripravi in sestavi osnutek po navodilih sveta upravni organ, v katerega področje spada zadeva ter ga pošlje pristojnemu svetu v obravnavo in sprejem. Ce gre za predpise oziroma druge akte, ki urejajo pomembnejše zadeve za občane ali člane delovnih skupnosti in za zadeve, za katere je po tem statutu zahtevano mnenje občanov in članov delovnih skupnosti, mora svet dobiti to mnenje pred izdajo predpisa oziroma akta. 232. člen Odloki in odredbe občinske skupščine ter odredbe njenih svetov se objavljajo v uradnem glasilu okraja Ljubljana. 233. člen Odloki in odredbe občinske skupščine začnejo veljati 8. dan po objavi v uradnem glasilu okraja Ljubljana, če ni v njih drugače določeno. V. DEL — VARSTVO ZAKONITOSTI ^ 234. člen Splošni akti, ki jih sprejemajo občinska skupščina ali njeni organi v mejah svojih pristojnosti, morajo biti v skladu z zvezno in republiško ustavo, zveznimi in republiškimi zakoni ter na zakbnu temelječimi predpisi in tem statutom. 235. člen Splošni akti in ukrepi politično-izvršilnih organov občine morajo temeljiti na zakonu in na drugih zakonitih predpisih. To velja tudi za splošne akte in ukrepe delovnih organizacij, ki na podlagi zakona opravljajo družbeno službo. 236. člen Z aktom upravnega organa občine se ne morejo ustanavljati obveznosti ali omejevati pravice občanov in organizacij. 237. člen Občinska skupščina lahko odpravi ali razveljavi protiustaven ali nezakonit predpis ali drug splošen akt svojega organa. 238. člen Predsednik občinske skupščine lahko zadrži izvršitev akta, ki ga je izdal tajnik ali upravni organ občine izven upravnega postopka in predlaga skupščini, da o njem dokončno odloči. 239. člen Tajnik uprave občinske skupščine lahko zadrži izvršitev izven upravnega postopka izdanega akta upravnih organov občinske skupščine, če ugotovi, da ni v skladu z zakonom. O tem takoj obvesti predsednika občinske skupščine. Predsednika občinske skupščine obvesti tajnik tudi takrat, kadar meni, da je akt, ki ga je izdal upravni organ, izven upravnega postopka, neveljaven ali če sodi, da bi z izvršitvijo akta lahko nastala škoda. 240. člen Predsednik občinske skupščine lahko zadrži izvršitev splošnega akta ali sklepa skupščine ali njenih organov, izdanega izven upravnega postopka, če meni, da ni v skladu z zakonom. Tako zadržani akt ali sklep predloži občinski skupščini na prvi prihodnji seji zaradi odločitve. 241. člen Tajnik lahko zadrži izvršitev nezakonitega akta, ki ga je izdal svet delovnega kolektiva. O zadržanem aktu sveta delovnega kolektiva obvesti tajnik predsednika občinske skupščine, ki predloži prizadeti akt arbitražnemu svetu. Ce arbitražni svet ne odloči sam o zadevnem aktu, ga predloži v razpravo in odločitev občinski skupščini. VI. DEL - • PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 244. člen Dokler ni izdelan urbanistični načrt občine, so dolžni pristojni organi občinske skupščine poskrbeti za zavarovanje gradbenih zemljišč pred nesmotrno zazidavo, upoštevajoč že znane elemente urbanističnega načrta občine. 245. člen Pravni akti, ki jih morajo po določbah tega star tuta izdati občinska skupščina ali njeni organi, morajo biti izdani najkasneje v 6 mesecih po uveljavitvi statuta. V roku 6 mesecev po uveljavitvi statuta morajo biti dosedanji predpisi, ki jih je sprejel občinski ljudski odbor oziroma občinska skupščina, vsklajeni z določbami tega statuta. 242. člen Občinska skupščina lahko zadrži izvršitev vsakega splošnega akta, ki ga je izdala delovna ali druga samoupravna organizacija, če sodi, da je splošen akt protiustaven ali nezakonit. O protiustavnosti oziroma nezakonitosti splošnega akta, katerega izvršitev je zadržala občinska skupščina, odloči na predlog občinske skupščine ustavno sodišče. 243. člen Zaradi varstva zakonitosti lahko občani opozarjajo občinsko skupščino in njene organe na vse splošne akte, ki so jih izdali katerikoli organi na območju občine, za katere sodijo, da niso v skladu z ustavo, zakoni, tem statutom in splošnimi akti občinske skupščine in njenih organov. 246. člen Ta statut začne veljati 3 mesece potem, ko so ga po sprejemu v občinski skupščini potrdili občani z referendumom. Tiste določbe statuta, ki so v nasprotju z obstoječimi zveznimi ali republiškimi zakoni, začnejo veljati, ko bodo zadevni zakoni urejeni z zvezno oziroma republiško ustavo. Z dnem uveljavitve tega statuta oziroma posar meznih njegovih določb preneha veljati statut občine Ljubljana Moste-Polje, ki ga je sprejel občinski ljudski odbor Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in seji zbora proizvajalcev dne 10. februarja 1961. Kočevski tisk Kočevje