VII. letnik. PoStnlna platana v gotovini. Februar 1925. Štev. 2. Izhaja enkrat na mesec. CENA s za vse leto 25 Din. za pol leta 12*50 Din. Posamezna številka 2 Din. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo i Ljubljana, Komenskega ul. 12. JUGOSLOVANSKI OBRTNIK Izhaja enkrat na mesec. Cene inseratom: Pri enkratni objavi Vi str. 480 D, Vi str. 240 D, V« str. 120 D, Ve str. 80 D, Via str. 40 D. GLASILO ..JUGOSLOVANSKE OBRTNE ZVEZE“ V LJUBLJANI. Lestvica za dohodnino. L. 1914 je bil zakon o osebnih davkih iz 1. 1896 izpre-menjen ter smo dobili tudi novo lestvico za dohodnino. Davčni minimum je bil določen s 1.600 K; to se pravi, plačevati je bilo dohodnino šele tedaj, če je imel kdo dohodka na leto več kot 1600 K. Lestvico podamo tu za dohodke do 8400 K. Pripomnimo, da je bilo pred vojsko le malo davkoplačevalcev tako srečnih. da bi imeli dohodka več kot 8400 K na leto. Prvotna lestvica. Dohodek: kron nad 1600 do 1700. davek: kron 13.60. — Doli. nad 1700 do 1800 dav. 15.20. — Doh. nad 1800 do 1900 dav. 17. . — Doh. nad 1900 do 2000 dav. 18.70. — Doh. nad 2000 do 2200 dav. 20.40. — Doh. nad 2200 do 2400 dav. 24.40. Doh. nad 2400 do 2600 dav. 28.50. — Doh. nad 2600 do 2800 dav. 32.60. — Doh. nad 2800 do 3000 dav. 36.60. — Doh. nad 3000 do 3200 dav. 40.80. — Doh, nad 3200 do 3400 dav. 44.90. — Doh. nad 3400 do 3600 dav. 49.—. — Doh. nad 3600 do 4000 dav. 55.10. — Doh. nad 4000 do 4400 dav. 69.50. — Doh. nad 4400 do 4800 dav. 79.50. — Doh. nad 4800 do 5200 dav. 90.—. — Doh. nad 5200 do 5600 dav. 100.50. — Doh. nad 5600 do 6000 dav. 112.50. — Doh. nad 6000 do 6600 dav. 127.—. -Doh. nad’ 6600 do 7200 dav. 145.50. — Doh. nad 7200 do 7800 dav. 164.—. — Doh. nad 7800 do 8400 dav. 184.50. Valutarne izpremembe zadnjih 10 let so povzročile nad 60-kratno povišanje vrednosti. Za 1 dolar je plačati sedaj nad 60-krat toliko kakor v predvojnem času. Ako bi vsa plačila in vse terjatve mogle upoštevati s 60-kratnim predvojnim zneskom, bi bilo konec vse sedajne mizerije: vsak bi dobil toliko, kolikor je dobival v predvojnem času in plačal bi tudi samo toliko. Tudi državi bi ne bilo treba nakladati nobenih davkov ne pribitkov ne doklad. Vsak bi plačal pravzaprav samo oni davek, kakor ga je plačeval v predvojnem času, zato bi dobival pa sorazmerno tudi iste dohodke kakor prej. Lestvica za dohodnino bi izglodala z ozirom na 60-kratno valutarno povišanje takole: Dohodek: kron nad 96.000 do 102.000, davek: kron 816. — Doh. nad 102.000 do 108.000 dav. 912. — Doh. nad 108.000 do 114.000 dav. 1020. — Doh. nad 114.000 do 120.000 dav. 1122. — Doh. nad 120.000 do 132.000 dav. 1224. — Doh. nad 132.000 do 144.000 dav. 1464. — Doh. nad 144.000 do 156.000 dav. 1710. — Doh. nad 156.000 do 168.000 dav. 1956. — Doh. nad 168.000 do 180.000 dav. 2202. — Doh. nad 180.000 do 192.000 dav. 2448. — Doli. nad 192.000 do 204.000 dav. 2694. — Doh. nad 204.000 do 216.000 dav. 2940. — Doh. nad 216.000 do 228.000 dav. 3306. — Doh. nad 228.000 do 240.000 dav. 3678. — Doh. nad 240.000 do 264.000 dav. 4170. — Doh. nad 264.000 do 288.000 dav. 4770. — Doh. nad 288.000 do 312.000 dav. 5400. — Doh. nad 312.000 do 336.000 dav. 6030. — Doh. nad 336.000 do 360.000 dav. 6750. — Doh. nad 360.000 do 396.000 dav. 7620. — Doh. nad 396.000 do 432.000 dav. 8730. — Doh. nad 432.000 do 468.000 dav. 9840. — Doh. nad 468.000 do 504.000 dav. 11070. Ta druga lestvica je ista kakor prva; dohodek in davek pa sta povišana oba 60-kratno. Eksistenčni minimum 1600 K bi moral znašati torej 96.000 K. Davkoplačevalec, ki ima sedaj dohodka na leto 96.000 K. je enak predvojnemu davkoplačevalcu z dohodkom 1600 K. Kakor je bil pred vojsko oproščen dohodnine vsak. čigar dohodek ni presegal na leto 1600 K, tako bi moral biti prost dohodnine tudi sedaj však, ki nima na leto dohodka nad 96.000 K. Sedanjih 96.000 K je namreč komaj toliko, kakor predvojnih zlatih kron. Država pa zahteva dohodnino sedaj že od vseh onih, ki imajo dohodek nad 20.000 K. Predvojni eksistenčni minimum 1600 K je znižala torej na 333 K. Dohodnino mora plačati, teoretično vzeto, torej vsak hlapec, vsak pastir, celo vsak prosjak. Pa naj bi bilo! Če bi se davek odmerjal za te sloje prebivalstva z istim najnižjim odstotkom, kakor se je odmerjal pred vojsko! Državi pa ni bilo dovolj, da je pritegnila k dohodnini tudi najnižje sloje državljanov; povišala je ob enem tudi davčni odstotek, prvič s tem, da je uvedla k dohodnini tudi pribitke in invalidski davek, drugič pa posebno še s tem, da je obdržala prvotno progresivno lestvico neizpremenjeno. Srbija in Črna gora ne poznata dohodnine. Pri nas se plačuje ta davek poleg ostalih davkov še posebej, in sicer sedaj v 600 do 900 kratnem predvojnem znesku! To se pravi davkoplačevalec, ki je imel 1. 1914 n. pr. 2000 K dohodka in je plačal takrat dohodnine 18 K 70 v, plačuje sedaj od ekvivalentnega dohodka 120.000 K na dohodnini 16.947 K, torej 900-krat toliko kot pred vojno. Dohodek ima samo 60-krat tolik, plačati pa mora 900-kral toliko. Neodpustna napaka naše finančne uprave je ta, da je pustila davčno lestvico pri dohodnini kljub vsem prošnjam še vedno neizpremenjeno in ni upoštevala prav nič valutarnih razmer, pač pa je na dohodnino naložila invalidski davek in 30 % -ni izredni pribitek. Na dohodke od 96.000 do 504.000 kron, ki odgovarjajo predvojnim dohodkom od 1600 do 8400 K, bi se smelo zahtevati samo 60-krat toliko, davka, kakor se ga je plačevalo pred vojno od ekvivalentnih manjših dohodkov. L. 1916 pa se je uvedel na dohodnino vojni pribitek, 1. 1922 pa invalidski davek, l. 1923 še posebni 30%-ni pribitek, vrh tega pa se je obdržala progresivnost prvotne lestvice, ki je bila določena v višjih postavkah samo za izredno velikanske dohodke predvojnih milijonarjev! 'La lestvica izgleda sedaj dohodnino vštevši vojni pribitek. invalidski davek in izredni 30%-ni pribitek, takole: Dohodek: kron nad 96.000 do 100.000, davek: kron 13.000. — Doh. nad 100.000 do 104.000 dav. 14.299. — Doh. nad 104.000 do 108.000 dav. 14.691. — Doh. nad 108.000 do 112.000 dav. 15.623. — Doh. nad: 112.000 do 116.000 dav. 16.825. — Doh. nad 116.000 do 120.000 dav. 16.947. — Doh. nad 120.000 do 124.000 dav. 18.329. — Doh. nad' 124.000 do 128.000 dav. 18.991. — Doh. nad 128.000 do 132.000 dav. 19.653. — Doh. nad 132.000 do 136.000 dav. 20.315. — Doli. nad 136.000 do 140.000 dav. 20.977. — Doh. nad 140.000 do 144.000 dav. 22.651. — Doli. nad 144.000 do 148.000 dav. 24.148. — Doh. nad 148.000 do 152.000 dav. 24.845. — Doh. nad 152.000 do 156.000 dav 25.542. — Doh. nad 156.000 do 160.000 dav. 26.539. — Doh. nad 160.000 do 164.000 dav. 26.935. — Doh. nad 164.000 do 168.000 dav. 27.632. — Doh. nad 168.000 do 172.000 dav. 28.329. — Doh. nad 172.000 do 176.000 dav. 29.026. — Doh. nad 176.000 do 180.000 dav. 31.283. — Doh. nad 180.000 do 184.000 dav. 31.979. -Doh. nad 184.000 do 188.000 dav. 32.676. — Doh. nad 188.000 do 192.000 dav. 33.373. — Doh. 192.000 do 196.000 dav. 34.070. Doh. nad 196.000 do 200.000 dav. 34.767. — Doh. nad 200.000 do 210.000 dav. 34.166. — Doh. nad 210.000 do 220.000 dav. 41.082. — Doh. nad 220.000 do 230.000 dav. 45.438. — Doh. nad 230.000 do 240.000 dav. 47.354. — Doh. nad 240.000 do 250.000 dav. 49.271. — Doh. nad 250.000 do 260.000 dav. 51.187. — Doh. nad 260.000 do 270.000 dav. 53.103. — Doh. nad 270.000 do 280.000 dav. 55.010. — Doh. nad 280.000 do 290.000 dav. 56.935. — Doh. nad 290.000 do 300.000 dav. 58.825. — Doh. nad 300.000 do 310.000 dav. 61.8o9. — Doh. nad 310.000 do 320.000 dav. 64.020. — Doh. nad 320.000 do 330.000 dav. 66.231. — Doh. nad 330.000 do 340.000 dav. 6S.442. — Doh. nad 340.000 do 350.000 dav. 70.653. — Doh. nad 350.000 do 360.000 dav. 72.864. — Doli. nad 360.000 do 370.000 dav. 75.075. — Doli. nad 370.000 do 380.000 dav. 77.286. — Doh. nad 380.000 do 390.000 dav. 79.497. — Doh. nad 390.000 do 400.000 dav. 81.708. — Doh. nad 400.00o do 410.000 dav. 83.919. — Doh. nad 410.000 do 420.000 dav. 86.130. - Doh. nad 420.000 do 430.000 dav. 88.341. — Doh. nad 430.000 do 440.000 dav. 90.552. —• Doh. nad 440.000 do 450.000 dav. 92.763. — Doh. nad 450.000 do 460.000 dav. 94.974. — Doh. nad 460.000 do 470.000 dav. 97.185. — Doh. nad 470.000 do 480.000 dav. 99.396. — Doh. nad 480.000 do 490.000 dav. 101.607. — Doh. nad 490.000 do 500.000 dav. 103.818. — Doh. nad 500.000 do 510.000 dav. 106.029. Ako primerjamo to* tretjo lestvico z drugo, vidimo velikanski razloček. Zahtevati bi se smel samo oni davek, ki je naveden v drugi lestvici, zahteva se pa oni, ki je naveden v tretji. Ker so se dohodki povišali samo 60-kratno, se sme zahtevati tudi davek samo v 60-kratnem znesku, ne pa s 600 do 900-kratnim zneskom! Eksistenčni minimum se mora zvišati torej na 96.900 K, io je na 24.000 dinarjev in ne na 5000 dinarjev, kakor ga določa finančni zakon. Davčno lestvico pa je omiliti tako, da bo predvojni davek zvišan popolnoma sorazmerno z dohodkom, torej tako kakor kaže druga lestvica! Država bo dobila na dohodnini še vedno 60-krat toliko, kolikor bi ga bila dobila pred vojno. Volitve v Sloveniji. V nedeljo dne 8. februarja so se vršile po celi državi volitve poslancev v narodno skupščino. Klub velikemu nasilju od strani vladnih preganjačev je ljudstvo vendar vztrajalo odločno v tem boju in izreklo nezaupnico sedanjemu režimu. Kakor je razvidno iz razpredelnic za volilna okrožja Ljubljana—Novo mesto in Maribor—Celje je po celi Sloveniji dobila SLS ogromno večino oddanih glasov, vsled česar ji pripada 20 narodnih poslancev, ki so vzeti iz posameznih stanov. Tako je tudi zastopnik našega obrtništva ing. Dušan Sernec izvoljen v narodno skupščino. Dejstvo’, da prihajajo od vseh krajev Slovenije prošnje na mašo organizacijo za pomoč obrtništvu, je najboljši dokaz, da je SLS dobro umela potrebo slovenskega obrtništva, ko je sprejela na svojo kandidatno listo naobraženega in zmožnega delavca na obrtnem polju. Bog daj, da bi se razmere v celi državi tako konsolidirale, da bi narodna skupščina res lahko delovala v korist in procvit narodnega gospodarstva. Voliyno okrožje Maribor—Celje s Prekmurjem. Voli 15 poslancev. Volivni okraj Korošec Radič C— 03 ca t: GO 1 -o o ca S Brežice 2477 1090 15 417 16 674 78 56 36 146 | 4 59 3 54 Celje 5621 497 19 1223 25 466 88 499 79 614 15 127 7 330 Doljna Lendava 1668 2054 336 551 26 16 8 21 200 29 98 11 29 94 Konjice . , 2239 164 9 334 17 73 23 427 11 97 ' 4 13 6 17 Laško 3139 274 15 785 29 126 1107 65 30 204 10 160 9 57 Ljutomer 3723 262 19 561 14 440 27 641 63 24 6 6 4 49 Maribor, desni breg . . . • 3636 1437 20 598 30 216 281 436 128 550 63 102 11 156 Maribor, levi breg .... 7134 1828 29 1299 52 326 207 1033 288 856 18 42 21 687 Mozirje 1839 280 18 217 15 17 — 1 2 13 3 20 — 64 Murska Sobota 2622 4385 1438 948 47 22 25 126 58 79 48 18 74 297 Ormož 2620 250 9 463 12 207 9 1 34 20 12 1 2 4 18 Prevalje 1156 503 4 188 16 11 71 1 70 58 642 13 178 5 45 Ptuj 5113 1453 21 532 21 358 34 | 399 78 231 58 21 7 69 Slov. Gradec 3583 718 23 586 21 112 57 1 428 27 566 13 260 8 157 Šmarje 4138 1197 24 557 29 551 97 1 111 10 35 1 31 5 43 Skupno število . 1 52.678 16.392 || 1999 Udeležba t 9239 9.674, 370 količn 3615 | 2212 ik 6239. j 4347 | 1088 j 4099 | 355 | 1050 | 193 [■2137 Volivno okrožje Ljubljana —Novo mesto. Voli 10 poslancev. Volivnl okraj Korošes Žerjav Pucelj Prepeluh Makuc es =- E3 S Deržič C*3 CD >CJ> Pastorek Črnomelj . . 2082 632 478 781 48 72 11 4 18 Kamnik. . . 5390 675 636 111 180 18 23 15 22 Kočevje . . 4854 841 580 645 53 22 82 22 28 Kranj . . . 6678 . 16-10 699 380 252 34 121 181 80 Krško . . . 4867 754 1746 998 191 34 48 25 22 Litija . . . 4670 667 560 128 602 65 128 139 44 Ljubljan. ok. 8120 1447 1381 266 748 45 64 301 23 Logatec . . 2337 1392 293 315 72 6 119 17 23 Novo mesto . 4859 940 1877 460 107 59 72 28 25 Radovljica 3582 1422 462 50 539 31 160 163 248 Skupno število ,47.939 O d 8712 14034 2792 386 828 1895 j 715 Ivan Ogrin. Sele trgovske in obrtniške zbornice v IfubSfani. (Konec.) Zunanja trgovska bilanca. V splošnem se ko-nštacira precejšnjo zboljšanje naše zunanje trgovske bilance in konsolidacije notranjih gospodarskih razmer, to zadnje menda ne drži povsem z ozirom na splošen potek vseh zborničnih predlogov. V prometnem oziru v jesenski 'ko m pan i se je pokazalo precejšno zboljšanje in so bile premagane kritične situacije. Po novem letu je pričakovati nadaljevanje in zaključi- tev trg. pogajanj z Italijo, Nemško Avstrijo1, dalje z Grško in Madžarsko. Zbornični proračun, ki se je pozneje sprejel in odobril izkazuje za 1. 1925: Skupna potrebščina.....................Din 2,256.987 Pokritja........................... -_Din 2,415.69-1 Torej presežek . . Din 58.707 Zbornične doklade se poibira kljub zvišanju potrebščin 25 % na občno in posebno pridobnino. Fondu za prezidavo- zborničnega poslopja se notira Din 250.000. Načrti so skoro gotovi in se poslopje znatno prezida in uredi. Skupni stroški so prenilirani čez 2 milijona dinarjev. Za sklad za zidanje trg. šole, ki dosega 78.200 Din, se datira naših 20.000 Din. Za trgovsko šolo v Novem mestu se na predlog zborničnega svetnika Horvata zviša od 4 na 8000 Din prispevka. Sprejme se predlog g. podpredsednika Ogrina, katerega podpira tudi svetnik Jelačin, da zbornica primerno zviša zneske za ustanove1 ubogim in neomoglim obrtnikom in trgovcem in vdove teh. G. podpredsednik Ogrin je podal v imenu naših članov točno izjavo o kandidaturi zborničnega tajnika g. Mohoriča, kateri kandidira za poslanca v okrožju mesta Ljubljane na JDS programu odločno zavrača kandidaturo z ozirom na to, da je kandidat uradnik trg. ob. zbornice in stem preti nevarnost, da se v strogo strokovno institucijo zanese strankarski boj. Nekateri menijo, da bi bilo prav, da imajo pridobitni sloji svojega zastopnika v parlamentu, ki naj bi izšel iz trg. obrtniške zbornice. Za slučaj, da bi bil g. Mohorič izvoljen, bo moral zastopati svoje volilce, kar pa bo večkrat težavno da ne bo prišel v protislovje z pridobitnimi sloji. Največ kar mu moremo koncedirati g. kandidatu je to, da se mu dovoli daljši dopust in da se za njegovo plačo nastavi nadomestnika. Tej izjavi je ugovarjal g. Peto var, Zadravec in nekateri drugi gospodje. Vendar ni bilo posebne simpatije za kandidaturo, ki naj bi reprezentirala pridobitne sloje. S posebnm ogorčenjem proti izjavi g. Ogrina pa se je pokazal g zbor. tajnik dr. Windischar, ki kaže v prav zadnjih časih neko odtujenje od raznih znatnih upravnih svetnikov in se nagiblje k malemu človeku kar moramo tudi pozdravljati. Na dnevnem redu je bilo- tudi poročilo obrtnega odseka o obrtno pospeševalnem uradu o čem se je odsek podrobneje pečal. Zadeva je ta, da vsled preslabe podpore in vzdrževanja (203.000 Din), ki izda država za ta zavod letno, kar ne zadostuje niti za plačilo par uradnikov. Pod dnini pogojem zavod ne more nadalje obstojati. Zato je novoimenovani obrtna- svet, katerega je pred nedavnim časom imenoval g. dr. Marn, (ki pa je naše ljuid popolnoma prezrl) predlagal zbornici, da naj prevzame zavodi v svojo' kompetenco. Po vsestranski debati za in kontra se je izvolil odsek -1 članov, ki naj do prihodnje seje proučijo to zadevo in stavi zbornici svoje predloge. Na predlog g. tajnika dr. Murnika pristopi zbornica 'k mednarodni trgovski zbornici v Parizu. Na to- pridejo na vrsto razni samostojni predlogi. Več zelo važnih predlogov je stavil g. Jelačin, ki so vse smerili v kritiko nap ram današnjemu vladajočemu sistemu, najbolj pa proit davčnemu vijaku in pa osebam, ki imajo toliko- zaslug, da se ta vijak do skrajnosti navija. Zanimivi so bili predlogi svetnika Čuka, ki so šli proti-visoki današnji obrestn meri za: to, da- se že enkrat upostavi »Gospodarski sosvet«, da se odpravijo neznosne razmere stanovanjskega zakona. G. svetnik Elsbalier stavi predlog, da se Poskrbi za učiteljski naraščaj za poučevanje na obrtno-nada-Ijevalnih šolah ter da se zopet prireja tozadevne tečaje na srednji tehn. šoli v Ljubljani. Konštatira se, da se -pri uradu za zavarovanje delavcev namerava s pomočjo- intrig gospodov pri zvezi industrij-cev izpodriniti g. svetnika Rojina, proti čemur se najodločneje protestira. Predlog* g. svetnika Ložarja, da naj se upostavi telegrafska zveza z Brežic na Pešice, se osvoji. Predlog g. svetnika Stupana, da naj se zbornica obrne na vlad-os da ta izposluje za odpadajoči del premoženja od obrtno pospeševalnega urada v Gradcu. Kar naj pripade zavodu v Ljubljani kot nasledniku graškega zavoda, sosebno pozornost naj se obrača na knjižnico. Predlog svetnika g. Hafnerja, da naj se odpravijo toča-rinske takse ali se naj vsaj primerno reorganizirajo, da ne bo plačeval rnali gostilničar ravno toliko kot veliki. Na predlog g. podpredsednika I. Ogrina se pooblašča prezidavo- in ukreniti vse potrebno, da se dobi primerno uradniško moč, ki se jej poveri informacijske posle. Na Sušaku naj bi se to- uredilo sporazumno z ekspozituro Zagrebške zbornice na Sušaku. Predlog svetnika g. Franchettija, da naj se počaka z upeljavo po- zavarovanju zakona predpis, kjer predvideva, da se mora že prihodnje leto upeljati za vse uslužbence zavarovalnica za starost in onemoglost. K sklepu je g. Windischar na dolgo razklada! o kreditnih in trgovskih menicah ter končno povedal, da nam je Belgrajska, Narodna -banka zopet znižala kredit za 20%, kateri bi naj le še obstojaj v obliki trgovskih menic. Povedal ni če velja to za celo državo-. Nadalje je g. dr. VVindischer izjavil, da je nasvetoval generalnemu tajniku Nor. Banke iz Beograda dajanje malih kreditov obrtnikom potom posrednikov, ki bi bili najprimernejši nekateri naši obrtni kreditni zavodi. V koliko se bo- tO' dalo doseči, se še ne ve. G. podpredsednik Ogrin je pri tej' priliki konsta-tiral žalostno dejstvo, da Slovenija ni deležna- kreditov pri Narodni banki. Ne dovoljujejo se novi krediti, niti se ne zvišajo stari krediti. V letu 1924 se je poslalo- 30 prošenj za povečane in zvišane kreditev Sloveniji, a bili so vsi zavrnjeni. Od ogromnega kredita okrog pol miljarde pride na Slovenijo le borih 140.000, a od teh ima samo ena Srbo-Hrvatska banka nad 80 milijonov Din in par večjih zavodov. Pri takih razmerah ne smemo pričakovati bogsigavedi koliko za naše manjše niti srednje ljudi. H koncu pozdravi zborovanje dr. Čuvaj od Zagrebške posestne zbornice povdarjajoč, da vidi da gre delo zbornice v isti smeri kot gre Zagrebška zbornica ter da se ima boriti z istim težkočam, zato predlaga, da se posestne zbornice čim-preje združijo, da tako v skupnih zadevah nastopajo in čim več dosežejo. Po pet ur trajajoči plenarni seji je gospod predsednik Knez zaključil sejo želeč vesele božične praznike in srečno novo leto. Skoplje. Skoplje je glavno mesto takozvane Makedonije ali Južne Srbije, ležeče južno odi Niša do Bolgarske, grške oziroma albanske meje. V Skoplju je nameščeno armijsko poveljstvo, veliko županstvo, ima univerzo, dve gimnaziji in je nad vse važen in živahen trgovski center za vse okoliške pokrajine. Razen tega ima važne zveze z Grčijo (Solun, katerega trgovina se opira baš na skopljansko zaledje) Bolgarijo in Albanijo. Prebivalstva ima po zadnjem, vendar ne točnem štetju ca. 60.000, od tega je V* pravoslavnih Srbov (Macedoncev kot se sami imenujejo), *U pa je istočnih narodov, Turkov, Albancev, Grkov. Armencev, Španjolov in nekaj ciganov. Svo-ječasna turška vlada je pustila za seboj še vedno velik upliv v celokupno ekonomsko življenje, kasnejša bolgarska pa poetično. Politična situacija je zamotana; del prebivalstva je bolgarsko orijentirano, govori se o makedonski avtonomiji, stremi se pa tudi za tem, da ostane Južna Srbija v sedanji koncentracijski obliki Jugoslavije. Precejšnje število makedonske inteligence živi vsled poprejšnjega političnega udejstvovanja kot emigranti v Bolgariji. Versko, zastopanih je 5 različnih ver, je prebivalstvo zelo fanatično, ki pa takoj pokaže veliko skupnost in konservativnost, čim se priseli najsibo iz trgovskega ali drugega vidika Stranec, ki ni rodom iz Južne Srbije. Skoplje ima danes še vedno popolnoma orijentalsko obeležje: mesto, slikovite noše, rodbinsko življenje, ekonomska politika, trgovina in konsum robe. Reka Vardar deli mesto v dva dela: manjši evropski z modernimi stavbami, malo boljše vzdrževanimi cestami, vendar še vedno brez kanalizacije, in staro mesto z turškimi hišami, kulami, razdrapanimi cestami — centrumom trgovine. Neregulacija reke Vardarja povzroča velika močvirja, ki močno vplivajo na nezdravi značaj mesta, vsaj je poznano, da je malarija tu doma. Prebivalstvo je zelo solidno, ne pozna luksuza, ne nočnega življenja, primitivno so opremljena stanovanja, trgovine in trgovske pisarne, vkljub temu se pa skriva za to skromnostjo velikansko bogastvo' in blagostanje; ki je nam skoroda nepoznano. Trgovine se zapirajo v zimskem' času čim se zmrači, ker je ostala v navadi še stara turška prepoved, ostajati ljudem v večernem času po ulicah. Vkljub temu, da je trgovina zelo razvita in se vrše velike transakcije, je trgovsko poslovanje primitivno, kar kaže že samo dejstvo, da pravega knjigovodstva skoro da ni najti. Omenil sem že, da vlada v Južni Srbiji velika konservativnost napram tujcem; dobro trgujejo samo stare, vpeljane hiše, medtem ko se nove trgovce, poprevratne priseljence skoroda bojkotira in je že več slučajev prisiljenih poravnav ali konkurznili napovedi. V lokalnem prometu cirku-lira zlato (turške lire, napoleondori), v eksport-importni trgovini se kalkulira v tuji valuti (dolarji, funti, švic. franki — upliv Soluna) in z ostalimi pokrajinami naše države v jugoslovanskih novčanicah. Rodovitnost zemlje je podlaga veliki eksportni trgovini. Poljska kultura je svojevrstna. Sadi se žito, producira se opij, volna, svila, tobak, kože domačih živali in divjačine itd. Vse to se kupčuje transit Solun. Skoplje je trgovski center za celo Makedonijo, ki šteje danes okoli 2 milijona konsumentov in ima velik upliv na vsa okoliška mesta kot Niš, Leskovac, Vranje, Bojanovca, Kuma-novo, Kriva Paknka, Kratovo, Štip, Kočani, Veles, Kavadar, Strumica, Djevdjelija, Ferezovič. Prizren, Djakovica, Priština, Kos. Mitroviča, Novi Pazar, Peč, Senica, Prijepolje, Novi Varoš, Priboj, Tošliče in Njegotin. Solun priznava, da bi njegova trgovina propadla brez zaledja Južne Srbije. Makedonija troši vsakovrstne industrijske artikle, katere dobavlja potom Soluna iz inozemstva preko naše zemlje iz Madjarske in Avstrije, kateri dve državi sta imeli poprej velik trgovski upliv in iz naših industrjskih pokrajin. Interes Madjarske zopet raste in je pred nedavnim časom bila zaprošena skopljanska trgovska zbornica za izjavo, da-li bi se volila ponovna ustanovitev državno-subvencijoniranega mad-jarskega trgovskega muzeja, ki je že svoječasno izborno deloval. Z ozirom na intencije slovenske industrije za tamošnje pokrajine je zavzela zbornica odklonilno stališče. Omenil sem že, da se razna industrijska roba dobavlja tudi iz Hrvatske, Srbije in Slovenije, vendar pa moram pripomniti sledeče: hrvatske tvrdke, večinoma izraelitskega karakterja, s«' že kmalu po prevratu pokazale večjo ekspanziv-uost kot mi, njihovi potniki so preplavili Južno Srbijo, prodajali veletrgovcu en gros in konsumentu en detail. vse pa po istih cenah. Tako je bilo tamošnjemu trgovcu nemogoče trgovati z hrvatsko robo, katera se vsled tega danes odklanja. Nadalje se je hrvatska trgovina izkazala zelo nesolidno, ker je dobavljala drugo blago, kot je bilo naročilo po vzorcu. Ta greh pa imajo na sebi tudi nekatera slovenska podjetja. V splošnem se je iz Slovenije malo uvaževalo in je treba vzroke iskati v neinteresiranosti naše industrije za tamošnji konsum. nepravilno tolmačenje makedonskih prilik tudi s stališča varnosti in pa vsled delne nesolidnosti naše trgovine, zlasti v lesni branži. V tej stroki so se delale pogreške kot: naročena, roba se ni pravočasno dobavila, pri naraščanju cen se vkljub medsebojni pogodbi rii dobavljalo itd. Pripomniti moram, da sloni tamošnja lokalna trgovina na solidni podlagi: ne poznajo pismdnih naorčil. ne trgovskih pogodb, ne menic, ne bančnega kredita, ne garancij, velja samo beseda, ki se sveto dr?’. To je upliv Orijenta. (Konec prih.) Novice za obrtnike. Deseti spomladanski velesejem v Pragi. Termin desetega vzorčnega velesejma v Pragi je določen na dobo od 22. do 29. marca tl. Velesejem bode, kakor dosedaj razdeljen na 17. raznih skupin katere obsegajo vse panoge čehl. industrije. Skupaj z velesejmom bode prirejen hotelski trg. radio trg, trg stavbene industrije in stavbenega materijala, velika expozicija farncoske industrije in končno razstava Društva Masarykove akademije dela v Pragi, ki bode prirejena to pot prvič in posebni trg muzikalnih instrumentov ter klavirjev. Vse industrijske panoge splošnega velesejma bodo, kakor je razvidno iz dosedanjih prijav, kompletno zastopane po prvorazrednih čehoslovaških in inostranskih tvrdkah. Posebno je omeniti tovarne stekla katerih število obsega 25. železno industrijo in livarne kovin, kjer so zastopane1 največje čehoslovaške tovarne (Vitkovice, Škoda itd.) elektrotehnično panogo, testilno industrijo, kože, jablonsko industrijo itd. Z ozirom na splošno zanimanje, vladajoče za X. spomladanski velesejem v Pragi, kakor v ČSR, tako i v inozemstvu se pričakuje nov izvanreden uspeh 'te pomembne sejmske prireditve. Direktni tovorni promet med Jugoslavijo in Poljsko se uvede od 1. marca dalje. Mednarodna železniška konferenca v Krakovu je sprejela pravilnik, ki zadeva promet med Poljsko, Cehoslovaško, Avstrijo, Madžarsko. Italijo, Švico in Jugoslavijo. Nov carinski zakon v Rusiji, Načrt novega carinskega zakona v Rusiji je že izdelan in je pričakovati, da bo stopil v veljavo v začetku tekočega leta. Odgovorni urednik Ivan Ogrin. — Izdajatelj in založnik: Jugoslovanska obrtna zveza v Ljubljani. — Tiska Zadružna tiskarna v Ljubljani.