Vaľna zdravstvena nega pľed anestezijioo med njo ĺn po njej
Maľjana Kľanjec
Izvleček
V članku 
je 
definiran delokĺog anestezijske medicinske sestľe. Skĺb za varnost in
dostojanstvo pacienta je pomemben element zdravstvene nege v času priprave na
anestezijo' med anestezijo in opeľativnim posegom ter v prebujevalnici.
Ključne besede: zdravstvena nega, anestezija, vaľnost
Uvod
Anestezijska medicinska sestra (MS) posľedno skĺbi za vaľnost pacienta z umerjanjem
in s preverjanjem brezhibnega delovanja anestezijskega aparata, monitorjev in
reanimacijske opreme ter s pripravo vsega potrebnega za nemoten potek in vodenje
anestezije.
obenem pa se MS zaveda, ďa 
je 
njeno poslanstvo zdravstvena nega (ZN). Kakovostno
psihofizično pripravo onkološkega pacienta na anestezijo ízvaja, če 
je prijazną topla'
razumevajoča, spodbujajoča, a odločna in predvsem profesionalna. Te lastnosti
pacientu vzbudijo občutek varnosti, ki vpliva na potek anestezije in zbujanje.
Zdravstvena nega med anestezijo 
je 
odvisna od pacientovega zđravstvenega stanja
in njegove osebnosti, od zahtevnosti opeľacije in vrste anestezije. Anestezijska MS
z načrtovanjem in z izvedbo ZN po standarđih omogoči nemoteno ZN in anestezijo.
Nekatere dejavnike tveganja lahko prepreč,i, zapIete pa predvidi in tako zmanjša
tveganje v negovalnih postopkih in pri anesteziji.
Zdravstvena nega v prebujevalnici je 
odvisna ođ zdravstvenega stanja in staľosti
pacienta, zahtevnosti operativnega posega' trajanja anestezije in pooperativnega stĄa
(stanje zavesti in kakovost dihanja, delovanje kĺvnega obtoka in sľca, izgubatekočin
in krvi in podhlajenost). Pooperativni nadzoľ omogoča čimprejšnjo zaznavo
odstopanj' kar zmanjša moŽnost in število zapletov po anesteziji ali opeľaciji.
Marjana Kranjec, dípl. m. s.
o nko lo š ki inš titut Lj ub lj an a
161

Zdľavstvena nega pľi anesteżijĺ
Zdravstvena nega pri anesteziji vključuje sklop vseh nalog'.ki so potľebne in vseh
opravil, ki so potľebna za čimboljše psihofizično počutje, nemoten potek in varnost
pacienta v času priprave na anestezijo, med njo in v pooperativnem nadzoru (Spindler
in Hribar, 1994). Poleg specialne ZN 
je zanjo značilna velika intenzivnost dogajanja
teľ prekĺivanje nekateľih del z delokľogi drugih zdravstvenih delavcev. Izvaja 
jo 
MS
s specialnimi znanji iz anestezije.
Anestezijska zdravstvena nega obsega:
- posredno ZN: umeritev anestezijskega aparata, senzorjev in monitorjev; priprava
anestezijskegavozićka,tase za intubacijo teľ anestezijskih učinkovin; dezinfekcija
in čiščenje materiala in monitorjev' ki so bili v stiku s pacientom;
- fizićno in psihično pripravo pacienta na anestezijo in opeľativni poseg;
- nadzor in beleženje pacientovih vitalnih funkcij in respiratornih parametrov,
pomembnih zavaÍeĺlpotek in dokončanje anestezije in operacije;
- aplikacijo učinkovin in asistenco anesteziologu ob indukciji in med potekom anestezije;
- nadomeščanje in bilanco izgubljenih tekočin in krvnih komponent po naročilu
anesteziologa;
_ 
pľipravo' izvedbo ali sodelovanje z anęsteziologom ob medicinsko{ehničnih posegih;
- časovno natančno beleženje vseh intervencij na anestezijski list;
- sodelovanje pri zbujanju;
- spremstvo in predajo pacienta v prebujevalnico in
- poopeľativni nadzor.
Zdravstevena nega se izvaja v anestezijski ambulanti, v pripravi pacienta na
anestezijo, v operacijski sobi (tudi na brahio in telerađioteľapiji) in v sobi za
pooperativni nadzor.
Zdľavstvena nega pľed anestezĺjo
obisk pacienta v anesteziološki ambulanti, priprava pacienta na oddelku in priprava
na anestezijo v operacijskem bloku pomembno vplivajo na varnost pacienta med
anestezijo. Pacienta pokličemo v operacijski blok pravočasno, tako da si zagotovimo
dovolj časa zapriptavo na anestezijo.
ob sprejemu v operacijski blok pacienta prijazno pozdľavimo in se mu pľedstavimo.
Sobna MS nam preda pacienta in njegovo dokumentacijo' Z ďobro komunikacijo in
162

z dobľim informirĄem zmanjšamo njegovo stisko, obenem pa si zagotovimo njegovo
zalpanje in sodelovanje. S taktnostjo in z obzirnostjo skľbimo za njegovo
dostojanstvo . Zaťlzično varnost poskĺbimo zizbiro primernega opeľativnega vozička
in opľeme, ki omogoča varen operativni položaj in prepreči pojav dejavnikov
tveganja. ob pľelaganju pacienta na operacijski voziček moramo prepľečiti zdľs,
padec ali izpad infuzlje ali katętľa' Padce z opeľacijskę mize preprečimo z
namestitvijo varnostnega pasu pľeko nog ali zaščitne ograjice na stľečeľju in z
nenehnim nadzorom premediciniranega pacienta.
Morebitno zamenjavo pacienta preprečimo z natančno identifikacijo (ime, priimek
in rojstni podatki, identifikacijska zapestnica), s preverjanjem dokumentacije in z
dnevnim razpisom operacijskih progľamov' Prevęrimo tudi vrsto in stran operativnega
posega. Potem izvedemo standardizirano pľipravo pacienta na anestezijo in operativni
poseg' kije odvisna od pacientovega zdravstvenega stanja, načina anestezije tęr vrste
in strani operativnega posega. Upoštevamo tudi specifične potrebe pacienta po
zdľavstveni negi.
Zdľavstvena nega med anestezĺjo
Varno ZN med anestezijo in operativnim posegom omogočajo: pľavilno sestavljen in
testiran anestezijski aparaI, monitorji in vsa anestezijska in ľeanimacijska oprema.
Bręzhibno delovanje pogojujejo rędni servisi, sprotno odpravljanje napak ter
nadomestni aparat. Rezervna kisikova jeklenka 
omogoča neprekinjeno oksigenacijo
ob izpadu kisika v stativu s centralno napeljavo. Novi aparati imajo vgrajeno baterijo,
ki omogoča nemoteno delovanje tudi ob izpadu elektrike in agregata.
Pripravimo anestezijski voziček, taso za intubacijo, pripomočke zatežko intubacijo.
Vsi pripomočki moľajo biti vedno na stalnem mestu. Nęmoteno in varno anestezijo
omogoča standardizirana opľema anestezijskega vozička, tasę za intubacijo ter
pľipomočkov za tęžko infu bacijo.
Preprečevanje poškodb z električnim tokom izvajamo z ozem|jitvijo anestezijskega
aparata in monitorja ter z namestitvijo EKG elektrod na mesto' kjer ni možno
zatekanje razkužila.
Napačnemu odmerku ali celo zamenjavi anestetikov se izognemo z natančno oznako
brizgalke z imenom in s koncentľacijo zdravl'la v 1m1' Upoštevamo ľazlično
razreďč,itev zdravil glede na način aplikacije ali Staľost pacienta. Zđravlla ali
elektrolite, kí 
jih 
dodamo v infuzijsko steklenico, obvezno označimo z rďęčo
opozorilno nalepko (vpišemo ime, vrsto zdravlla in koncentracijo' uro nastavitve
163

zdravila ter se podpišemo). Hitľost pretoka reguliramo z dosy-care sistemi ali s
perfuzorji. Vazoaktivna zďrav1la obvezno apliciramo preko črpalke, čě 
je 
le mogoče
na centľalni venski kateter.
ob uvodu v anestezijo moľamo zagotoviti pacientu mirno in sproščeno okolje,
dovoljena 
je umiľjena glasba. ob pacientu naj bodo prisotne le nujno potľebne osebe.
Pripľavljanje instrumentov pacienta pľestraši, spraševanje pa ga zmede.
Med anestezijo skĺbimo za varnost pacienta z nęnęhnim spremljanjem njegovih
vitalnih funkcij ter respiratornih meritęv in paľametrov ter izvajamo klinični nadzor
nad pacientom in delovanjem anestezijskega aparata, ves čaS pa spremljamo fazo
operacije. Pľi ogľoženem pacienfu izvajamo razširjen hęmodinamski nadzoľ. Meje
đelovanja alaľmov pľilagodimo pacientovim vľednostim vitalnih funkcij, tako da
opeľacijske ekipe po nepotrebnem ne vznemirjamo. Najpogostejši razlogi Zapozno
odkrite ali celo usodne zaplete so nedelovanje, izključevanje ali nespremłjanje
alarmov (Lagasse, 200Ż).
Za varnost anestezije skrbimo tudi z natančnim beleženjem vitalnih funkcij in
respiratomih paľametrov na anestezijski list v S-min. intervalih ali ob spľemembah.
Na anestezijski list bęležimo tudi vse inteľvencije pľi bolniku. Dokumentacijo vodimo
v dvojniku, kopijo arhiviramo na anestezijskem oddelku.
Za namestítev pacienta v primeľen anestezijski in varen operativni poloŽaj je
zaďolžena celotna operacijska ekipa. ob obračanju ali nameščanju pacienta moramo
pľepľečiti prekinitev umetne dihalne poti, izpaď kanil ali katetľov, povezave Z
monitorji ter poškodbe. Pri nameščanju v Varęn operativni položaj lahko sodeluje tudi
sam pacient, in sicer še pred anestezijo' ko nas opozori o morebitni neugodni |egi. Z
namestitvijo v pravilen položaj pľeprečimo poškodbe kože, oči' živcev in sklepov ter
moĘe v kľvnem obtoku (Drain 
- 
Cecil, 2004).
Med anestezijo preprečujemo zaplete zaradi podhladitve (motnje srčnega ľitma,
počasnejše zbujanje, povečana možnost nastanka mikĺotromboz, slabša agregacĺja
trombocitov, počasnejše celjenje ľan in povečano število okužb) s primeľno
tempeľatuľo operacijske sobe, z uporabo grelne b\azine, z greÍjem tekočin in krvnih
komponent (hot line, plasmateľm, level 1). Varno ogrevanje pacienta omogočimo s
kontľolo notranje tęlesne temperatuľe (Plydell 
-Peaľce' 
2005).
Pregretje pacienta preprečujemo z ustrezno temperaturo operacijske sobe, s primemim
pokľivanjem ter kontrolo notľanje telesne temperahľe. ob hipeľtermiji pacienta ohlajamo'
pľi maligĺi hipertermiji ukepamo po dogovorjenem protokolu po naročilu anesteziologa'
164

Preprečevanje prenosa okužbe izvajamo z aseptično izvedbo invazivnih posegov' Z
razkuževaĄem rok, z uporabo enkratnega ter ruzvtšč,anjem pořabljenega materiala,
z dezinfekcijo in s čiščenjem večkratnega materiala. Termobakterielni filter na
dihalnem sistemu zamenjamo po 6-8 urah anestezije, v primeru vlažnosti (zĺnanjšamo
upoľ 
) 
ter za vsakim pacientom. Pri možnem pľenosu okužbe (hepatitis, tuberkuloza,
MRSA, HIV) pa ízvajamo še dodatne vaľnostne ukrepe (pacient je zadnji na
opeľativnem progľamu' zaščítna sredstva, mateľial za enkratno uporabo' dodatno
čiščenj e in r azklžev anje).
ob koncu opeľacije poskrbimo tudi za vaľno in mirno zbujanje iz anestezije' Še
posebej smo pozorni na vitalne funkcije, dihanje in morebitno slabost ali bruhanje.
Pľi nemirnem pacientu preprečujemo izpad, katetrov ali đrenov'
Zdravstvena nega v poopeľativnem nadzoľu
Pooperativni nadzor se začne po končani anesteziji in zbujanju in traja do odpusta
pacienta domov (ambulantna op.), na oddelek, intenzivno nego ali terapijo. Izvaja se
v prebujevalnici, ki 
je 
v sklopu operacijskih prostorov, tako da v nujnih primerih
dosegljiva anesteziolog in opeľater. MS in zđravstveni tehnik (ZT) v prebujevalnici
potrebujeta zahitro odzivanje ob nenadnih spremembah zdravstvenega stanja znanje
in izkušnje iz anestezijske in intenzivne ZN. Nadzoľ v neposrednem pooperativnem
obdobju omogoča čimprejšno zaznavo sprememb zdravstvenega stanja, kaľ zmanjša
število in resnost zapletov po anesteziji ali operaciji (Brizani, 1994).
ob pľedaji pacienta iz operacijske sobe v prebujevalnico ali na intenzivno terapijo
spremljajo pacienta anesteziolog, anestezijska MS in bolničaľ; spľejmejo pa ga MS
inZT,zđravnik (intenzivna terapija). Zdravnikali MS ob predaji pacienta odda popis
bolezni in izpolnjen obrazec za pooperativni nadzor in poroča o vrsti operacije, legi
drenov' kompľesijskem povoju, katetrih, pooperativnem položaju, sočasnih boleznih,
teľapiji' izgubljenih in nadomeščenih tekočinah ter o preostalih enotah krvi
(Thompson, 2002). Zdravn1k določi tudi merila za odpust iz prebujevalnice.
Med prestavljanjem pacientaiz operacijskega vozička na posteljo moramo preprečiti
izpadkaĺil, katetrov, tubusa ali dľenov. Z nežnim prelaganiem omilimo bolečino.
Takoj po sprejemu pacienta začnemo z nadzorom Vitalnih funkcij, stanja zavesti, z
opazovanjem baľve kože in sluznic, operativne ranę in izločanja pQ dľenih, z
izvajĄem infuzijske in protibolečinske terapije ter z ocenjevanjem bolečine. Na
monitorju spremljamo frekvenco utľipa in dihanja' EKG, saturacijo kľvi in kľvni tlak.
Rezultate meritev, izvedene inteľvencije in opažanjabeležimo na postoperativni list.
l6s

Možni zap|eti so motnje zavesti in dihanja (plitvo in počasno, obstľukcija dihal,
laringo in bronhospazem), motnje v kardiovaskularnem sistemu (aritmija, hipotenzija
in hipeľtenzija) in bruhanje. Hipoksijo pľepľečujemo s spodbujanjem globokega
dihanja, z aplikacijo kisika in izkašljevanjem' ob bruhanju pa preprečujemo aspiracijo.
Padce prepľečujemo z nenehnim nadzoľom pacienta in z namestitvijo zaščitne
ogľajice. Pacientu pojasnimo, kaj delamo, in razumljivo odgovarjamo tudi na
ponavljajoča se vprašanja. Poleg natančnega spremljanja vitalnih funkcij sta
pomembna príjazen nasmeh in topla beseda (Gilmour, 2002).
odpust iz pľebujevalnice odobri anestsziolog, in siceľ domov, na oddelek, intenzivno
nego ali terapijo. Pacienta odpustimo, ko 
je 
nagovorljiv, zadovoljivo diha, 
je
kardiocirkulatorno stabilen in z dopustno blažjo kĺvavitvijo, ko 
je pľeteklo 0,5-2 uri
od končane anestezije' >>Męri!azaodpust iz prebujevalnice<< so pripravili anesteziologi
za lažje in varnejše odpuščanje pacientov. Z njimi ocenjujemo in točkujemo
pacientovo frekvenco pulza, kĺvni tlak, saturacijo kĺvi, bolečino, slabost in bruhanje
ter krvavitev, ob odhodu domov pa tudi pokretnost. Pacient mora po merilih za odpust
na oddelek doseči najmanj l0 točk, ob odpustu na dom pa vsaj 12 točk.
Hospitalnega pacienta nežno prestavimo v bolniško posteljo ter ga namestimo v
razbremenilni ali terapevtski položaj. Sobni MS/ZT poročamo o pacientu ter 
jilmu
predamo pacientovo dokumentacijo.
Pacienta po ambulantni operaciji odpustimo po 2 wah vedno v spremstr,u in z
natančnimi navodili domov.
Sklep
Anestezijska medicinska sestra s strokovnostjo, timskim đelom, z dobro komunikacijo
in empatijo lahko prepreči, zmanjša ali zgodaj pľepozna večino zapletov in tako
pomembno vpliva k uspešnemu zdľavljenju, h kĺajši hospitalizaciji in k boljšemu
počutju onkološkega pacienta.
Psihofizično varnost pacienta bi lahko izboljšali s pisnimi navodili o pripľavi na
ambulantno operacijo v anesteziji, s predstavitvijo perioperativne zdľavstvene nege
(splet in brošura), z obiskom anestezijske MS na oddelku dan pľed operacijo in s
pisnimi navodili ob odpustu pacienta po ambulantni operaciji.
166

Liteľatuľa in viľi
. 
Gilmor D. Perioperative care. The basis of surgical care. 2002; l7 -33.
. 
Lagasse R. Anesthesia Safety. A Review of the published liteľature and analysis
of current original data. Anesthesiology, 2002; 97:Í609-1617 .
. 
Plydell_Pearce R' Inadvęrtent Hypothermia: an exploration of day surgery patients
throught their perioperative experinecę. Health & Social Caľe Practicę, University
ofLondon,2005.
' 
Kĺanjec M. Standard zdľavstvene nege: Zdľavstvena nega pľi anesteziji. Dejavnost
zdľavstvene nege in oskľbe, onkološki inštitut, 2005.
. 
Spindleľ V., Hribar-Habinc M., Brizani L. Standardi ZN pri anesteziji v
pooperativnem nadzotu. Inštitut za anęsteziologij o. Klinična anesteziolo gija z ZN 
,
1994;202-208.
. 
Thompson A. M. Anaesthesia. V: Shields L. In Werdeľ H. Perioperative nursing.
London-San Francisco, 2002: 7 9-105.
t6'7