-   80    -Dedova povest.
Snoči ded je k peči sel,          Toda Bog za njcn napuh
Pipo si tned ustni del,             Bil je čisto, Cisto gluh.
Pa nabasal jo, zažgal,              Lunica se razsrdi,
To mi pripovedoval:                V srdu to izgovori:
Z luLjo jp obdaril je,               be še kaJ dosečl da!
Kar se da: lepo, svetlo,           —    —    —    —    —    —
Kakor solnčece samo.              V hipu luna obledi,
Pa napuh je že tedaj               Obledi in otemni.
Se šopiril kot sedaj.                Taka še današnje dni  • •"
Luni se zazdi takd:                 Sije Ie ponoči nam,
Lice mi je prebled6,                Ker bledosti jo je sram. 3
Kakor roža cvela bi,                Zlato solnce pa odtlej    'J
Bolj kot solnce rdela bi.         Še svetlejše je kot prej."
Janko Polak.