Kadar zgodaj listje odpade, sneg potem zgodaj zapade.
Murska Sobota, 13. september 2001, leto LIH, št. 37, odgovorni urednik Janez Votek, cena 230 sit
S tapetnimi noži nad Ameriko
Foto: Reuters
Karel Černjavič, nekoč alfa In omega prekmurskega turizma
In gostinstva, ne razume,.kaj se dogaja danes, in pravi: »Če nisi videl Čarde, nisi videl Sobote!«
Odprta vrata
Stalno.
V nedeljo, 16. septembra 2001, ob 14. uri na Ščapovi domačiji v Turnišču. V imenu družine vas vabi na razglasitev naj... domačije mladi gospodar Robert.
Vabimo vas, da nas v ponedeljek, 17. septembra, in v torek, 18. septembra, med 8. In 19. uro obiščete in ob pomoči naših prijaznih svetovalcev spoznate nove storitve in izdelke mobilne telefonije ter razrešite morebitne zanke in uganke svojega mobilnika.
Deležni boste tudi posebnih ugodnosti: 25 odstotkov popusta pri nakupu kateregakoli mobilnlka iz naše redne ponudbe ter dodatno Mobikartico pri nakupu kateregakoli Mobipaketa. Za povrh pa vsi kupci dobite še Mobimajico.
Veseli bomo vašega obiska!
Lokalno in globalno.
Kako si bodo državljani sami reševali svoj socialni položaj?
str. 4
Včasih so Murskopoljci dirkali ob porokah, novih mašah... str. 15
Vinogradniška družina Kocuvan iz Sovjaka Dvestoletno tradicijo bodo nadaljevali tudi otroci str. 7
Družina Kocuvan ohranja vinogradniško tradicijo in jo še dodatno izpopolnjuje.
Pletivo, ki plete v Pletilstvu
Vozel rešitve naj bi se razvezal str. 6
NAROČNIK
02 53 81 000	041 700 204
AKTUALNO OKOLI NAS
13. september 2001 VESTNIK
Komentar
Mogoče sem res pretirani pacifist ali celo mehkužnež, kot me je imenovala mati nekega mojega prijatelja, ko sem se odločal za civilno služenje vojske. Edini argument, ki mi je pomagal, je bil ta, da šem ji razložil, da civilna vojska, če že drugega ne, državo manj stane, ker je pač gospa bolj ekonomično naravnana.
mi ko
Takšno izgovarjanje bi prišlo danes še kako prav, pogledam razrez in predlog proračuna za naslednji dve leti. Ministrstvo za obrambo je med vsemi proračunskimi porabniki, ki jih je okrog štirideset, na šestem mestu z zahtevanimi 65 milijardami SIT za leto 2002 in 70 milijardami SIT za leto 2003. S tem je za več kot dvakrat prehitelo gospodarsko in kmetijsko ministrstvo. In čemu takšne potrebe? Verjetno jim kot izgovor največkrat rabi vključevanje v Nato. Žani-
Pot na zahod
mivo, glede na to, da se vzporedno borimo tudi za EU, da sta prej omenjeni panogi, čeprav najpomembnejši v EU, proračunsko toliko manj ovrednoteni.
Kakorkoli že, človeka najbolj zanima, kakšne koristi bomo imeli od Nata. Nedavno so namreč tudi v časopisih objavili, da naj bi bile pozitivne strani članstva v Natu predvsem varnostne in politično-ekonomske narave. Slovenija naj bi po eni strani dobila vojaško zaščito, po drugi pa bi se odlepila od Balkana in bi se, kar se tiče demokratičnih vrednot, »evropeizirala« in »pozahodila« ter s tem postala tudi gospodarsko zanimivejša za druge države. Glede varnosti bi rekel, da tega ne bi bilo potrebno, saj bi Nato, še posebej, ko bomo enkrat v EU, verjetno prav tako posredoval, če bomo imeli težave s katero od držav.
Kosovo in Albanija tudi nista člana, pa se je Nato kljub tem u vmešal. Glede drugih prednosti pa me zanima naslednje. Ker gre za demokratično zvezo, mora k sebi pripustiti vse države, ki bodo to želele in izpolnjevale pogoje za Nato. Ali se bomo potem, ko bodo v Nato povabljene tudi druge balkanske države, vrnili na »Balkan« ali pa se bodo tudi te dežele »pozahodile« in »Balkana« ne bo več? Pred kom bomo imeli potem ekonomske prednosti? In še nekaj. Zakaj se, če članstvo prinese ekonomske prednosti, zanj ne potegujejo države, kot so Avstrija, Švica, Švedska in druge. Se mar te počutijo dovolj »evropeizirane« in »pozahodene«?
Ob vsem tem mi je jasno zgolj dvoje, alije vse govoričenje o prednostih zgolj larifari ali pa se v Nato priključijo le tiste države, ki se ne počutijo dovolj »evropeizirane«, kar se demokratičnih vrednot tiče.
Ciril Kosednar ■
Civilno združenje za nadzor nad institucijami stopnjuje pritisk
Dihanje za ovratnik odgovornim ljudem
S protesti zoper centralizacijo in ignoranco civilne družbe
ogodki v zvezi s holdingom slovenskih elektrarn naj bi torej bili, kot smo pisali zadnjič, kaplja čez rob v pretirani centralizaciji in neizpolnjevanju tistega, kar si je vlada zadala v svojem mandatu: skrb za enakomeren razvoj vseh regij v Sloveniji. Gibanje za ljudi, ki se je podalo v boj proti centralizaciji, naj bi po nekaterih podatkih do sedaj zbralo že več kot 30 tisoč podpisov. Mi pa smo se ta teden pogovarjali s predstavniki še enega gibanja, ustanovljenega pred kratkim, ki se bo s sicer vsebinsko gledano ne čisto enakim, ampak podobnim programom poskušalo prav tako boriti proti centralizaciji. Tako naj bi kmalu organizirali proteste pred parlamentom v Ljubljani.
Civilno združenje za nadzor nad institucijami je društvo, ki bo poskušalo kontinuirano nadaljevati in stopnjevati pritisk nad politiki in pristojnimi institucijami. Kot pravi Štefan Žibrik iz Markišavec, sicer koordinator združenja za območje Pomurja, je društvo tudi registrirano na sodišču in ima svoj statut. Na ta način, v nasprotju z Gibanjem za ljudi, ki zbira podpise zaradi holdinga, lahko doseže še več. Društvo deluje predvsem na območju severovzhodne Slovenije, saj naj bi prav tukaj največ ljudi čutilo posledice neenakomernega razvoja. Kot pravi Žibrik, pa so se ustanovili predvsem na osnovi potreb. »V zadnjem času so se zelo opažali pretirana centralizacija, neodgovorno delo vladjf, poslancev in drugih, ki smo jih volili, kraja družbenega premoženja, divje lastninjenje itd. Skratka, opazna naj bi bila popolna anarhija in jasno je bilo videti, da je lahko tisti, ki je zasedal kak
šno pozicijo, delal po svoje, tega pa v demokraciji ne sme biti.« V društvo se zavedajo, da ne morejo kar naenkrat narediti konec temu in si tudi ne postavljajo previsokih ciljev, ampak za začetek želijo, če že drugega ne, ustvariti pritisk in občutek, da je delo institucij in odgovornih ljudi pod nenehno kontrolo tako njihovega združenja kot podobnih združenj. V tem smislu bo že prej omenjeni protest pred parlamentom, ki ga načrtujejo za začetek oktobra, njihova največja akcija. Čeprav naj bi bila osnovni namen decentralizacija države, se bodo protesti, kot so tudi zapisali na svojih vabilih, izvajali iz več razlogov. Moti jih nedelovanje pravne države; državni organi namreč ne izpolnjuje zakonov, ki so jih sami sprejeli, kot je na primer zakon o suši. Moti jih še ignoranca civilne družbe s strani politikov; kot primer navaja sogovornik držo ministra Kopača, ki je pri problemu hol-
dinga arogantno nastopil zoper Mariborčane. Prav tako jih moti nezavidljiv položaj slovenskega gospodarstva in naroda, ki naj bi nastal zaradi dvomljivih odločitev politikov, proti katerim je treba izvajati sankcije. Na protestih pa bodo zahtevali vzpostavitev poštenih pogojev in možnosti za delovanje civilne družbe, torej da se pomembna vprašanja, kot je vključevanje v Nato in EU, rešujejo po posvetih s civilno družbo ter da ne bi nepoštenega delovanja politike ljudje čutili na svojih hrbtih. Zahtevajo tudi odvzem trajnega mandata in imunitete sodnikom, saj naj bi
Odsekana pomurska avtocesta
bili eden od začetnih vzrokov ustanovitve tega združenja prav nepošteno delo sodnikov in sodniški zaostanki.
Seveda nas je zanimalo, ali ima združenje kakšno strankarsko ozadje. Kot pravi sogovornik, jih ne financira nobena stranka, ampak akcije financirajo predvsem iz članarine, čeprav v šali dodaja, da je njihovo združenje kot nekakšna opozicija, ki pomaga opoziciji v vladi.
Kar se pa tiče bližajočih se protestov v Ljubljani, so si zadali cilj, da jih bodo tisti, proti katerim so protesti organizirani, tam sploh videli ter da bodo ugotovili, da obstaja neka skupina ljudi, ki spremlja njihovo delo, to pa naj bi dolgoročno prineslo rezultate.
C. K. ■
VESTNIK NA INTERNETU: www.p-lnf.si
PadtAtje n	d. A.. Ul a. Novaka 13. Morska Sobsta
Deset mesecev po eni največjih nesreč v Avstriji znanirazlogi za nesrečo
Nadaljuje se iskanje črnega Petra
VISTHI
IZHAJA OB ČETRTKIH
Izdaja: Padjetje za informiranje d. d.
Murska Sobota
Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Hana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jer-še, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Etnri (lektorica), Ksenija Šdmen (tehnična urednica). Robert J. Kovač (računalniški prelom).
Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 531 19 98 (naročniška služba), n.c. 531 19 60, 533 10 19 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 533 10 15, št. telefaksa 532 11 75. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za tri mesece je 2.900,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.500,00 SIT • polletno. Izvod v kolportaži pa 230,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512.
Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998. št. 89.
Naklada: 17000 izvodov.
Elektronska pošta:
Vestnik: vestnik@eunet.si,
Venera: venera@p-inf. si.
Naročniška služba: informiranje.dd@siol.net
WWW stran: http://www.p-int.si.
Vsi vpleteni zanikajo krivdo in jo valijo drug na drugega
atastrofalen požar v predoru gorske zobate železnice v Kaprunu novembra lani, v katerem je umrlo 155 smučarjev - med njimi štirje Slovenci je povzročil po poročilu preiskovalne komisije pokvarjen kalorifer. Ta tudi ni imel uporabnega dovoljenja pristojnih avstrijskih organov. Zdaj je na potezi sodišče, ki mora ugotoviti, kdo je odgovoren za vgradnjo tega kaloriferja v strojevodjevo kabino.

Izvedensko poročilo
V četrtek je predstavil Walter Grafinger, predsednik salzburškega deželnega sodišča, izvedensko poročilo o vzrokih kaprunske tragedije. Kalorifer, ki naj bi po navedbah tega poročila povzročil nesrečo, po Grafinge-rjevem mnenju sploh ni imel dovoljenja ne za vgradnjo ne za uporabo v vozilih. Izvedenci so pri preiskavi ugotovili, da je bil ventilator, ki hladi grelnik, blokiran. Izvedensko poročilo tudi upošteva, da je iz preslabo zatesnjene napeljave izhajalo hidravlično olje in odtekalo v notranjost kaloriferja. Do prvega vnetja pa naj bi prišlo že takrat, ko je železnica še stala na spodnji postaji.
Upravljalec Zobate železnice na Kitzsteinhorn, podjetje Glet-scherbahnen Kaprun AG, zanika vsakršno krivdo. Njegovi predstavniki pravijo, da so oni prejeli vlak z že vgrajenim kaloriferjem in da bi bilo zato treba krivdo iskati ori podjetju, ki je vlak se
stavilo. To pa je podjetje Swobo-da iz Laakirchna na Zgornjem Avstrijskem.
Pri tem podjetju so kaprun-ske železnice leta 1993 naročile vzpenjačo, ki ima v strojevodjevi kabini predvideno tudi gretje.
V spomin na 155 žrtev kaprunske nesreče. - foto: Reuters
Kot naročnik so Kaprunske železnice izhajale iz predpostavke, da bo za vse potrebne varnostne ukrepe kot konstruktor poskrbela firma Swoboda. Sami, pravijo kaprunski železničarji, so redno opravljali vsa vzdrževalna dela, zato zavračajo podtikanja o svoji površnosti.
Gerhard Haslbauer, odvetnik podjetja Swoboda, zavrača vsakr
šno krivdo, ki jim jo pripisuje njihov nekdanji naročnik Kaprunske železnice.
Pokvarjen ventilator v kalori-ferju po njegovem nikakor ne more biti razlog za takšen požar: »Zgodila se je nepredvidena verižna reakcija, ki je povzročila katastrofalen požar.« Haslbauer meni, da je vzrok požara hidravlična napeljava, iz katere naj bi uhajalo olje. Hidravlično napeljavo pa je v ta vlak montiralo podjetje Mannesmann - Rexroth.
V ožjem krogu 25 osumljenih
Iskanje črnega Petra, ki bi mu bilo mogoče naprtiti krivdo za smrt 155 smučarjev in katastrofalno slabo zimsko smučarsko sezono v Avstriji, se tako vrti v krogu treh podjetij.
Končno besedo bo imelo sodišče, ki bo izmed 25 osumljenih, kolikor jih je po končani preiskavi v ožjem izboru, poiskalo glavnega krivca.
Med tistimi, ki zdaj čakajo na 1.700 strani dolgo izvedensko poročilo, sta tudi odvetnika svojcev žrtev nesreče, Nemec Michael Witti in Američan Ed Fagen, ki se zavedata, da bodo vsi vpleteni iskali špranje, skozi katere bi lahko ubežali astronomsko visoki vsoti, ki jo bo treba plačati.
Eva Kovačec, dopisnica z Dunaja ■
m 13. september 2001
AKTUALNO DOMA
3
Razgrnitev lokacijskega načrta za zunajnivojsko križanje Lendavske ulice z železniško progo
posegov v Soboti
Krožišče bo rešilo veliko prometnih problemov - Novi mostovi na Puconskem potoku, razbremenitev Ledave
“ I ponedeljek, 10. septembra, so se sestali na izredni seji člani Občinskega sveta Mestne občine M. Sobota in sogla-_____I sno sprejeli sklep o razgrnitvi odloka o lokacijskem načrtu za zunajnivojsko križanje ceste R2-441 (odsek 1298 -Lendavska ulica) z železniško progo Ormož-Hodoš v Murski Soboti. S tem so omogočili nadaljnji postopek sprejemanja prostorskega akta, katerega cilj je čimprejšnji začetek izvedbe del; investicijska vrednost je 1,43 milijarde SIT in že letos je zanjo v proračunu namenjenih nekaj sredstev. Ali lahko reševanje največjega prometnega problema Sobote onemogočijo vodarji s svojimi pogoji, ki jih še niso oddali v pisni obliki?
in neposredno prizadeti lahko povedali svoje mnenje. To bo eden največjih prometno-grad-benih posegov v mestu v zadnjih desetih letih, ki bo rešil probleme za nadaljnjih nekaj desetletij, zato se ne bi smeli ustavljati ob malenkostih.
Svetnikom je pripravljeni odlok o lokacijskem načrtu najprej predstavil svetovalec župana Anton Štihec, ki je vložil veliko truda, da so v tako kratkem času (za nekatere na ministrstvih morebiti celo prehitro) pripravili vse potrebne dokumente in pridobili soglasja. Prav z namenom, da bi stvari potekale hitreje in da bi lahko istočasno z zunajnivojskim križanjem rešili tudi pomembne
prometne zagate, je občina prevzela vodenje priprave lokacijskega načrta.
Za izvajalca je bil izbran domači ZEU - Družba za načrtovanje in inženiring, ki je za osnovo uporabil idejne načrte mariborskega Lineala. Načrti bodo mesec dni razgrnjeni ni običajnih mestih, nato bo še javna razprava in obravnava vseh pripomb, tako da bodo vsi občani
Ta čas je najpomembnejše, čim prej rešiti zadeve glede odkupov zemljišč in nepremičnin (za rušenje so predvidene hiše Genovefe Baranja, Marjane in Vinka Svetine, Karla Flisarja, del objekta KZ Panonka in stanovanjska stavba lastnika Slovenskih železnic v Lendavski 46), pridobiti vodovarstvena soglasja, saj gre za kar velike posege v vodotoke - večina je bila za varianto a (tudi odbor za infrastrukturo), ki predvideva večjo obremenitev Puconskega potoka in s
g®
-M^inii orni
Z gradnjo, kakršna je predvidena v lokacijskem načrtu, bi bili rešeni mnogi mestni problemi, ne le zunajnivojsko križanje Lendavske ulice z železniško progo, npr. razširjen bo most čez potok Ledavo, ki je bil pred kratkim obnovljen brez soglasja občine, zgrajeno bo veliko krožišče na območju sedanjega križišča Lendavske in Industrijske ulice, na reguliranem Puconskem potoku pa bo zgrajen nov most.
tem nove mostove in regulacijo tega potoka, predvsem pa bo treba zares dobro premisliti, kako usmerjati promet med gradnjo.
Najhujši teroristični napad, ki sta ga doživela ZDA in svet
S tapetnimi noži nad Ameriko
Kako bodo odgovorili napadeni
I otem ko so v torek nekaj pred deveto uro zaposleni v največ-_____| jem trgovinskem centru na svetu sedli za svoje mize k delu, niso vedeli, da bodo žrtve največjega in najo-krutnejšega terorističnega napada, ki jih je doživel svet.
Takoj po prvem trčenju letala v enega od dveh stolpov World Trade Centra v New Yorku Američani še niso natančno vedeli, kaj se dogaja. Šele po trčenjudru-gega letala v drugega od stolpov omenjene zgradbe je bilo jasno, da ne gre za nesrečo, ampak za teroristični napad. Temu sta nato sledila še strmoglavljenje letala na obrambno ministrstvo oz. Pentagon v Wa-shingtonu in eksplozija avtomobilske bombe ob zunanjem ministršivu v istem mestu. Četrfo letalo, ki je bilo prav tako zunaj svoje smeri in naj bi ga prav tako zavzeli teroristi, pa je strmoglavilo na nenaseljenem območju. Koliko ljudi je umrlo v teh napadih, še ni natančno znano. Američani ugotavljajo, da bi jih utegnilo biti na tisoče, saj naj bi delalo v trgovinskem centru v trenutku napada okrog deset tisoč ljudi. Znani pa so že podatki o tem, da naj bi v obrabnem ministrstvu umrlo okrog osemsto ljudi in seveda vsi potni i vseh štirih letal, ki so bila nasilno odvzeta; teh naj bi bilo blizu tristo.
Američani pa so bili ta dan se ve no prestrašeni, saj naj bi bila po nekaterih govoricah zunaj svoje običajne linije se tri letala, tako da je še vedno trajala potencialna možnost za napade. Včeraj (sre a) zju traj pa so sporočili, da so vsa leta a ze na tleh in da ni nevarnosti. Toda pomisleki nadaljnjih napadih so bili kljub temu up a-vičeni, saj so zvečer policisti izsledili se eno vozilo, napolnjeno z eksploziv on , naj bi bilo prav tako namenjeno na morilsko akcijo.
Informacije o žrtvah in poteku reševanja prihajajo vsak dan in vsako minuto, verjetno pa podatki o tem, kdo in zakaj je storil to teroristično dejanje, še dolgo ne bodo znani. Ameriške varnostne in obveščevalne službe in drugi pristojni organi bodo morali vzeti stvari v svoje roke, saj nobena teroristična organizacija, še manj pa kakršnakoli država ne prevzemajo odgovornosti za ta napad. »Vsaj tokrat si je svet edini, ko obsoja to dejanje,« je povedal eden od komentatorjev ameriške televizije. Sožalje ameriškemu narodu in obsodbo dejanja so namreč izrazile tudi največje nasprotnice ZDA, kot sta Kuba s Castrom na čelu in Palestinski predsednik Arafat, od koder naj bi tudi prihajali domnevni teroristi. V večini primerov mnoge teroristične skupine prevzamejo odgovornost, tokrat pa se s tem napadom ne »hvali« nobena od njih, to pa še enkrat dokazuje, za kakšno dejanje je šlo in kako nepredvidljive posledice lahko sproži.
Reakcije ameriškega predsednika Busha so bile jasne, ko je med drugim povedal: »Amerika se je uprla sovražnikom prej in bo to storila tudi tokrat.« Čeprav pozneje dodaja, da bodo storili vse in pred roko
pravice spravili predvsem teroriste, ki stojijo za tem dejanjem, pa se veliko vojaških analitikov boji, da bo predsednik podlegel pritiskom javnosti, ki naj bi zahtevala povračilni udarec, ki bo prizadel tudi ljudstvo dežel, od koder prihajajo teroristi. To pa bo ogrozilo tudi svetovni‘mir.
Do sedaj o teroristih ne vedo kaj dosti, ampak zgolj ugibajo. Sodeč po nedavnih grožnjah bi lahko stal za tem savdijski mul-timdijarder in organizator že več terorističnih dejanj Osama bin Laden, ki pa prav tako zanika vpletenost. Nekaj potnikov, ki je tik pred trčenjem letala v Pentagon govorilo prek mobilnih telefonov s svojimi sorodniki, je povedalo, da so teroristi letalo zavzeli zgolj s tapetnimi noži, ki so jih verjetno lažje kot strelno orožje pretihotapili na letalo. Prava ironija glede na to, kakšno obrambo svoje dežele so si lahko privoščile ZDA. Mogoče bo ravno zaradi tega, da je ob vseh žrtvah, škodi in strahu, Amerika doživela tudi udarec na svoj vsemogočni »obrambni stroj«, v katerega so verjeli skoraj vsi Američani, ta dogodek preveč razhudil ameriški ponos, to pa lahko plača tudi preostali svet.
Priredil: C. K., foto Reuters I
Gradbišče bo namreč tako veliko, da prpmet po samo enem voznem pasu ne bo dovolj, zato bodo nujne obvozne poti. Prav
tako bo treba pred začetkom gradnje ustrezno zaščititi najbližje objekte.
Bernarda B. Peček ■
Predstavitev programa Sapard
Sloveniji letno 6,4 milijona evrov pomoči
Predpristopno pomoč Evropske unije bo Slovenija lahko črpala po akreditaciji agencije za kmetijske trge
rogram Sapard je eden od treh programov predpristopne pomoči, ki jih Evropska unija namenja kandidatkam za polnopravno članstvo. Sredstva tega programa
bodo upravičenke lahko črpale v obdobju od leta 2000 do 2006, z njimi pa Evropska unija spodbuja trajnostni razvoj kmetijstva in celostni razvoj podeželja. Agencija za kmetijske trge in razvoj
podeželja, ki deluje v okviru ministrstva za kmetijstvo, je program Sapard predstavila med letošnjim kmetijsko-živilskim sejmom v Gornji Radgoni. Bruselj bo odobril državam kandidatkam za polnopravno članstvo letno več sto milijonov evrov skupne pomoči, žal pa na Slovenijo odpade le skromen 1,6-odstotni delež. O njegovi višini se Slovenija ni mogla pogajati, pač pa jo je Evropska unija določila na osnovi svojih meril.
Sredstva iz programa Sapard naj bi bila Sloveniji dostopna konec tega ali v začetku prihodnjega leta, saj je potrebna poprejšnja akreditacija Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Ta agencija je domačo akreditacijo že pridobila, sredi septembra pa pričakujejo prihod komisije iz Bruslja, ki bo preverila, kako je pripravljen oddelek, ki bo izvajal program Sapard. Pridobitev akreditacije je zahtevna naloga, saj so morali pripraviti v agenciji samo za ta del akreditacije skoraj 1.200 strani gradiva, od držav kandi-
* BREZPLAČEN KLIC - VSAK DAN OD 12h DO 20*’
datk pa sta si delno akreditacijo doslej pridobili agenciji iz Estonije in Bolgarije.
V Sloveniji smo že pripravili načrt razvoja podeželja do leta 2006 in ga poslali v Bruselj, takoj ko bo agencija dobila akreditacijo, pa bodo objavljeni tudi razpisi za ta sredstva. Na račun programa Sapard bo dobila Slovenija vsako leto iz Bruslja 6,4 milijona evrov pomoči, to pa predstavlja 2,6 odstotka proračuna letošnjega kmetijskega ministrstva. Po pravilih Evropske unije bo morala Slovenija vsak program sofinancirati v višini 35 odstotkov, na agenciji pa pričakujejo, da bodo dobili že prvo leto 170 vlog za ta sredstva. Odobrili naj bi jih 50 za investicije v kmetijska gospodarstva, 5 za investicije za prestrukturiranje živilske industrije, 35 za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah ter 9 za investicije v razvoj in izboljšanje infrastrukture na podeželju.
Ludvik Kovači
4 LOKALNA SCENA 13. september 2001 WSNIK
Nov zakon o socialnem varstvu Spodbujal bo lastno reševanje socialnega položaja
Za pravičnejše in bolj življenjsko razdeljevanje denarne pomoči
ov zakon o socialnem varstvu, ki je začel veljati s prvim septembrom 2001, je na novo določil denarno pomoč države posameznikom in družinam, ki nimajo dovolj sredstev za preživetje. Po novem se imenuje ta pomoč denarno socialna. Do zakonskih sprememb je prišlo iz več razlogov, najprej zato, ker so se v letih od 1992, ko je začel veljati dosedanji zakon o socialnem varstvu, spremenile življenjske razmere, ob izvajanju zakona pa so strokovni delavci ugotavljali tudi nekatere pomanjkljivosti, zato je bilo treba na novo in natančneje določiti, pod kakšnimi pogoji in kdo je upravičen do denarne socialne pomoči, glede na višje življenjske stroške pa je bilo treba prilagoditi tudi višino pomoči.
»Na Centrih za socialno delo smo tudi ugotavljali, da je stara zakonodaja premalo podpirala ali usmerjala ljudi v aktivno reševanje lastne socialne problematike in ni dovolj ločevala med skupinami ljudi, ki si resnično ne zmorejo zagotoviti lastnih sredstev za preživljanje, od tistih, ki bi to lahko, pa so bile pri tem premalo dosledne,« je povedala Marija Šauperl, direktorica Centra za socialno delo v Gornji Radgoni.
Prejemnik denarne socialne pomoči ne more biti v ugodnejšem socialnem položaju od tistih, ki delajo
Novi zakon naj bi torej bolj kot dosedanji spodbujal k iskanju rešitev za lastno preživetje,
predvsem pri tistih, ki to zmorejo. V zakonu namreč zelo jasno piše, da prejemnik denarne socialne pomoči ne more biti v ugodnejšem socialnem položaju od tistega, ki si sredstva za preživetje zagotavlja z delom ali na podlagi pravic iz dela. Na Centrih za socialno delo so namreč v nekaterih primerih ugotavljali, da je bil tisti, ki si je z delom ustvarjal sredstva za preživetje, v slabšem položaju od prejemnika denarne pomoči, še posebej, če so prihodki za malenkost presegali cenzus za pridobitev katere od pomoči ali dodatka družini. Novi zakon zato natančneje govori o ravnanju posameznika pri iskanju rešitve za svoj položaj, še preden mu je dodeljena denarna socialna pomoč. Tako bodo na Centrih za socialno delo pri ugo-• tavljanju pogojev za pridobitev denarne socialne pomoči upo-
od i. 1. 2003	odi. 7. 2002 do 1. 1.2003	od 1. 9. 2001 do 1. 7. 2002	
j 37.943 sit	34.149 sit	30.354 sit	SAMSKA OSEBA
37.943 sit	34.149 sit	30.354 sit	DRUŽINA prva odrasla oseba
26.560 sit	26.560 sit	26.560 sit	vsaka naslednja odrasla oseba, razen otrok
t 11.383 sit	11.383 sit	11.383 sit	otrok, ki so ga starši dolžni preživljati
11.383 sit	11.383 sit	11.383 sit	povečanje za enostarševsko družino
števali tudi, ali je prosilec izgubil zaposlitev po lastni krivdi, ali ni prijavljen kot iskalec zaposlitve, pa bi to lahko bil, in ali ni uveljavljal pravice po katerem drugem zakonu, da bi si izboljšal materialni položaj.
»Ugotavljali smo tudi, da materialne stiske, v kateri se je zaradi izrednih okoliščin znašla družina, nismo mogli rešiti z enkratno denarno pomočjo, kot je določal stari zakon. Neživljenjsko pa je bilo tudi to, da so se posamezniku, ki je zaprosil za denarni dodatek, upoštevali dohodki zadnjih treh mesecev, četudi mu je prenehalo delovno razmerje, vendar ne po njegovi krivdi,« je povedala sogovornica o nekaterih življenjskih situacijah, ki jih stara zakonodaja ni dovolj upoštevala,.
Določena je višina minimalnega dohodka za preživetje
Novi zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS številka 26/ 1) ne govori več o denarnem dodatku družini, ampak o denarni socialni pomoči. Na novo je določil višino minimalnega dohodka za preživetje, ki pa se bo v polni vrednosti uveljavil šele s prvim januarjem leta 2003. V tem prehodnem obdobju se bo znesek minimalnega dohodka poviševal za samsko osebo in prvo odraslo osebo v družini, ne pa tudi za otroke, saj bo zanje ostal nespremenjen ne glede na starost. In kdo je lahko prva odrasla oseba v družini? Za prvo odraslo osebo se šteje vlagatelj vloge za denarno socialno pomoč družini, to pa pomeni, da je to lahko žena ali mož, ne glede na to, ali je zaposlena ali ne. Vse na novo oddane vloge za denarno socialno pomoč na centrih za socialno delo že izračunavajo po novem
zakonu. Prejemnikom denarnega dodatka, katerim pravica po starem zakonu še teče, bodo le-tega preračunali v denarno socialno pomoč in jih o tem tudi obvestili. »Starim« prejemnikom denarne pomoči novih dokazil ni treba vlagati, pozorni pa morajo biti na to, kdaj jim pravica poteče, in bodo morali ponovno oddati vlogo, če seveda materialna ogroženost še traja.
Kljub višji materialni pomoči bo samo z njo težko preživeti
Pri preračunu bi se lahko zgodilo, da bi družina, ki ima več otrok, ki so dijaki ali študentje (novi zakon namreč ne razlikuje več otroke glqde na starost), lahko dobila nekoliko nižjo denarno socialno pomoč, zato pa je v novi zakonodaji varovalka, da tudi v prehodnem obdobju ali do uveljavitve končnega zneska za minimalni dohodek družina ne more prejemati manj pomoči kot bi je po stari zakonodaji.
Čeprav po novem zakonu družine, dosedanje prejemnice denarnega dodatka, ne bodo prikrajšane in bo s strani države socialno ogroženim zagotovljena večja materialna pomoč, pa Marija Šauperl meni: »Za družine, ki si zaradi nezmožnosti za delo ali zaradi omejene zmožnosti, invalidnosti, ne morejo zagotavljati lastnega preživetja, ta*znesek zelo težko zagotavlja preživetje.«
VESTNIK NA INTERNETU:
www.p-inf.si
Pedjelje z» tnternrtranje. d. d., Ul a. Novaka 13. Murska Sobota
Več pomoči družinam, ki so se zaradi izjemnih okoliščin znašle v težavah
In kako bo mogoče v prihodnje pomagati družinam, ki so se znašle v materialni stiski zaradi izjemnih okoliščin? Zakon predvideva izredno pomoč in enkratno izredno pomoč, ki jo lahko prejme družina v stiski, pa četudi presega kriterije za pridobitev denarne socialne pomoči. Enkratna izredna pomoč bo družini dodeljena v enkratnem znesku (znesek letno ne more presegati dveh zneskov določenega minimalnega dohodka), izredna pomoč pa je lahko dodeljena za več mesecev (znesek ne more presegati minimalnega dohodka samske osebe).
Pri dodeljevanju denarne socialne pomoči se bo upoštevalo tudi premoženje
Pomembna novost pri pridobivanju denarne socialne pomoči je tudi upoštevanje premoženjskega stanja. Kot kriterij za pridobitev pomoči se bo upoštevalo premoženje družine, ki je vredno več kot štiriindvajset minimalnih plač. Podrobnejša določila o tem, na kak način se bo premoženje upoštevalo kot kriterij za pridobitev pomoči, bodo določali podzakonski akti. Znano je že, da se bo kot premoženje štelo tudi osebno vozilo, katerega vrednost presega osemnajst minimalnih plač. Zakon pa tudi določa, katero je tisto premoženje, ki se ne upošteva. To je hiša, v kateri posameznik živi in mu pomeni osnovne bivalne prostore.
Novost zakona je tudi pomoč enostarševskim družinam. Denarna socialna pomoč družinam, v katerih živi roditelj sam z otroki, se bo povečala za trideset odstotkov minimalnega dohodka, ta pa trenutna znaša nekaj več kot enajst tisoč tolarjev.
Sprememba pa je pripravljena tudi za prejemnike denarne socialne pomoči, ki uradno niso več člani družine, vendar še živijo s starši in jim ti dajejo bivališče in hrano. Zakon določa razloge, zaradi katerih se denarna socialna pomoč dodeli v nižjem znesku, in sicer če je zagotovljeno bivanje za petnajst odstotkov, pri zagotovljeni prehrani pa za štirideset odstotkov minimalnega dohodka.
Trajna denarna socialna pomoč bo za osebe brez lastnih dohodkov in premoženja
Edini vir za preživljanje»bo zamenjala trajna denarna socialna pomoč, do katere so upravičeni posamezniki, ki so stari več kot šestdeset let, so nezmožni za delo, nimajo lastnih dohodkov in premoženja pa tudi nikogar, ki bi jih bil dolžan preživljati. Pomembno pa je vedeti, da so si upravičenci, ki hkrati izpolnjujejo pogoje za pridobitev državne pokojnine, najprej dolžni pridobiti le-to in jim potem pripada le razlika do višine denarne socialne pomoči, katere znesek je višji od državne pokojnine.
Vlogo bo treba opremiti z dokazili
In kakšen je postopek za pridobitev denarne socialne pomoči? Na Centrih za socialno delo je mogoče dobiti vlogo z navodili o potrebnih dokazilih. Vlogo za pridobitev denarne pomoči je bilo že doslej treba opremiti s številnimi dokazili, po novem pa bo treba dodati še nekatera. Z mnenjem invalidske komisije pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bo mogoče dokazovati upravičenost do dodatka za pomoč in postrežbo (po novem je to višina, ki velja po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju) ali nezmožnost za delo, dokazati pa bo treba tudi plačevanje preživnin. Vlagateljih večjih stroškov s pridobivanjem dokazil ne bodo imeli, saj tudi navodila za izvajanje zakona pravijo, da bodo pri dokazovanju premoženja veljale listine ali dokumenti, ki jih vlagatelji že imajo.
M. H. I
Občina Radenci - (pre)dolgo čakanje na vladno odločitev
Končno do prostorskega plana
S proračunom od želja od uresničitve
inila so kar tri leta, dokler od vlade nismo dobili prostorskega plana,« je na začetku ponedeljkove seje občinskega sveta v Radencih z grenkim priokusom ugotovil župan Herbert Šefer. Gre namreč za strokovno mnenje o usklajenosti predloga odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana radenske občine z obveznimi izhodišči republiških planskih aktov. Pri tem je imelo seveda glavno besedo Ministrstvo za okolje in prostor, oziroma njegov Urad za prostorsko planiranje.
In katere so poglavitne spremembe? Na področju vodnega gospodarstva je v ospredju gradnja obrambnih nasipov na desnem bregu Boračevskega potoka med regionalno cesto Raden-ci-Ljutomer in reko Muro. Predvidena je tudi gradnja 110 kV daljnovodov Radenci-Lenart in Lenart-HE Hrastje-Mota-Murska Sobota in rekonstrukcija RTP Radenci. Brez dvoma pa so precejšnjega pomena urbanistične zasnove naselja Radenci in njegove okolice. Za športne, rekreacijske
in turistične namene je urejeno nogometno igrišče v Radencih ter predvidena gradnja golfskega igrišča v katastrskih občinah Radenci in Rihtarovci, ki bo merilo 58,20 hektarja. Poleg tega načrtujejo, da bodo sanirali vse opuščene gramoznice in odlagališče komunalnih odpadkov v Hrastju -Moti.
Tudi poročilo o izvrševanju občinskega proračuna v prvem polletju 2001 je vzbudilo dokajšnjo pozornost svetnikov, predvsem zato, ker so nekatere posta-
vke pri prihodkih šele v začetnih fazah, medtem ko bo druge, kot so npr. davek na premoženje oziroma nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, zaradi nove odmere mogoče uresničiti v drugem polletju letos. Podobno je pri odhodkih, ki so od načrtovanih do polletja marsikje višji od načrtovane 50-odstotne rasti. Sicer pa se zneska prihodkov in odhodkov v tem obdobju bistveno ne razlikujeta, saj je prvih za dobrih 254,6 milijona tolarjev, drugih pa za nekaj več kot 253,4 milijona SIT.
Nič čudnega, če so pritrdili mnenju Janka Sečka, češ da bi spričo nenehnih podražitev kazalo čimveč zadev opraviti še letos, saj je negotovo, kaj jih čaka v naslednjem proračunskem letu. Svetniki so med drugim sprejeli predlog, po katerem bodo namenili okrog 10 milijonov dodatnih tolarjev za ureditev cestnega odseka Strmec. Dobrodošla pa je vsekakor tudi informacija o izvajanju investicijskih aktivnosti v letu 2001.
Radenski svetniki
so ugodno ocenili poročilo o izvajanju koncesije gospodarjenja z odpadki v prvem polletju 2001. Očitno so dosegli ob sodelovanju podjetja Saubermacher velike premike pri ločenem zbiranju odpadkov. Odlok o javnem redu, ki je prestal prvo obravnavo, pa bo doživel zaradi številnih pripomb s primeri iz prakse določene popravke.
Za njimi je rekonstrukcija regionalne ceste Radenci-Vučja vas, končujejo pa se tudi dela na odseku občinske ceste Boračeva-Janžev Vrh, in sicer med Boračevo in Žabjakom. Na vrsto bodo prišli še nekateri drugi cestni odseki, izjemen pomen pa pripisujejo dokončanju druge in tretje faze gradnje vodovoda na Kapeli, saj so na ta način zagotovili zadostno oskrbo z vodo v vsej občini.
Milan Jerše ■
Pred tednom vseživljenjskega učenja
Za vse generacije in vse situacije - LU Murska Sobota izbrali za koordinatorico prireditev
red desetimi leti se je začelo v Evropi neke vrste gibanje z namenom, da bi okrepili zavest med ijudmi o pomenu učenja od rojstva do smrti. Gre za neformalno učenje vseh generacij in za vse situacije.
Letošnji teden vseživljenjskega učenja (TVU) bo potekal od 15. do 21. oktobra in predvideno je, da se bodo medtem zvrstili dnevi odprtih vrat izobraževalnih ter drugih ustanov, ki posredujejo znanje, okrogle mize, delavnice predavanja, razstave idr. Lani je bilo v Sloveniji - v to akcijo se je vključila pred šestimi leti - blizu tisoč izvedenih programov v okviru tedna vseživljenjskega učenja. Dokaj aktivna pri tem (vsa leta) je tudi Ljudska univerza Murska Sobota, ki je pred tremi leti prejela priznanje Andragoškega centra Slovenije, Mestna občina M. Sobota pa jo je izbrala za koordinatorico prireditev.
Kot smo lahko slišali na pogovoru o aktivnostih v letošnjem TVU, bodo med drugim pripravili J. senje za učenje (stojnica med Trezinim senjem), ure pravljic v angleškem jeziku in pogovor za odrasle v angleškem jeziku na temo Tita-nic; določene aktivnosti bosta izvedla študijska krožka na Tišini in v Beltincih, nekatere osnovne šole idr. Že 9. oktobra pa bodo odprli svetovalno središče.
J. G.« J
M
WWK 13. september 2001
LOKALNA SCENA
5
V občini Moravske Toplice podelili priznanja
Mag. Erniša peti častni občan
Cipot: »Vedno več je tistih, ki bi trošili, vse manj pa tistih, ki bi denar prinesli«
O
bčina Moravske Toplice praznuje letos svojo peto obletnico in sed-
mo leto delovanja. Slovesna seja občinskega sveta je bila v petek, 7. septembra, v hotelu Vivat, udeležili pa so se je kar trije poslanci (Andrej Gerenčer, Geza Džuban in Ma
rija Požonec) ter župani občin Gornji Petrovci, Puconci in Grad Franc Šlihthuber, Lu
dvik Novak in Daniel Kala
mar. Čeprav so bili povabljeni vsi častni občani doslej, je prišel samo prvi, Jožef Kuhar, preostali (Smej, Olas, Dora) pa so se opravičili, enako tudi državna sekretarka za državno samoupravo Astrid Prašnikar.
Potem ko sta zaigrala brata Čarni, je spregovoril župan Franc Cipot: »V letošnjem letu se nad to občino zgrinjajo oblaki. Toda oblaki hitro pridejo in odidejo in tile že odhajajo, upam, da se bo to zgodilo čimprej. Sedmo, leto nekega podjetja je lahko razburkano, kajti to leto je ponavadi prelomno. Ali uspeš ali pa se ti kaj zalomi.
Prepričan sem, da se nam ne bo zalomilo in bomo uspešno delovali. Cilj občine je združeno okolje, ki lahko bogati na vseh ravneh.« Nato je naštel pridobitve občine in dodal: »Vse to je prineslo tudi, ne izključno, nova delovna mesta. Imamo manj ne-zaposlenih, kot je povprečje v regiji in Sloveniji. To seveda še ni dovolj, zato bomo še naprej
Župan Franc Cipot (na sredi) izroča priznanje častnega občana mag. Gezu Erniši (na levi). Foto: Jure Zauneker
delali v tej smeri. Vsi se moramo zavedati, da je občina gospodarsko podjetje, kjer je denar sveta vladar. Tu so prihodki in odhodki. Vedno več je tistih, ki bi želeli trošiti, vedno manj pa tistih, ki bi denar prinesli. Vse bolj se pojavljajo pogoji v stilu »če ne bo tega, pa bomo videli...«Treba se je zavedati, da država vsega ne more narediti. Zakaj pravim »država«? Zaradi razpisov, tuje pomoči, vlaganja sredstev iz tujih virov. Brez tega ni več mogoče voditi investicije v občini. Letošnje leto je bilo zelo uspešno. Tu so rastlinjaki, ki so sofinancirani
s strarji programa Phare in evropskih skladov, drugi takšen projekt je Art center, tretji pa vodovod, ki ga bodo začeli kmalu delati v Prosenjakovcih za sistem vodovodne oskrbe. Za to smo dobili neposredna sredstva od države.
Ne smem pozabiti še gradnje križišča v Prosenjakovcih in krožišča v Moravcih. V občini so tudi manjše, a pomembne naložbe, kot npr. gradnja cestnega omrežja v Fokovcih, nadaljevanje gradnje ceste V Andrejcih, Vučji Gomili, Čikečki vasi in še povsod tam, kjer ljudje že dolgo ča
kajo nanje. Cest v občini pa ni malo, njihova skupna dolžina je okrog 300 kilometrov. Pred nami je tudi gradnja čistilne naprave in kanalizacije v Bogojini, nad katero se oblaki počasi prevešajo.« Potem se je »dotaknil« še področja, kot so gasilstvo, šport, kultura, informiranje, šolstvo in sociala.
Najpomembnejši del slovesnosti pa je bila seveda podelitev priznanj najzaslužnejšim občanom oz. društvom. Priznanje občine sta prejela Ludvik Sočič, donedavni predsednik KS Nor-šinci, in Prostovoljno gasilsko
društvo Martjanci za 110 let delovanja. Posebno zahvalo je dobil Mirko Joviševič iz Prosenjakovce, ki se je kot komandir kasarne med vojno za Slovenijo brez problema predal s svojimi vojaki in tako rešil vaščane in kraj pred morebitnimi hujšimi posledicami. Nagrado občine je prejel kmetovalec Franc Molnar mlajši iz Sela, veliko zahvalno listino pa Jožef Nemeš iz Tešano-vec za večletno delo v kmetijstvu. Častni občan je postal mag. Geza Erniša, škof evangeličanske cerkve v Sloveniji. Erniša je bil rojen v Tešanovcih, sedaj pa živi v Moravskih Toplicah.
Vedno je pripravljen pomagati vsakemu človeku. Je zelo širokega svetovljanskega nazora, pokazal pa je, da so odnosi med ljudmi lahko velika spodbuda za doseganje blaginje v skupnem okolju. Svoje poslanstvo prenaša na široke množice, sam pa je pripomogel k ugledu in promociji občine, je bilo povedano v obrazložitvi. »To laskavo priznanje je dokaz vrednosti mojega dela in vseh tistih, ki mi pomagajo. Tudi drugi bi si zaslužili to priznanje. Svet se hitro spreminja, postavljajo se nove smernice. Treba je najti nove kvalitete. In taka prizadevanja vidim tudi v občini, v kateri živim. In srečen bom, če bom lahko še naprej pomagal pri odpravljanju razmišljanja, ki določa odnose glede na pripadnost religiji, nacionalnosti, jeziku. Temelj mora biti enakost med ljudmi. Potrudil se bom, da bom takšen, kakršen moram biti, in ne samo takšen, kakršen sem,« je dejal Erniša.
Tomo Koles ■
Slomškova 33, tel.: 536 1 5 60
VPISI NA IZREDNI ŠTUDIJ VISOKOŠOLSKIH STROKOVNIH PROGRAMOV:
POSLOVNA EKONOMIJA EPF MARIBOR sobota, 22. 9. 2001
POSLOVNI SEKRETAR
VSŠ MARIBOR do 25. 9. 2001
Vpis je še mogoč
eče že drugi teden novega šolskega leta in zanimalo nas je, kako je (bi-
lo) glede vpisa zadnje genera
cije osnovnošolcev v srednje šole v pomurski regiji.
Po podatkih Ministrstva R Slovenije za šolstvo in šport so imeli do 31. avgusta prosta vpisna mesta še na večini »naših« srednjih šol, največ pa na Srednji poklicni in tehniški šoli Murska Sobota, in to v dualnih programih zidar (17) in mizar (11), šivilja - krojač (16) elektrikar elektronik (12), elektrotehnik elektronik (8), strojni tehnik (8), po nekaj mest pa še v drugih programih. Dvojezična srednja šola Lendava bi lahko vpisala še 17 učencev v program gimnazija in 14 učencev v program trgovec, Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci je imela 15 prostih mest za poklicno izobraževanje kuharjev in 10 mest za natakarje, Srednja Kmetijska šola Rakičan pa 11 mest za program kmetovalec. Stanje se medtem ni bistveno spremenilo, tako da je vpis še vedno mogoč, čeprav je delo povsod steklo. Oddelke so torej oblikovali in delo v njih je steklo.
J. G. ■
Skupščina 00 ZB NOV Ljutomer
Ker so bili ljutomerski borci posebej angažirani pri pripravah na regijsko prireditev ob praznovanju 60. obletnice Osvobodilne fronte in 10. obletnice samostojne Slovenije, so skupščino, ki jo sestavljajo delegati krajevnih organizacij iz občin Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkrižje, opravili kasneje kot običajno. Navzočnost županov Ljutomera in Križevec Jožefa Špindlerja ter Feliksa Mavriča, ki je bil gostitelj tokratnega srečanja, predstavnika občine Razkrižje in drugih uglednih gostov je potrdila njihovo pripravljenost, da tudi v prihodnje tvorno sodelujejo z borčevsko organizacijo.
O tem se je pohvalno izrazil tudi predsednik OO ZZB NOV Ljutomer Franjo Štebih, ki je nanizal v poročilu o delovanju občinskega združenja v letih 2000 in 2001 ter predlogu programskih usmeritev celo vrsto konkretnih vprašanj. Tako načrt preobrazbe borčevske organizacije odpira možnost, da se v njene vrste vključijo tudi mlajši državljani, ki niso bili udeleženci NOB, so pa simpatizerji in zagovarjajo ideje osvobodilnega boja. Na ta način so sprejeli 39 novih članov, nekaterim med njimi pa so na skupščini slovesno izročili izkaznico, značko in nagelj. Ravno pomlajevanje članstva bo ena poglavitnih nalog združenja ljutomerskih borcev, ki vključuje sedaj 321 posameznikov, katerih povprečna starost je več kot 78 let. Zaradi starosti in iz zdravstvenih razlogov marsikdo ne more več aktivno delovati. Danes z zadovoljstvom ugotavljajo, da je postala njihova organizacija s pomladitvijo aktivnejša in bolj odprta javnosti, zato si bodo prizadevali, da mlado generacijo vzgajajo in usposobijo za domoljubne državljane, ki bodo tudi v prihodnje negovali svetle tradicije NOB. Veliko pa si obetajo zlasti od povezovanja s sorodnimi veteranskimi združenji.
Kot čedalje bolj humanitarna asociacija vodi posebno skrb za reševanje vsakodnevnih socialnih in zdravstvenih vprašanj borcev, katerim skušajo zagotoviti uresničevanje statusnih pravic. V zvezi s socialnim področjem pa razpravljale! niso mogli mimo izplačevanja odškodnin žrtvam vojnega nasilja. S precejšnjo mero grenkega priokusa so •opozorili, da je država začela izplačevati simbolične zneske šele sedaj, ko je večina upravičencev že pod rušo. Posebno skrb bodo v prihodnje namenili tudi varstvu 32 spomenikov in spominskih znamenj, pri čemer nalaga lanskega februarja sprejeti zakon o kulturni dediščini več obveznosti lokalnim skupnostim. Predlagali so, da se za spomenik državnega pomena razglasi tudi park s spomenikom I rvega slovenskega tabora, ki je zgodovinskega pomena ne le za Ljutomer, ampak tudi za vso Slovenijo, zato so se razpravljale! zavzeli, da občine čimprej podpišejo predlagani sporazum o skupnem financiranju njihove redne dejavnosti in spomeniškega varstva, s čimer bi lahko ohranili bogato dediščino uporništva ljudi z Murske polja in Slovenskth goric.
Milan Jeršel
Otvoritev obnovljenega gasilskega doma v Sebeborcih
Andrejci najlepši kraj v občini
O
Nemški in ruski citat »uokvirila« županov govor
tvoritev obnovljenega vaško-gasi-Iskega doma s prizidkom za garažo in šeststeznim streliščem za
avtomatsko puško je bila glavna točka osrednje prireditve v Sebeborcih, ki je potekala v okviru moravskotopliškega občinskega praznika. Na začetku je spregovoril predsednik KS Sebeborci in predsednik domačega gasilskega društva Slavko Škerlak: »To, da osrednja proslava poteka pri nas, je priznanje našemu kraju. Uspeli smo realizirati več projektov v višini več milijonov. Čakata nas še ureditev poti in razsvetljave na dveh pokopališčih, vse to pa bo dokončano najkasneje do 1. novembra.« Naj dodamo, da so bili Sebeborci lani razglašeni za najbolj urejen kraj občine in Pomurja.
Tudi sedaj so bila podeljena priznanja in nagrade najbolj urejenim domačijam in osnovnim šolam, podelila pa sta jih podžupan Jožef Matis in vodja TlC-a v Moravskih Toplicah Elica Horvat, ki je bila tudi predsednica občinske ocenjevalne komisije.
V akciji Moja dežela - lepa in gostoljubna so bili izvzeti Bogojina, Selo in Moravske Toplice, ker so uvrščeni v druge kategorije. Tako so dobili naziv najlepše urejenega kraja Andrejci, ki bodo dobili za nagrado finančno pomoč občine pri postavitvi tabel.
Najbolj urejena osnovna šola je v Fokovcih, v akciji internega značaja za najlepši »grunt« in najlepšo domačijo pa je prišlo 28 predlogov. Najkmetijo ima družina Vitez iz Tešanovec, najdomačijo pa družina Danč iz Kančevec.
Obe sta dobili za nagrado tudi uokvirjeno fotopovečavo svojih domov.
Predsednik KS Slavko Škerlak in moravskotopliški župan sta skupaj prerezala otvoritveni trak obnovljenega gasilskega doma. Foto: T. K.
Od povabljenih gostov je spregovoril nekaj besed poslanec Geza Džuban, na trenutne razmere pa se je ozrl župan Franc Cipot: »Za 7. september kot praznik občine smo se odločili, ker je na ta dan pred nekaj desetletji stroka tudi formalno izrekla mnenje, da je s termalno vodo v Moravskih Toplicah mogoče narediti več kot samo ogrevati stanovanja. Naj začnem s citatom nemškega filozofa: Ustvarjati pomeni dvakrat živeti. In to počnemo v naši občini. Poskušamo iti v korak z našimi ljudmi. Marsikdaj smo uspeli, pri vsem pa ne, ker je to nemogoče. Podatki od zunaj pa kažejo, da smo ena najuspešnejših občin v Sloveniji.« Nato je naštel vse pridobitve in ponovil besede, ki smo jih slišali že na slovesni seji v hotelu Vivat, in končal: »Bera sredstev iz letošnjih evropskih in državnih skladov znaša več kot 250 milijonov.
Če imaš dobro idejo in znanje, si že daleč. Prepričan sem, da laskavi naziv najlepšega kraja pred letom dni ni bil zadnji. Sebeborci bodo imeli prednost pri investicijah, ker so tu marljivi ljudje z vodstvom, ki zna motivirati. Takšnih krajev je v naši občini še več, tam, kjer tega ni, pa bodo morali resno razmisliti o svoji prihodnosti. In naj končam tokrat z ruskim citatom: Znanje dela človeka svobodnega in velikega.«
V kulturnem programu so nastopila dekleta iz pevskega društva Prekmurke pod vodstvom profesorja Jožeta Vukana ter plesalke in plesalci folklorne skupine kulturno-turi-stičnega društva iz Tešanovec. Po prireditvi so bili vsi udeleženci vabljeni na pogostitev, osebje okrepčevalnice Dom pa je poskrbelo, da ni bil nihče lačen ali žejen.
Tomo Koles ■
6 GOSPODARSTVO 13. september 2001 Wfl|M
Pletivo, ki plete v Pletilstvu
Vozel rešitve naj bi se razvezal
Arcont IP, invalidsko podjetje z dobičkom

Iščejo invalide za zaposlitev
Prevzem Pletilstva se obeta iz domačih logov
ekstilno podjetje tam nekje z roba gozda, če se izrazim v prispodobi, prosenjakovski Tekstil Pletilstvo, je s svojim programom in svojimi zaposlenimi zares živelo tam nekje na robu in rezalo in še reže kruh približno 370 zaposlenim, od tega jih je nekaj več kot dvajset sicer v prav tako
nerazvitem Ormožu.
Zadnje čase prihaja v ospredje, saj se ubada z nekaterimi problemi, ki pa po ocenah naj ne bi bili nepremostljivi. Na to pro-senjakovsko podjetje začenjajo opozarjati predvsem nekateri poklicni »revolucionarji«. Zgodba spominja na čas nekaj več kot dvajset let nazaj, ko je bilo podjetje po upokojitvi njegovega ustanovitelja in poznejšega direktorja tik pred tem, da se sesuje. Takrat ga je prevzel in odrešil Ernest Edry in pod njegovo taktirko je podjetje postopno raslo, tako po obsegu posla in številu zaposlenih kot tudi programih v usmeritvi v oblačilni program za prosti čas, avtomobilske prevleke in netkani tekstil. Čeprav je podjetje lansko leto končalo z milijonom dobička, kaže, da ga primež krize delovno intenzivne panoge ni zaobšel. Kljub vezanosti polovice proizvodnje na dodelavne posle se ni moglo izogniti padanju dodane vrednosti. To kaže podatek o ustvarjenem prihodku na domačem in tujem trgu, kjer je razmerje krepko v korist domačemu trgu ob dejstvu, da gre v primeru šivanja prevlek za posredni izvoz, saj so kooperavti Preventa. Tako je v lanskem letu zaposleni ustvaril 1.766 tolarjev dodane vrednosti. Kazalec tež-
va zgodba novo dimenzijo, namreč začela so se pogajanja s skupino podjetnikov, ki je ponudila odkup družbe pooblaščenke. Zapisati je treba, da skupina oziroma podjetje nima nobene institucionalne povezave s Krekovo banko. V odkup naj bi bile ponujene delnice družbe pooblaščenke, ponudba pa znaša tisoč tolarjev za delnico. Če upoštevamo, da je v pooblaščenki 6450 delnic, bo dobila skupina kontrolni paket delnic za okrog šest milijonov tolarjev. Ali je to ob 1,1-milijardni vrednosti sredstev in skoraj 500 milijonih vrednosti kapitala realna cena, je seveda drugo vprašanje. Po nekaterih ocenah je kljub zadolženosti, ki pa je rešljiva z dosledno izvedbo sanacijskega načrta, delnica podjetja realno vredna vsaj štiri tisoč tolarjev. Ali bo podjetje preživelo ali potonilo v tranzicijski mlakuži, je drugo vprašanje. Vložek v lastništvo je sorazmerno nizek in ga po tej ceni brez večjega tveganja ni težko izvesti. O učinkih pa več naslednjič, ko bodo novi lastniki, ki naj bi bili pred koncem posla, povedali kaj več.
Varstroj Lendava
Rast podjetja, ki preseneča
red skoraj štirimi leti je na enem od sestankov kolegija družbe Arcont, d. d., direktor Branko Kurbus predlagal, da bi ustanovili invalidsko podjetje. Med zaposlenimi so imeli namreč precej delovnih invalidov pa tudi mladih, ki so končali šolanje s prilagojenim programom, podjetje pa tudi še ni bilo poslovno tako uspešno, kot je danes. Ko so ugotovili, da imajo vse možnosti za ustanovitev invalidskega podjetja, pa tudi obetaven proizvodni program zanj, so izdelali elaborat in ga konec ose-mindevetdesetega leta oddali pristojnim službam. Po letu čakanja so dobili konec novembra devetindevetdeset z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve potrebno predsoglasje za ustanovitev podjetja. Novoustanovljeno podjetje Arcont IP, d. o. o., je tako začelo poslovati s prvim januarjem 2000, konec februarja pa je dobilo potem tudi dokončno soglasje, da lahko posluje kot invalidsko podjetje. Začeli so s triinšestdesetimi delavci, sedaj pa jih je zaposlenih dvainsedemdeset.
Pogoj za ustanovitev invalidskega podjetja je bila tudi zahteva, da je ostalo v matičnem podjetju pet odstotkov vseh invalidnih delavcev, v invalidskem podjetju pa so morali zaposliti v predpisanem razmerju štirideset odstotkov invalidov in šestdeset odstotkov delavcev brez tega statusa. Invalidsko podjetje sedaj opravlja različne storitve vzdrževanja, vratarske službe in notranjega transporta tudi za matično podjetje, njihov glavni proizvodni program pa je izdelovanje oken in vrat. Invalidnim delavcem so poiskali v sodelovanju z Zavodom za rehabilitacijo invalidov glede na
njihove omejitve oziroma zmožnosti ustrezna delovna mesta, to pa so na posvetovalnih pogovorih preverjali tudi vse lansko leto. »Konec lanskega leta pa smo začeli v sodelovanju z murskosoboško enoto Zavoda za rehabilitacijo invalidov še z usposabljanje^ težje zaposljivih delavcev, vendar jih je za delo kar težko pridobiti, najbrž zaradi dokaj visokih socialnih prejemkov,« je povedal direktor podjetja Arcont IP Boris Sovič.
Proizvodni program izdelovanja oken in vrat je bil donosen že takrat, ko ga je opravljalo matično podjetje, tako da je dobilo invalidsko podjetje od
»matere« zelo trdno popotnico za uspešno poslovanje. Sicer pa jo k temu posredno zavezuje tudi pogodba o ustanovitvi, saj mora v primeru neuspešnega poslovanja matično podjetje spet prevzeti vse zaposlene. Invalidsko podjetje je tako prevzelo proizvodnjo oken in vrat, zastopajo pa tudi nemško družbe Novoferm z raznovrstnimi kovinskimi vrati. In v primerjavi z drugimi slovenskimi invalidskimi podjetji gornjeradgonsko zelo uspešno posluje.
»Lani smo poslovali z dobičkom in tako ugodni so bili rezultati tudi ob letošnjem polletju,« je povedal sogovornik. V podjetju Arcont IP so v letošnjih šestih mesecih obseg proizvodnje in prodaje v primerjavi z lanskim letom povečali kar za 65 odstotkov. Za tako hitro rast podjetja pa bi potrebovali še več zaposlenih. Toda le z zaposlovanjem neinvalidov bi porušili predpisano razmerje med zaposlenimi, vendar pa med invalidi ni prave pripravljenosti, da bi se zaposlili. »Če ne bomo dobili zunanjih invalidov, ki bi jih lahko zaposlili, nam bo to ovira v razvoju in bomo določena dela morali prepustiti kooperantom,« je izjavil Sovič.
Morda pa je bilo zaposlovanje invalidov v pomurski regiji nasploh premalo spodbujano tudi s strani države, saj v Sloveniji deluje sto sedemde
set invalidskih podjetij, a le tri v Pomurju, pa čeprav bi bila pri reševanju bremena invalidnih delavcev tudi za pomurska podjetja še kako dobrodošla. Država je namreč invalidska podjetja oprostila plačila prispevkov za socialno zavarovanje, in to za vse zaposlene, ta denar pa lahko podjetje nameni za razvoj in investicije ter za izboljšanje delovnih razmer. Pripada pa jim tudi splošna državna pomoč za zaposlovanje invalidov.
Arcont IP tako vsako leto vlaga v nakup novih in sodobnejših strojev, v začetku letošnjega leta pa so kupili v Murski Soboti še proizvodne prostore Akse v stečaju. »Sedanji prostori, ki jih imamo v najemu od matične družbe, so za nas že skoraj pretesni in glede na razvoj ustanoviteljice jih bo kmalu potrebovala sama. Tako predvidevamo za konec prihodnjega leta selitev proizvodnje,« je povedal Boris Sovič. Sicer pa inva-. lidsko podjetje Arcont IP s svojo proizvodnjo in storitvami ni povsem navezano na matično podjetje, kot to poznajo v drugih invalidskih podjetjih. Zanj namenjajo dobro polovico proizvodnje, preostalo pa prodajo na zunanjem trgu. »Odvisnost od matere se zmanjšuje, to je naš cilj, prodaja na zunanjem trgu pa nam zelo raste,« je še dejal Boris Sovič.
M. H. ■
kega položaja so obveznosti do virov sredstev, ko so znašale dolgoročne obveznosti nekaj več kot 140 in kratkoročne nekaj več kot 520 milijonov tolarjev. Toda prihodki iz poslovanja kažejo, da so bile razmere obvladljive. Obstaja pa realna možnost, da se podjetje reši dolgoročne zadolženosti s krediti za gospodarski razvoj manjšin, kjer je prišlo do spremembe uredbe. Finančni kazalci kažejo, da bi se podjetje, ki je v 55,5-odstotni lasti družbe pooblaščenke, ki so jo ustanovili notranji delničarji in 30-odstotni lastnik sklad Modri val, lahko rešilo. To so poskušali najprej s širitvijo lastne prodajne mreže, s katero so poskušali reševati tekočo likvidnost, vendar se ta očitno ni obnesla, zato je bil pripravljen sanacijski program, po katerem bi se podjetje lahko rešilo finančne zanke. Po tem scenariju, ki v zgodbi, ki se v Pletilstvu dogaja sedaj, ni preklican, naj bi se podjetje de-zinvestiralo v nepremičnine v Ljubljani in Ormožu, zmanjšalo število zaposlenih in povečalo produktivnost. Ocene poznavalcev so, da so v produktivnosti in organizaciji še rezerve. Ko se govori o ljudeh, pa se takoj pojavijo revolucionarni apetiti, ki pa so glede na okolje, v katerem podjetje deluje, neupravičeni.
Po umiku dosedanjega direktorja Ernesta Ebrya v pokoj, dobi-
V Pomurju 4 večja gradbišča
K
03 O
ra
N
GO
CE
eptembra oziroma do konca leta bo v Sloveniji odprtih 24 večjih gradbišč na državnem omrežju, s katerim upravlja in skrbi za vzdrževalna in obnovitvena dela Direkcija RS za ceste. Zaradi večjih gradbišč na prometnejših glavnih in regionalnih cestah bo nekaj delnih zapor, poponih zapor pa v jesenskem času ne predvidevajo.
Največ gradbišč bo na Štajerskem, s tem da so pomur-cVr, r«tnn nmrpUe kar vključili nod Štajersko (ooleg tega
03

Pospešeno vlaganje za sodobne izdelke _________________i______
Osemnajst milijonov dobička namenili za rezerve
a deveti skupščini delničarjev Varstroja, ki je bila konec avgusta, so delničarji, ki so zastopali dobrih šestinštirideset odstotkov kapitala - skupščine se ni udeležil SRD, ki ima sedemindvajset odstotkov kapitala -, potrdili vse predlagane sklepe. Sprejeli so poslovno in revizijsko poročilo’ ter imenovali revizorja, strinjali pa so se tudi s predlogom uprave, da namenijo osemnajst milijonov tolarjev dobička za rezerve družbe. Ustanovni kapital Varstroja je petsto osemdeset milijonov tolarjev, v rezervnem skladu pa je treba imeti deset odstotkov te vrednosti, torej oseminpetdeset milijonov tolarjev, to pa je tudi pogoj za izplačevanje dividend delničarjem.
Dolga državi niso poravnali z delnicami
Lanska skupščina ni bila tako enotna, saj so zunanji delničarji nasprotovali predlogu uprave, da dobiček iz leta ’99 v višini petindvajset milijonov tolarjev namenijo v sklad lastnih delnic, s katerim bi poravnali dolg državi. »Z zamenjavo vlade se je ta proces zavrl pa tudi ponudba, ki smo jo prejeli od države, za nas ni bila ravno ugodna.
Predlagali so zamenjavo po nominalni vrednosti delnice, ki je tisoč tolarjev, knjižna pa je ti
soč sedemsto za delnico. Ob zamenjavi delnic bi morali v breme poslovanja družbe knjižiti to razliko, ki pa ne bi bila majhna, saj gre za petdeset tisoč delnic družbe,« je razloge, zakaj niso speljali načrtovanega odplačila dveh dolgoročnih državnih posojil z delnicami, pojasnil direktor družbe mag. Štefan Kepe.
Tako so sedaj osem odstotkov delnic družbe, ki jih imajo v skladu lastnih delnic, ponudili v odkup dvema velikima družbama iz tujine, ki sta tudi njihova strateška poslovna partnerja.
so še predstavljena dela na Gorenjskem, v Zasavju, na Primorskem in Dolenjskem). V Pomurju bodo torej to jesen 4 večja gradbišča na državnih cestah: ureditev regionalne ceste skozi Apače (polovična zapora v septembru in oktobru), ureditev regionalne ceste Vučja vas-Križevci (polovič-
Pobot z delavci za manj izplačane plače
Družba pa se je v lanskem letu pobotala tudi z delavci glede premalo izplačanih plač v letih od '96 do ’98.
Dogovorili so se za poravnavo v dveh delih, s tem da so se delavci odpovedali obrestim. Polovico zneska so delavci že prejeli februarja letos, drugi del pa bodo prejeli februarja prihodnje leto.
S tem dejanjem naj bi se družba tudi dokončno rešila bremen preteklega poslovanja in stopila na pot hitrejšega razvoja. To bi ji moralo prinesti tudi pospešeno vlaganje v posodobitev proizvodnje in produkte.
Sto milijonov za barvarno
V Varstroju so ponosni na barvarno za praškasto barvanje, za katero so namenili 110 milijonov tolarjev, in ki je tudi največ-
na zapora ceste v dolžini 4,5 km je že vzpostavljena in bo trajala do prihodnjega leta), izvedba krožnega križišča v Gederovcih (R 2-440 in R2-441, dela že potekajo, delna zapora pa bo do konca oktobra) ter izvedba krožnega križišča v M. Toplicah (R 2-442, odsek 1318, z deli bodo pričeli predvidoma v drugi polovici septembra, polovična zapora pa bo do konca leta). BBP ■
ja investicija v zadnjih petnajstih letih. Sodobna barvarna bo pomembno prispevala k usklajeni proizvodnji ali čim hitrejšemu pretoku materiala skozi proizvodni proces, to pa so si zastavili v projektu Vpeljava sinhronizirane proizvodnje v družbi Varstroj.
Bogatejši pa so tudi za sodoben portalni CNC-rezalnik za avtogeno in plazemsko rezanje, za katerega so odmaknili trideset milijonov tolarjev. Učinki posodobitve bodo v poslovnih rezultatih vidni šele konec tega leta, s tem da so obseg proizvodnje in prodaje z istim število zaposlenih že lani povečali za nekaj manj kot petnajst odstotkov. Dvesto delavcev je namreč ustvarilo za milijardo in štiristo pet milijonov tolarjev prodaje, od tega za osemsto petdeset milijonov doma.
Vir investicij so jim v glavnem lastna sredstva, le za nakup barvarne so si za petintrideset odstotkov vrednosti pridobili dolgoročno državno posojilo od MEOR-ja.
»Tako cilj družbe še vedno ni izplačevati dividende, ampak vlaganje v posodobitev, kajti v Varstroju z zastarelo opremo ne moremo konkurirati ne doma ne v tujini. Investicijski ciklus pa se je začel šele v zadnjih dveh letih,« je povedal direktor lendavske družbe, ki se tudi že pripravlja na poslovno odličnost.
Ob povečanem vlaganju v posodobitev procesa proizvodnje naj bi letos ustvarili petodstotni dobiček na ustanovni kapital ter za deset odstotkov povečali prodajo in proizvodnjo.
Roboti za varjenje
Ob vlaganju v proizvodnjo pa posodabljajo tudi ponudbo lastnih izdelkov za trg. Ob rezalni mizi so trgu ponudili še sistem segmentnega odsesavanja in opremo za filtriranje zraka. V enoti za proizvodnjo varilne tehnike so začeli s proizvodnjo inverter-skih naprav, ki so prihodnost varilne tehnike, saj se klasični transformatorji ukinjajo, ponos njihove proizvodnje pa je VPS 5000 pulsni MIG, ki spada prav v vrh evropske tehnologije. Z japonsko korporacijo OTC so začeli tudi s proizvodnjo robotskih naprav za varjenje, katerega del bo tudi v Varstroju izdelan VPS, njihova pa bosta tudi obračalna naprava in ogrodje. »Ob vedno večji zahtevi po specialnih varjenjih v tem vidimo tržno nišo na domačem trgu,« je izjavil sogovornik. Vrednost posameznega robota je od dvajset do trideset milijonov, v Varstroju pa prvega že pripravljajo tudi za domačega kupca.
V lendavskem podjetju namreč deluje raziskovalna enota s sedmimi visoko usposobljenimi inženirji, ki so ob sodelovanju s poslovnimi partnerji iz Italije in Poljske razvili tudi nove produkte. »To je že lahko začetek do-* ločene kooperacije,« je izjavil prvi mož Varstroja mag. Štefan Kepe. S svojimi proizvodi pa se bodo predstavili tudi na največjem sejmu varilne tehnike v Essnu, ki poteka vsaka štiri leta in ki je pomembna naložba.za promocijo in trženje.
M. H. ■
HiHK 13. september 2001
GOSPODARSTVO
7
Vinogradniška družina Kocuvan iz Sovjaka
Dvestoletno tradicijo bodo
V Termah 3000 avgusta več kot 110 tisoč dnevnih kopalcev
»Zbrali smo
1
nadaljevali tudi otroci
»Za uspeh se je treba precej truditi, zato je pomembno sodelovanje celotne družine
inogradništvo ima pri družini Kocuvan iz Sovjaka že dvestoletno tradicijo, s pridelovanjem grozdja se zdaj ukvarja Jakob, pri čemer mu pomaga njegova celotna družina - žena Cecilija, hčerki devetnajstletna Kristina in osemnajstletna Anemari ter šestnajstletni sin Jože. Pred tremi leti so začeli vina stekleničiti (imajo svojo polnilnico), leto dni nazaj so tudi registrirali prodajo ter degustacijo vin in v ta namen so preuredili dvesto let staro »prešo« za sprejem gostov.
Družina Kocuvan ima v lasti 16.000 trstov na površini štirih hektarjev, letno pa stisnejo od 30.000 do 35.000 litrov vina. Svoja vina prodajajo pod blagovno znamko Sovjak s sovo na etiketi, pridelujejo pa kar nekaj sort grozdja, med katerimi so najpomembnejši renski rizling, traminec in sauvignon. Med temi se najbolj ponašajo z renskim rizlingom, ki ga tudi največ pridelajo in za katerega so prejeli kar nekaj nagrad na ocenjevanju vin, lansko leto na ljubljanskem vinskem sejmu pa so dobili priznanje za najboljši renski rizling v evropskem merilu.
Za tovrstne uspehe pa je potrebno veliko dela, zato, kot poudarja Jakob, brez pomoči celotne družine ne bi šlo. Sam je poleg tega še v službi, žena je doma, vsi trije otroci pa še obiskujejo šolo. Kristina bo oktobra začela obiskovati Pedagoško fakulteto, Anemari obiskuje zadnji letnik Srednje gostinske šole,
Družina Kocuvan ohranja vinogradniško tradicijo in jo še dodatno izpopolnjuje.
pogum m zvišali cene za prihodnje leto!«
Nič več popusta na popust -Popestritev »travniške ponudbe« na poletnem bazenskem kompleksu
Jože pa drugi letnik Srednje kmetijske šole. Oče Jakob ie za' dovoljen s prizadevanji vseh treh, še posebej Jože prevzema že veliko vinogradniških in kletarskih opravil. Ker ugotavlja Jakob, da imajo voljo do dela, razmišlja tudi, da bi v prihodnje dejavnost še razširili, vendar pa pravi, da morajo otroci prej končati šole. Že zdaj prihaja k njim veliko gostov, vendar pa bi jim želeli ponuditi še več, zato bi razvili turistično kmetijo z možnostjo prenočitev in dodatne ponudbe.
Seveda je ob vsem tem treba skrbeti za promocijo, saj je potrebno vzpostavljati stike z ljudmi, vendar pa Jakob pravi, da gre pri tem za dolgotrajen proces, ki
pa pri njih že kaže pozitivne učinke. V ta namen so vključeni tudi v ponudbo vinske ceste VTC 13, veliko ljudi jih tudi obišče spotoma ob ogledu bližnjega mlina na veter na Stari Gori, predstavljajo pa se tudi na raznih sejmih. K njim zahajajo ljudje s celotne Slovenije, največ pa jih pride s celjske in koroške strani. Ker se pri Kocuvanovih zavedajo, da je potrebno gostu ponuditi le najboljše in hkrati tudi nekaj izvirnega, so preuredili dvesto let staro »prešo« za po-skušnjo vin. Jakob dodaja, da je ljudem ta ambient zelo všeč, saj se ob pristni kmečki podobi prostora bolj sprostijo. V »preši« visijo tildi vsa priznanja, ki so jih prejeli za svoja vina, med njimi
Nova polnilna linija družbe Kapela
Posodabljanje in obnove
pa zasledimo tudi diplomo Anemari, ki se je lani s šolo udeležila državnega tekmovanja v spoznavanju in postrežbi vina ter dosegla prvo mesto.
Trgatev pri Kocuvanovih je nekaj posebnega, saj traja kar teden dni. Takrat povabijo prijatelje in sorodnike, ob koncu pa je seveda zabava. Dela je torej za vseh pet članov družine več kot dovolj in Jakob poudarja, da se je treba za preživetje precej potruditi. Še posebej težko je prodreti na trg, vendar je Jakob prepričan, da lahko na današnjem trgu uspeš le s kakovostjo in sami zdaj prodajajo vino že po celotni Sloveniji. Na tržišču se srečujejo tudi s številno konkurenco, najhujša so poceni vina npr. iz Makedonije, čemur pa slovenski vinogradniki ne morejo konkurirati, saj je pri nas dražja proizvodnja. Prav tukaj pa ima svoj pomen kakovost, s katero se naša vina še posebej ponašajo.
Darja Tibaoti
letošnjimi rezultati smo zadovoljni, pri fizičnih rezultatih dosegamo indekse od 135 do 200; število kopalcev se je podvojilo, prodajala pijač se je povečala z indeksom 135, prenočitve pa z indeksom 138,« je komentiral letošnje poslovanje direktor Zdravilišča Moravske Toplice Dušan Bencik. Temu primerni so finančni rezultati: čisti dobiček prvega polletja je 133 milijonov SIT, lani v takem času je znašal 73 milijonov SIT.
Razlogi so vsekakor v preteklih naložbah, npr. v Terme 3000 in aktiviranje apartmajskega naselja, zaradi večjega števila gostov se je povečala tudi zunajpenzionska poraba, poleg tega pa so sprejeli določene ukrepe: ni več popustov na popuste - če je kdo upokojenec, lahko koristi ta popust, »prijatelji zdravilišča« pa spet drugi popust; natančno so določili, da ima zastonj bivanje le otrok, ki pride z obema staršema. Lani so se nekateri kar znašli: prišla je mama z dvema otrokoma, ona je plačala, otroka pa sta bila v zdravilišču zastonj. Tudi s tujimi partnerji so se natančneje dogovorili in določili »hišni red«, sicer pa sodelujejo že s 50 partnerji - agenti. V strukturi gostov v hotelskem delu imajo 70 odstotkov tujih in 30 odstotkov domačih gostov. Tudi v glavni sezoni je ostalo razmerje enako, čeprav je bilo v preteklosti več domačih gostov. V prvem polletju je bilo 112 tisoč dnevnih kopalcev, skupaj s stacionarnimi gosti pa jih je bilo 271 tisoč. Že tradicionalno je bilo največ kopalcev ob koncu tedna pred 15. avgustom, skupno pa je bilo ta mesec 113 tisoč kopalcev.
Pri zunajpenzionski ponudbi so cene prilagajali inflaciji, z osmimi »šanki travniške ponudbe« pa so zelo povečali prodajo in ugodili željam kopalcev. Ta čas so njihove hotelske cene še za 20 odstotkov nižje kot na Bledu ali v Portorožu, zadnja leta pa sodi Ajda po penzionski ponudbi prav v vrh slovenske turistične ponudbe, in čeprav so nekaj let ostali pri istih cenah, jih bodo prihodnje leto zvišali. »Po nekaj letih mirovanja smo zbrali pogum, predvsem zaradi popestritev in povečanja kakovosti storitev, in povečali penzionske hotelske cene od 8 do 11 odstotkov,« je povedal Bencik.
Ta čas je vseh zaposlenih 362, samo sezonskih pa imajo okrog 20. Med pomembnejše naložbe v prihodnosti spada dokončanje igrišča za golf ter začetek igralniške dejavnosti skupaj s Casinojem Maribor, ki jo bodo uredili v kletnih prostorih Term 3000. Tako prostori (v četrti gradbeni fazi) kot igralni aparati so že pripravljeni, še ta mesec pa bodo podpisali pogodbo o sodelovanju.
Bernarda B. Peček ■
Okoljevarstveni izobraževalni CD ROM
Petdeset zaposlenih trenutno še obdeluje 110 hektarjev vinogradov, vendar jih bodo morali večino vrniti po letošnji trgatvi
Eko šola se seli
družbi Kapela, Vinogradništvo in vinarstvo so bogatejši za novo polnilno linijo, ki so jo predali namenu na priložnostni slovesnosti konec prejšnjega meseca. Podjetje, ki praznuje letos 80-letnico delovanja, je naslednik banovinskega posestva, ki je bilo na Kapeli ustanovljeno leta 1921, danes pa se ukvarja z vinogradništvom in vinarstvom. Za vinogradništvo in vinarstvo so se specializirali že pred desetletji, saj so zgradili leta 1959 prvo okroglo klet v Sloveniji, v njej pa še vedno zorijo vrhunska vina Radgonsko-Kapelskih goric.
Čeprav procesi denacionalizacije niso obšli tudi kapelskih vinogradnikov, namenjajo v podjetju v zadnjih letih posebno pozornost posodabljanju kletarske opreme in obnovi vinogradov. Od leta 1997 so za to namenili več kot poldrugi milijon mark, letno pa obnovijo od dva do tri hektarje vinogradov.
Najpomembnejša letošnja naložba je zamenjava polnilne linije z zmogljivostjo 2.500 steklenic na uro, zanjo pa so odšteli 50 milijonov tolarjev. V podjetju Kapela bodo tudi v prihodnje nadaljevali z obnovami vinogradov, načrtujejo pa tudi obnovo upravne zgradbe.
Petdeset zaposlenih trenutno še obdeluje 110 hektarjev vinogradov, vendar jih bodo morali
podjetju že prilagajajo novim razmeram. Ker bodo precej površin morali vrniti že po letošnji trgatvi, si prizadevajo, da bi z novimi lastniki našli ustrezen dogovor o odkupu grozdja, saj so doslej odkupili le slabih deset hektarjev vinogradov. Družba Kapela uspešno sodeluje tudi s podjetjem Radgonske gorice, ki je v Kapeli pomemben delničar.
Ludvik Kovač ■
večino vrniti denacionalizacijskim upravičencem, zato se v
Z novo polnilno linijo bodo lahko napolnili 2.500 steklenic na uro. Foto: NJ

na spletne strani
Okoljsko izobraževanje s pomočjo medija, ki omogoča multimedialnost in interaktivnost in je pri otrocih nadvse priljubljen
ada Pavšer, nacionalna koordinatorka Eko šole kot načina življenja, Andreja Hribernik, predstavnica podjetja Creativ Novi mediji, Branko Škafar, avtor priredbe za Slovenijo, ter Milan Bogataj kot predstavnik založnika Pomurskega ekološkega centra so predstavili v petek, 7. septembra, nadvse zanimivo pridobitev za vse slovenske osnovnošolce ter učitelje biologije in okoljskega pouka. Interaktivni izobraževalni CD ROM z naslovom Raziskovanje okolja Evrope bo skupaj s priročnikom, ki bo izšel kmalu, pomemben pripomoček okoljskega izobraževanja.
Pravzaprav ne gre za klasično izobraževanje, ampak prej za »igranje«, deskanje, torej to, kar otroci najraje počnejo. Osnovni vir je v angleškem jeziku (Explo-ring Europe‘s Environment, WWF in EEA) in vsebuje štiri poglavja: vode in reke, urbano področje, gozdovi, obala in morje, slovenski avtorji pa so dodali še poglavja video, eko šola, oko-
Ije v Sloveniji, lokalna agenda 21 in forum - klepetalnica o različ-
nih temah, kjer si lahko učenci izmenjujejo podatke tudi z učenci iz drugih držav. Vsaka stran omogoča tudi neposredne internetne povezave z dodatnimi viri informacij - to je predstavitelji-ca tudi prikazala, zanimivi pa sta tudi zvočna podlaga in slikovna oprema. Risbe je prispeval domači umetnik Sandi Červek.
CD ROM naj bi pomagal pri ozaveščanju mladine in odraslih o okoljevarstvenih problemih, hkrati pa bo spodbujal aktivno učenje in medsebojno sodelovanje učencev. Za Eko šole je to po petih letih delovanja zbir in nadgradnja dosedanjega dela in prehod na spremljanje njihovega dela na spletnih straneh, vsem, ki bodo izpolnjevali standarde, pa bodo podelili certifikate, je povedala koordinatorka Eko šole univ. prof. Nada Pavšer.
Creativ je do sedaj izdal že 30 izobraževalnih CD ROM-ov.
BBPI
VESTNIK NA INTERNETU:
www.p-inf.si
Podjelje za	d. t!.. aih 13 M SobW3
8(IZ)BRANO 13, september 2001 IBM
A
Nafta bo preizkušala vrtino
Rimsko čardo oživljajo
Septembra bodo opravili Naftini delavci črpalni preizkus vrtine s termalno vodo - Lastnik vrtine in zemljišča Radenska ne želi sofinancirati projektov
Vrtina je bila nazadnje aktivirana 1986. leta, zato je bila okolica močno zaraščena; delavci Nafte bodo po primerni pripravi terena opravili črpalni preizkus
pomladi so podpisali občine Moravske Toplice, Murska Sobota in Puconci, Radenska ter Regionalna razvojna agencija Mura pismo o nameri za ustanovitev skupnega podjetja, ki bi skrbelo za uspešno izkoriščanje termalne vode iz vrtine Rimska čarda. Potem naj bi razvojna agencija pripravila program za pridobitev državnih sredstev; ker gre za regionamš program, so upali, da bodo uspešni pri pridobivanju sredstev, kajti samo za pripravo idejnih in izvedbenih projektov bi potrebovali okrog 20-30 milijonov SIT. Poleg tega pa je sodelovanje države z denarjem pogoj, da lahko kandidirajo za sredstva Evropske unije.	*.'"'t
Mt-2
Zelo zdravilna voda ostala zapečatena
Čeprav so že 1986 leta ugotovili, da je »rimska« termalna voda izjemno zdravilna, je ostala vrtina zapečatena. Te dni pa se je vseeno začelo »dogajati« tudi prav okrog vrtine. Podrli so drevje in očistili zaraslo grmičevje v bližini vrtine, sredi septembra pa bodo opravili delavci Nafte Lendava črpalni preizkus. To delo spada v Naftin redni program sanacije vseh vrtin, le da so se ne pobudo RRA Mura prednostno lotili prav te vrtine. S pomočjo preizkusa vrtine, ki je bila narejena 1961. leta in nazadnje aktivirana 1986. leta, bodo poskušali dobiti podatke o količini in kakovosti vode, je povedal vodja projekta Rimska Čarda Martin Sreš (ki je nasledil Franca Hubra). Po rezultatih analiz iz osemdesetih let je imela termalna voda ob ustju vrtine 50 stopinj Celzija in je bila nadvse primerna za zdravljenje luskavice, tudi količina je bila zadovoljiva, toda takrat ni bil primeren čas za naložbe.
Po odprtju vrtine bo opravil analizo vode Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, vrtino pa bodo ocenili strokovnjaki Nafte. Če bodo rezultati ugodni, bodo nadaljevali z vsemi aktivnostmi za ustanovitev podjetja in pridobitev mednarodnih sredstev za uresničitev tega nadvse pomembnega regionalnega programa. Pogoj za pridobitev teh sredstev je, da je projekt regionalen ter da z denarnim vložkom sodeluje tudi država.
Čakajoč na ustrezen razpis
Pa ne le država, tudi soustanoviteljice bodo morale najprej nekaj vložiti, da bodo potem lahko pričakovale dobiček. Dokler pa bo Radenska vztrajala, da bo sodelovala pri projektu zgolj z lastništvom zemljišča in vrtine, ne pa tudi s finančnimi sredstvi, ne bo šlo, je prepričan Danilo Krapec z Regionalne razvojne agencije Mura.
Zdi se, kot da Radenska še vedno ne želi, da bi dobilo Prek-
murje še eno uspešno zdravilišče, je mnenje zunanjih opazovalcev.
RRA Mura ta čas še vedno čaka na ustrezen razpis, na katerega bi lahko prijavila regionalni program! Ker je bil pogoj za kandidiranje na razpisu Sklada za regionalni razvoj in poseljenost podeželja soudeležba 10 milijonov SIT, niso uspeli. Medtem ko je bila Mestna občina M. Sobota pripravljena prispevati 2 milijona SIT, je Radenska odklonila kakršnokoli finančno udeležbo. Tako trdijo na RRA Mura. Zdaj čakajo na razpis za tehnološke spodbude in bi ga prijavili kot najpomembnejši regionalni projekt na področju geotermalne energije. In še: odkar je postal vodja projekta Rimska čarda Martin Sreš, še niso imeli skupnega sestanka, g. Krapec pa ima že dogovorjen sestanek v Nafti.
Najprej bo torej treba zbrati denar na lokalni ravni, da bodo lahko dobili državna sredstva, in šele nato lahko računajo na sredstva EU.
Bernarda B. Peček ■
Na tone starih avtomobilski gum na dvorišču družbe Albin Promotion, d. o. o.
3. praznik občine Križevci pri Ljutomeru
V invalidskem
Tudi majhne občine obetajo
podjetju naj bi jih predelali
»Nocoj bo en lep večer«
O
astnik podjetja Albin Promotion, d. o. o., iz Lovrenca na Dravskem polju Albin Brenči, ki je kupil od. Nafte Lendava za delovanje invalidskega podjetja del opuščene strojne in metanolske hale, je v telefonskem pogovoru pojasnil, da rabljene avtomobilske gume, ki jih dovažajo v Lendavo, niso odpadek, ampak surovina, potrebna za načrtovano predelavo.
Projekt predelave avtomobilskih gum bo podrobno predstavil za naslednjo številko Vestni-
petsto ton rabljenih avtomobilskih gum ali deset ton na dan za sto petdeset dni predelave, gu-
ka, že sedaj pa zagotavlja, da tehnologija predelave ne bo imela nobenih škodljivih vplivov na okolje. Povedal je še, da potrebuje za zagon proizvodnje tisoč
me pa so zaenkrat pobrane le po Sloveniji. Skladiščijo jih v betonskem bazenu in po zagotovilih Albina Brencla so tudi primerno varovane.	M. H. ■
Bliža se trgatev
Turistična prireditev Preša - vino - veselje
o nedeljo bo v Radomerju pri Ljutomeru turistična prireditev Preša - vino - veselje. Organizator je turistično društvo Železne Dveri - Radomerje, pripravili pa bodo prikaz starih opravil, ki potekajo na kmetiji v jesenskem času.
Največji poudarek bo seveda na bližajočih se trgatvah, kjer bodo postavili v ospredje najbolj vesel del - »prešanje« na stari način. Kot poudarjajo predstavniki TD, je to edina množična prireditev v občini Ljutomer ob vinski cesti VTC 15, potekala pa bo ves dan. Obiskovalci bodo tako deležni raznih kulinaričnih dobrot, od jedače do pijače, predstavila pa se bo tudi sekcija ročnih spretnosti TD s svojimi izdelki. V ta namen bo organizirana kmečka tržnica, kjer bo mogoče dobiti vse, kar se pridela na podeželju. Za obiskovalce bo zaigrala tudi tamburaška skupina,
ob 14.00 pa se bo začel prikaz starih običajev in med drugim bodo tudi predstavili »prešanje« na stari način - tlačenje grozdja z nogami, in sicer v stoletni »preši« ob gostišču Stari hrast v Ra-domerju.
D. T. ■
b 3. občinskem prazniku se je zvrstilo v občini Križevci pri Ljutomeru kar nekaj prireditev, osrednja pa je Mia slovesna seja osmega septembra. Potekala je v avli tamkajšnje osnovne šole, kjer je župan Feliks Mavrič najprej naštel aktivnosti na področju investicij v občini.
Med drugim je omenil tudi obnovo kulturnega doma Križevci, ki naj bi se začela še ta mesec, investicija pa bi znašala od 25 do 30 milijonov tolarjev. Občina tudi sodeluje pri gradnji doma starejših občanov v Ljutomeru, v sklopu obnove regionalne ceste gradijo kanalizacijski sistem, v letošnjem letu pa so uspeli asfaltirati nekatere cestne odseke in končati nekaj del za posodobitev domače osnovne šole.
Sledilo je podeljevanje občinskih priznanj in plaket. Pisno priznanje so dobili: domači župnik Štefan Vinkovič (za urejanje okolice cerkve in župnišča ter za delo pri dobrodelnih prireditvah in za ohranjanje kulturne dediščine v občini); Franc Škof (kot predsednik PGD Ključaro-vci za delo na področju gasilstva, organiziranje tekmovanj in urejanje okolice gasilskega doma ter za mnoge aktivnosti, ki ga uvrščajo med najbolj dejavne ljudi v vasi); Franc Vidnar iz Loga-rovec (za dolgoletne vodstvene funkcije predsednika KS Logaro-vci in predsednika PGD Logaro-vci, aktivno pa deluje tudi pri organizaciji Rdečega križa in lovskega društva) in Pavla Boha-
Sproščanje z jogo
ruštvo Joga v vsakdanjem življenju, ki deluje tudi v Murski Soboti, organizira prihodnjo sredo, 19. septembra, poskusno vadbo joge, in sicer ob 19- uri v gasilskem domu v Murski Soboti.
Vsi, ki bi želeli, se bodo lahko pozneje v društvo tudi včlanili in se udeležili predavanja. Načrtujejo, da naj bi vadba potekala ob sredah v dveh skupinah.
nec iz Logarovec (za prizadevanja in aktivno večletno delo na raznih vodstvenih funkcijah). Pisno priznanje z listino in plaketo sta prejela Ina in Stojan Weixl za prosvetno delo na domači osnovni šoli, kjer je izstopalo njuno veselje do plesa in petja, posebej do folklore, s čimer sta pripomogla k ohranjanju kulture na območju Križevec, enako odličje pa je prejel tudi Slavko Dunaj iz Lukavec za aktivno sodelovanje na mnogih športnih mednarodnih tekmovanjih paraplegikov, kjer je dosegel precej visokih uvrstitev, tudi zlate medalje, tekmuje pa pri strelstvu (je državni prvak pri serijskem strelstvu), namiznem tenisu, kegljanju...
Po podelitvi so sledile čestitke predstavnikov sosednjih ob-
Na podelitvi občinskih priznanj je s svojimi dosežki navdušil tudi Slavko Dunaj iz Lukavec.
čin ter državne svetnice Darje Odar, ki je še poudarila, da so tudi majhne občine lahko dokaz razvojne uspešnosti. Slovesnost se je končala s posebnim kulturnim programom Nocoj bo en lep večer, katerega bistvo je bilo srečanje etno skupin. Predstavili so se Mala beltinška banda, Lju-
dski pevci in godci TD Vrtanik iz Gornjih Petrovec, Zadnji moment KD Slavka Ostrca Veržej, folklorne skupine iz Križevec, Cezanjevec in Veržeja, z recitacijami pa so program popestrili Angela Duh, Majda Slavinec in Ciril Belec.
Darja Tibaoti
Podjetje za informiranje, d. d., Ulica arh. Novaka 13, M. Sobota
< J A A A y RESTAVRACIJA Zvezda
^/WW vMurskisobo,
Q Radio Murski val 94,6 MHz
torek, 18. september, ob 21.00
Alenka Godec in drugi glasbeniki: Simon Lubšina-sax Riki Zadravec -harmonika
Srečko Merklin - kitara Janez Čizmazija - bas
V ŽIVO! Marjan Vidic - bobni
VESTNIK 13. september 2001
(IZ)BRANO
9
Srečanje Prlekov in prijateljev Prlekije v Ljubljani

aslednjo soboto bo v Ljubljani 9. srečanje Prlekov in prijateljev Prlekije.
Prireditev bo med 10. in 18. uro v Križankah, k sodelovanju pa so povabljene vse prleške občine, ki bodo predstavile svojo turistično in gospodarsko ponudbo. V ta namen bodo postavili tudi stojnice, na katerih bodo vsi izdelki naprodaj, vsaka občina pa bo tudi poskrbela za folklorno-kultuCni program.
Ob 20.00 se bo začel gala koncertni večer v Viteški dvorani v Križankah, kamor so povabljene pomembne osebnosti iz političnega, kulturnega in medijskega sveta. Organizator in koordinator prireditve je Lokalna turistična organizacija Prlekija Ljutomer, kjer poudarjajo, da je cilj srečanja predvsem predstavitev življenja Prlekov. Na dan prireditve bo tudi organiziran poseben prevoz z vlakom, dodatne informacije pa so na voljo na ljutomerskem LTO-ju.
D.T. I
Prejeli smo...
Odgovor na pismo skupine potnikov
Spoštovani!
V četrtek, 30. avgusta, ste objavili pritožbo potnikov, ki v začetku avgusta na železniški postaji v Murski Soboti niso mogli kupiti vozovnic za vlak v Budimpešto. Dovolite mi, da na kratko naštejem razloge, ki so pripeljali do tega neljubega dogodka. Železniška postaja Murska Sobota je sodila do odprtja nove proge med Slovenijo in Madžarsko v kategorijo manjših postaj z majhnim številom potnikov. Zato, podobno kot na številnih drugih postajah po Sloveniji, vozovnice prodaja vlakovni odpravnik. Ta pa mora ob prodaji vozovnic skr-
Na osnovi sklepa Upravnega odbora KZ Martjanci, Z. O. O., z dne 4- 9-2001 razpisujemo prodajo oziroma najem naslednjih nepremičnin:
1	.) sadjarski objekt v Fokovcih: parcelna št. 1685/1
-dvorišče 1698,00 m2
- poslovna stavba 407,00 m2
2	.) objekt v Bogojini (delno): parcelna št. 4452
- poslovni prostor 105 m2
. ip nonudbe v 10 dneh po Vse zainteresirane prosimo, da pošljejo svoje p Martjancii a|j se objavi na KZ Martjanci, z. o. o., Martjanci i», ,jo tudi druge po_ osebno oglasijo na sedežu zadruge, kjer ian*
trebne podatke.
. na obveščamo, da vam v Vse svoje člane in vse kmetijske proizvajalce p reprodukcijski ma. vseh naših poslovalnicah ponujamo ves pove gk|epamo tudi po-terial za jesensko setev pa tudi ves drugi matena•
godbe za pridelavo žit in oljne ogrščice.
vrste živine po najvišjih
Poleg navedenega odkupujemo tudi vse v pričakujemo vag! možnih cenah in organiziramo kooperacijsko pi
Vračanje premoženja dobro napreduje
Na potezi so druge državne ustanove
V Murski Soboti se z doseženim lahko pohvalijo
Anketa: Napad na Ameriko
Šok, zgroženost, ogorčenje...
a Upravni enoti Murska Sobota so z okoli 70 odstotki rešenih ali delno rešenih zahtevkov za odvzeto premoženje med najuspešnejšimi v državi. Število rešenih zadev bi bilo še večje, če bi se lotili pospešenega vračanja premoženja še v nekaterih drugih državnih ustanovah. Vsekakor omenjajo zelo dobro sodelovanje na lokalni ravni, zlasti z okrajnim sodiščem v Murski Soboti, saj so jim na zemljiški knjigi venomer šli na roko in s tem omogočil; hitrejše reševanje posameznih primerov.
V Murski Soboti so se že pred časom odločili, da ne bodo okrepili službe, ki rešuje denacionalizacijske zahtevke. Po mnenju načelnika Geze Farkaša to ni bilo potrebno, ker so štirje zaposleni, od tega dva s fakultetno izobrazbo, eden z visoko strokovno in eden z višjo izobrazbo, sposobni obvladovati razmere v okviru zastavljenih rokov. To pomeni, da bodo v naslednjem letu končali vse zadeve na prvi stopnji. Od prej so že končane vse zadeve na gospodarskem področju, letos bodo z delom končali na oddelku za okolje in prostor, leta 2002 pa še na kmetijskem področju, kjer je očitno največ zapletenih primerov.
Lastništvo kot kamen spotike
Do začetka septembra 2001
beti tudi za nemoten in varen potek prometa. Za vsakega zaposlenega na Slovenskih železnicah pa je varnost potnikov seveda vedno na prvem mestu, zato se ob konicah zna zgoditi, da se mora vlakovni odpravnik posvetiti sprejemu in odpravi vlakov in mu za pisanje vozovnic preprosto zmanjka časa. Z odprtjem nove proge prek mejnega prehoda Hodoš se je število potnikov namreč močno povečalo, s tem pa tudi obremenitve zaposlenih na postaji. Na Slovenskih železnicah se teh težav zavedamo, zato bomo v Murski Soboti že kmalu zaposlili blagajnika, ki sefbo ukvarjal samo s prodajo vozov
so imeli za vračilo stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih prostorov in stavbnih zemljišč 184 zahtevkov. Dokončno so jih rešili 164, to pa pomeni, da je nerešenih le še 20 zadev. Med njimi jih je večina tik pred dokončno odločitvijo, v treh primerih pa se ugotavlja državljanstvo upravičencev iz tujine, in sicer iz Avstrije.
V praksi je šlo za zelo zapletene postopke, povezane s pomanjkanjem raznih starih dokumentov in drugim. Sicer pa so v vseh primerih opravili vse potrebne postopke, zato jih sedaj čaka le še priprava odločb. Kar je bilo mogoče, so doslej vrnili v naravi, nekaj premoženja pa so upravičencem vrnili tudi v obliki odškodnine oziroma v državnih obveznicah.
Najbolj zapletena sta ostala primera ugotavljanja lastništva
nic in celovitim informiranjem potnikov, tako da podobnih težav v prihodnje ne bo več. Obenem se nadaljuje opremljanje železniških postaj s sodobnimi terminali za hitro elektronsko izdajo vozovnic. Postaja Murska Sobota je že opremljena s takšnim sistemom, ki omogoča izdajo vozovnic v notranjem prometu ter vozovnic mednarodnega prometa za Hrvaško, Nemčijo, Italijo in Avstrijo. Takoj, ko nam bodo sredstva to omogočala, bomo sistem dopolnili tudi z elektronsko prodajo vozovnic za Madžarsko. Potniki pa lahko že sedaj v Murski Soboti vozovnice kupijo tudi v agenciji PUTRA, Trg zmage 4. Vsem, ki niso mogli kupiti vozovnic, se v imenu Slovenskih železnic opravičujem za nevšečnosti, ki so jih doživeli, in upam, da jih bomo vseeno še kdaj lahko pozdravili kot naše potnike.
Marko Tancar Služba za organizacijsko komuniciranje SŽ ■
Na fotografiji je lendavska četa 1. pomurske mladinske delovne brigade Štefana Kovača, ki se je poleg ljutomerske in radgonske čete udeležila udarniškega dela na MDA Pesnica 1946. Ob 55. obletnici te mladinske delovne akcije, kjer so sodelovali brigadirji z vseh koncev Slovenije, bo v soboto, 15. septembra, ob 10. uri v Dornavi pri Ptuju osrednja slovesnost. Udeležili se je bodo tudi še živeči pomurski brigadirji. M. J.
soboškega dijaškega doma in nekdanje Voglarjeve vile, kjer je bil kasneje tudi vrtec v Prešernovi ulici.
.Vloženih je tudi šest pritožb na drugi stopnji, to je na ministrstvo za okolje in prostor, in devet upravnih sporov na upravno sodišče.
Rešenih 90 odstotkov kmetijskih zahtevkov
Za vračilo kmetijskih zemljišč so prejeli 323 zahtevkov, dokončno pa so jih rešili 223, to pa je okrog 90 odstotkov zadev. Kot zanimivost velja omeniti, da so zemljo v naravi vrnili tudi nekdanjim agrarnim skupnostim, ki so v zakonitem roku do 30. junija 2001 vložile zahtevke. Ugodno so rešeni vsi primeri razen petanjskega, kjer morajo še dopolniti določene zadeve. Ugodno pa so rešene zahteve tudi t. i. pašne skupnosti, kot je npr. v Skakovcih, in urbarialne skupnosti (Vučja Gomila).
Poleg tega so izdali na oddelku za kmetijstvo 346 odločb (upoštevani so tudi gozdovi), od tega 321 pravnomočnih. V 294
primerih so rešitve ugodne za stranke.
V naravi so 156 upravičencem vrnili nekaj več kot 453 hektarjev kmetijskih zemljišč in gozdov v skupni vrednosti skoraj 4,3 milijona nemških mark. Z odškodnino so vrnili dobrih 148,7 hektarja zemljišč, to pa jih je stalo nekaj nad 1,9 milijona DEM. Solastniški delež cerkvenim skupnostih znaša blizu 27 hektarjev ali skoraj 545 tisoč DEM. Prišteti je treba še 13 hektarjev v naravi v vrednosti 177.000 DEM.
Sicer pa je znašal skupni zahtevek v naravi kar 1.800 hektarjev kmetijskih zemljišč’v vrednosti 20,5 milijona DEM, od tega so v obveznicah vrnili dobrih 448 hektarjev v vrednosti 5,9 milijona DEM, v naravi pa 380 hektarjev (vrednost 5,6 milijona DEM).
Dobili so tudi zahtevke za več kot 204 hektarje gozdov v vrednosti 5 milijonov DEM. V naravi so doslej vrnili 111,9 hektarja gozdov (vrednost 3,6 milijona DEM), v obveznicah pa 33 hektarjev ali 101.000 DEM.
Milan JeršeN
o so bili prvi vtisi naših anketirancev ob terorističnih napadih na ZDA. Vprašanj jim skorajda ni bilo treba postavljati, saj so jim besede kar same
vrele iz ust. Dogodki 11. septembra 2001 so imeli vpliv na vso zemeljsko oblo, tako tudi na ljudi pri nas.
Peter Juhnov iz Odranec: »Škoda je, da se naredijo takšni genialni načrti in ne izkoristijo v humanitarne namene. Absurdno je, da se lahko takšne stvari stalno dogajajo. Druga stvar pa je, da bodo teroristi verjetno ugotovili, da ni potrebno orožje kot tako, ampak da lahko dejansko napad izpelješ s čisto civilnimi zadevami. Za dogodke sem najprej izvedel prek radia v avtomobilu, kasneje pa sem spremljal stvari po televiziji. Določene stvari bodo
gotovo vplivale tudi na življenje pri nas, vendar ne drastično.
Pri nas se take stvari skoraj ne morejo zgoditi. Kakšnih velikih sprememb pri nas ne bo, zato pa se bodo gotovo zaostrili od-
nosi med Ameriko in vsem preostalim islamskim svetom.«
Dragica Temlin iz Murske Sobote: »Bila sem v službi, tako da sem za dogodke zvedela šele, ko sem prišla domov. Ob tem sem se počutila zelo slabo. Vprašala sem se, ali se lahko kaj takega zgodi tudi pri nas, in moram priznati, da me je tega kar strah. Domači so že od petnajste ure naprej spremljali dogajanje in ostali pri sprejemnikih do enajste zvečer. Videlo se je, da tudi njim ni ravno lahko pri srcu.«
Robert Drvarič iz Murske Sobote: »Za dogodke sem izvedel okrog šestnajste ure. Mislim, da je to zelo kriminalno dejanje brez primera v zgodovini. Če se bodo takšne stvari ponavljale, se postavlja vprašanje, na kakšen način se to sploh da rešiti. Prvič je bil to zame velik šok, drugič pa se je postavilo vprašanje, o čem lahko pri tem sploh razmišljaš. V teh velikih in sodobnih razmerjih se takšne stvari pri nas ne morejo zgoditi,
kakšne majhne stvari pa se bodo verjetno začele dogajati. Ti
dogodki bodo v svetu povzročili veliko napetost in recesijo, zaradi povračilnih ukrepov in podobnih stvari pa se bodo od-
nosi zelo zaostrili. Na Slovenijo bodo vplivali na gospodarski ravni, ker se bosta verjetno podražila bencin in drugo.«
Gordana Paska iz Maribora: »Osebno sem bila zelo šokirana. Nisem mogla verjeti, da se v današnjem svetu lahko zgodi kaj takega. Bila sem v trgovskem centru v Mariboru, ko so po radiu kar prekinili oddajo in sporočili novico. Mislila sem, da je vse skupaj samo neslana šala. Ko sem prišla domov, so bili že vsi sprejemniki vključeni. Zvečer sem s strahom še enkrat vse pogledala, potem pa še drugi dan že od šestih zjutraj naprej. Bojim se, kaj se bo zgodilo tudi tukaj.
Posledice bodo velike, zastražil se je ves Bruselj, ambasade, meje ... Nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi. Prsti so vedno blizu gumbov in lahko se sproži marsikaj. Delaš, delaš, potem pa se ti v enem dnevu vse poruši. Posledice pa so velike, politične in gospodarske. Amerika je le velika in v njej so vse katastrofe velike. Mislim, da se nam ne piše nič dobrega. Že prej sem zelo redko letela z letali, sedaj pa bom še manj. Poznam celo prijatelje, ki imajo del družine ravno v New Yorku. Ker so bile vse komunikacije z Ameriko pretrgane, so zdaj v velikih skrbeh.«
Igor Makari iz Murske Sobote: »Za dogodke sem prvič izvedel po hrvaški televiziji ob pol štirih popoldne. Ni mi bilo vseeno, pa čeprav se dogaja na drugem koncu sveta. Tam je bilo zaposlenih skoraj 50 tisoč ljudi, ki vsi začenjajo delo ob devetih, ko se je to zgodilo. To je kriminal brez primere, do konca skregan z razumom. Hudodelstvo rodi hudodelstvo. Če bi zdaj dobili teroriste, bi jih zravnali z zemljo. Ena stvar je, če kakšen »mali« terorist nastavi
bombo, ki poči brez velikih posledic, drugo pa je, ko umre na tisoče nedolžnih ljudi. Po moje se kaj takega v Sloveniji ne more zgoditi, niti ni razloga za to, Amerika pa le ima vpliv po vsem svetu. Bomo pa čutili posledice tudi pri nas. Kot prvo se bo podražil bencin, podražilo pa se je tudi zlato. To je svetovni problem. Zelo obsojam te napade in ne morem razumeti, kako ne morejo ujeti teh teroristov, saj vedo, kdo so in kje so.«
Tomo in Nataša
10 2^TERVJU■	13. september 2001 VESTNIK
Karel Černjavič - oče prekmurske gostinske in zdraviliške ponudbe
Če nisi videl Čarde, nisi videl Sobote...
O svojem delu in hobijih govori s takšno zavzetostjo, da ne moreš kaj, da ne bi pogledal vsake steklenice, napolnjene s češnjami, marelicami, smrekovimi vršički.
ončali smo na balkonu, kjer z ograje visijo ogromni beli in rdeči I . W grozdi in kjer se »pacajo « vse napolnjene trebušaste in drugačne L&J steklenice; pogledati smo morali tudi v »hišno zganjamo« in vinoteko, začeli pa smo v lovski sobi, kjer se tare trofej. Pravzaprav je celotna hiša št. 28. v Moravskih Toplicah prilagojena posebnim potrebam, med drugim za izdelovanje različnih vrst žganja - zadnjih pet let je to njegov glavni hobi - za katera je prej že dobil 32 priznanj, od tega 14 zlatih. V vinoteki nam je pokazal stekleničke letnika 1938 - tiste, ki so jih 1945. leta skrili pred Rusi za tramovi podstrešja Sočičeve kavarne.
Toda razlog našega obiska je bil drugačen: Karel Černjavič je bil dolgoletni direktor Zvezde in prav pod njegovim vodenjem je Zvezda kupovala, gradila, odpirala... Zvezdin golaž, večerja v Čar-di, kopanje v Moravskih Toplicah. Vse, kar je nekaj pomenilo v prekmurskem turizmu, je bilo povezano z Černajvi-čem.
»V začetku je bila Zvezda sama, potem so se prevzemali nekateri obrati, npr. Benkičeva gostilna, gostilna pri Tovarni mesnih izdelkov, prevzeli smo gostinsko podjetje v G. Petrovcih z enotami Hodoš, Šalovci, Križevci. Kakor smo ustvarjali denar, tako smo gradili kaj zraven. 1962. smo naredili prizidek hotela, Jelšo, bife na tržnici, prevzeli
»Vse so bile dobre. Zvezdina je bila Regina Buček, v Prekmurskem hramu Šarika Šavel, zelo dobra, v Čardi Jožica Bransberger, zelo dobra kuharica, v Moravcih je bila Lepoševa, kasneje je prišla Zinka ... Lahko bi te kuharice poklicali in vprašali, čujte, kaj ste pa vi včasih pripravljali, vsaj nekaj tistih jedi bi lahko pripravljali tudi sedaj.«
Sedaj vsi vnaprej kričijo: to ne bo šlo. Vam pa je vse šlo v promet, pa niste imeli reklam po radiu in časopisih?
»Ne, takrat nismo nič reklamirali. Zvezda je imela v svojih obratih zelo dober kuharski kader. Malo več domačnosti bi morali pokazati in ponujati več domače hrane.«
Kaj vi najraje naročite?
»Zelo rad imam divjačino, pljučno pečenko na divjačinski način.«
Kakšni so bili natakarji nekoč in danes? Zdi se, da se sedanji držijo pravila: če nimaš časa, ne hodi v gostilno!
»Ne vem, nič ne bi rad rekel... Je pa bil včasih tudi ,kelnarski’ kader zelo dober. Nikoli ni bilo vprašanje, ure, dneva. Tudi zame ne, v štiridesetih letih sem izkoristil le dva ali tri dopuste. Prostega dne nisem imel, niti nedelje in praznikov. Pa mi ni žal. Žal pa mi je, da smo toliko vlagali v te obrate, da smo delavce prikrajševali pri osebnem dohodku. Vedno smo jim govorili, delajte, enkrat bo boljše. Ko zgradimo še Moravce, nam bo šlo bolje. Potem pa so Moravci odšli vstran. Zdaj mi nekateri ti starejši še večkrat pravijo: Kaj ste nam obljubljali, delajte, delajte, da nam bo boljše šlo, da bomo ne le mi, ampak tudi naši otroci lahko delali pri Zvezdi, zdaj pa se dogaja, da počasi niti oni ne bodo imeli službe.«
Kako to, da so šli Moravci na svoje?
Karel Černjavič je rojen 1929- leta v Gradišču, osnovno šolo je obiskoval na Tišini, nato je šel v Sočičevo kavarno za vajenca, po treh letih vajenske dobe (od 1944 do 1947 leta) je šel na služenje vojaškega roka, nato delal v Centralu kot natakar; takratni predsednik ga je pregovoril, da je šel v Zvezdo, naredil poslovodsko šolo in od 1953. leta v Zvezdi postal vodja restavracije, kjer je bilo zaposlenih devet ljudi. Prvo leto so imeli 9 milijonov prometa. V Zvezdi je bil zaposlen 40 let, 6 mesecev in 23 dni.
Če začnemo s tem, kar sedaj počnete za hobi: Zvezda je imela včasih svoj sadovnjak in zganjamo v Krpliv-niku,je tudi to opustila?
»Zvezda je zdaj to opustila, sadovnjak je menda popolnoma zaraščen, čeprav je veliko sliv in hrušk, zdaj ko je pomanjkanje sadja. Občina je to prevzela in dala nekomu v najem. V tej hiši v Kr-plivniku sta živela mati in sin, ker se nista mogla vzdrževati, so ju dali v dom starejših v Rakičanu, mi smo jima pa plačevali. Tako smo hišo in sadovnjak mi vzdrževali, imeli tam žganjarno, majhno gostilniško sobo, lep prostor za piknike. Direktorji, ki so bili delegirani iz Radenec v Soboto, tega niso več hoteli delati. Najprej Horvat, ki je najprej prodal žganjarno. Potem je prišel Plej, Hu-ber, zdaj Premzl...
Tako sem si jaz pred petimi leti sam kupil žganjarno in slive in začel izdelovati žganja - že prej sem veliko delal s tem in sem v štirih letih dokazal, da to res znam.
Kakšna je bila Zvezda nekoč?
smo tudi Moravce (Moravske Toplice, o. a.) in začeli najprej s starimi lesenimi kabinami, nato pa smo preselili tja z dvorišča Tovarne mesnih izdelkov eno leseno lopo. In to je bil prvi objekt. 1963. smo po načrtih zgradili bazen, kabine za kopanje in prvo zidano restavracijo, zato me sedaj zelo moti moravski občinski praznik, ker zavajajo ljudi, ko govorijo, da je občinski praznik zato, ker so evangeličanski duhovniki prišli v Moravce, se tam kopali in je eden ozdravel - in to naj bi bil začetek Moravskih Toplic. Temu nasprotujem! Julija 1963 smo dobili dovoljenje za redno obratovanje. Nočejo priznati, da je Zvezda začela graditi Moravske Toplice!«
Kako sedaj gledate na to zdravilišče - dobesedno, kajti z vašega balkona imate razgled na celotno zdravilišče na sto hektarjih?
»O tem ne bi... v bistvu sem vesel vsake nove stvari, ki se gradi, pa če je to pri Zvezdi ali v Moravcih. To me veseli, rad pa tudi vidim, če se o tem kaj dobre
ga pove in napiše. Veseli me vsaka pridobitev, kajti na neki način se imam še vedno za del tega zdravilišča, čeprav me ne priznavajo. Kmalu bo 40-letnica Moravec in do takrat naj bi Bela Sever in Ludvik Sočič s pomočjo mojih dokumentov napisala monografijo.«
Moravska vrtina ni edina, ki jo je imela takrat Zvezda?
»Vrtina pri Čardi je bila tudi Zvezdina in še vrtina v Mlajtincih. Tista je zaprta. Nafta je delala vrtine, mi pa smo jih potem morali odkupiti, če smo jih hoteli imeti. Prve analize je dala delati Zvezda. Nekaj časa se je celo govorilo, da naj ne bi začeli delati kopališča v Moravcih, ampak tu pri Čardi - lahko, da bi bilo danes tukaj veliko zdravilišče, če bi se drugače obrnilo ... Ko smo mi od Nafte odkupili vrtino in tisti mali del zemljišča, ki je ograjen, so Radenčani odkupili širši del zemljišča naokrog. Že takrat so se jasno pokazali ...
že takrat so nam nagajali in tako je vse skupaj žalostno propadlo. No, potem pa je Zvezda dala narediti devet vr
tin v Nuskovi. Analize so bile zelo dobre in že je bilo dogovorjeno s Sweepsom, da bi tukaj delali tonik, tu je bila že cela delegacija in opravili smo razne degustacije s šoki, vinom, tudi Meolic je poskusno napolnil nekaj steklenic, ker smo mislili, da bi Meolic polnil ta tonik ... No, potem so Radenčani temu nasprotovali.«
Kljub temu, da vam marsičesa ni uspelo uresničiti, je bilo pod vašim vodenjem veliko zgrajeno?
»Vmes smo gradili tudi Čardo, Prekmurski hram, prodajni center, zdaj pa to vse prodajajo. Zamerim jim. Zvezda je bila s svojo kuhinjo zelo znana, tudi Čarda in Prekmurski hram. Zvezda je v teh obratih ponujala svojo domačo hrano. To, kar sedaj objavljate v Vestniku... nobene od tistih jedi, po katerih je bila včasih znana Zvezda, ni danes na teh jedilnikih. Na primer prekmurske palačinke iz ajdove moke, polnjene z mesom, obloženo prekmursko zelje, mesarska zarebrnica, pastirska zarebrnica, prekmurske pečenke - vrste nekoč priljubljenih jedi, danes več ne moreš dobiti. Vsaj Zvezda bi morala usposobiti Prekmurski hram in nekaj teh starih stvari ponujati. Kdor je pred davnimi leti prišel v Moravce in ni videl Čarde, je rekel, da ni videl Sobote. Hrana, ki jo ponujajo v sedanjih obratih Zvezde -Diane ... mogoče je dobra, toda tistega starega, kot je bilo včasih, ni več. V časopisih je bilo objavljeno, da je bil pri Zvezdi najboljši golaž v Sloveniji...«
Kako vam je všeč nova Pivnica v Zvezdi?
»Pa ... kar dobro je to. Sedaj promet že malo pojenjuje. Žal pa mi je Prekmurskega hrama, da tako stoji - v nedeljo in v soboto popoldne je zaprt. To je bil res dober lokal.«
Se še spomnite starih dobrih kuharic?
»Zaradi politike tozdiranja, takrat naj bi bilo čim več manjših obratov; tako sb bili Moravci samostojni obrat, čez čas so se povsem osamosvojili, potem pa so se še odcepili od Radenske.«
Zdaj pa so tako močni, da bodo mogoče oni kupili Zvezdo nazaj? Kaj pa pravite na to?
... Mogoče. Vse se lahko zgodi. Čarda je zdaj tako že prodana, zdaj bodo morali rešiti še Prekmurski hram.«
Kaj pa vaša »lovina«, ste še kaj aktivni kot lovec?
»Še. Na Madžarskem. Še vedno imam veliko zelo dobrih znancev na Madžarskem iz časov, ko smo pri Zvezdi sodelovali z Madžari in pripravljali slovite dneve slovenske kuhinje na Madžarskem v različnih mestih v Koszegu, Sarvarju, Sombotelu, Kormendu, Nagykaniszi. Madžari pa so pripravljali jedi v okviru kmetijsko-živilskega sejma. Jaz sem si pridobil veliko znancev, na županiji sem dobival dovoljenje, da sem lahko en mesec na leto šel na ,lovino’ na Madžarsko, imel sem zelo veliko .poštenje!. Vse te trofeje, ki jih vidite, so iz madžarskih gozdov. Čeprav je sedaj nov sistem, nova vlada, imam še veliko prijateljev in še hodim na lov. Pred sedmimi leti sem prevzel tudi vlogo tolmača in bil posredovalec za približno tri tisoč glav goveje živine in v nekaj letih videl skoraj celotno Madžarsko.«
Vi ste imeli ogromno idej, če bi takrat vse te vaše ideje upoštevali in jih poskusili uresničiti, bi danes šlo Prekmurju dobro!
»Bi! Res sem se trudil, nisem pohlepen na denar. Vedno sva z računovodjem najprej sebi znižala plače, da so potem delavci lažje sprejeli to, da nimajo dobrih plač.«
Bernarda B. Peček, foto: Nataša Juhnovi
VESTNIK 13. september 2001
KULTURA
11
Portret
Kustosinja etnologinja
esto leto dela v Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti, njeno delo pa se nanaša, kot raz-
laga sama, na varovanje premične
kulturne dediščine - zbiranje, varovanje, dokumentiranje, raziskovanje, razstavljanje vseh oblik kulturne prakse: bivalne, gospodarske, praznične, oblikovne, obredne,
preživetvene strategije, skozi katere etnolog osvetljuje bivalne in življenjske zgodbe.
Nataša Konestabo je prepričana, da mora biti izhodišče raziskovanja sedanjost. Vprašanje, zakaj nekdo še danes nekaj oblikuje na določen način. Zanimanje usmerja na izdelovalce, uporabnike, kontekst uporabe, od razumevanja sedanje oblikovne prakse pa lahko preide v preteklost in dobi tedanjo podobo rokodelskega izročila. Dognanja, pravi, so stvar interpretacije, ki ni nujno vedno pravilna, se je pa pri njenem dosedanjem delu izkazala za najbolj primerno in uspešno.
Kot etnologinja se najbolj zanima za sodobni čas in raziskovanje njegovih bivalnih vsebin: praznikov, obredja, obda-rovanjskih navad. Zakaj se recimo odločamo, za takšne ali drugačne načine obdarovanja? Pri tem pa noče vrednotiti, ne zanima je vprašanje »dobrega« ali »slabega« okusa, ampak različne prakse in trendi oblikovanja. Sicer pa so obda-rovanjske navade ljudi zajete v različne kroge: božično-novoletni, Valentinovo, spomladanski ženski krog, velikonočni. Spomladanska darila so na primer ljubezenska - srčki, parfumi, pri božično-no-voletnih pa gre bolj za interpretacije starih rokodelskih izročil. Medsebojno obdarovanje je pomembno kot ena od oblik sobivanja, komunikacije v današnjem času.
Po sprejetem številu čestitk in drobnih daril se recimo meri tudi socialni status obdarovanca. Nekoč pa je bilo obdarovanje enosmerno: starši otrokom, botri pa krščencem. Ljudje pa smo veseli vsake pozornosti in vrednosti daril ne merimo po velikosti in ceni.
Delo etnologa pa je vedno videti zanimivo in raznoliko. V muzeju trenutno oblikujejo lokalni razpis za spominek leta, sicer pa so končali projekt ekološkega muzeja za Veliko Polano - 8re za trajnostno varovanje kulturne dediščine. Kot raziskovalka namerava v naslednjih dveh letih dokončati projekt Sodobne vrnamentske in oblikovne prakse v rokodelskem izročilu Prekmurja, izhaja pa iz domneve, da so bili Prek' mutci vedno boljši oblikovalci kot olepševalci svojih izdelkov, vendar pa so dosegli prav z izbiro materiala in oblikovalskih tehnik svojevrstno estetsko doživetje.
Prav tako zanimivo bi bilo izvedeti, koliko je današnja rokodelska praksa tržno zanimiva. Drugo področje zanimanja pa sega v proučevanje nekdanjih in sedanjih preživetvenih strategij Prekmurcev, kot je na primer sezonsko delo, ženitne prakse, dedni običaji. O tem, pravi, je bilo malo napisanega in zaradi klišejske uniformirane podobe slovenske kmečke družine smo izgubili cel segment socialnih vsebin.
Njene besede pa zgovorno ilustrira polna skleda pisanih šopkov iz krep papirja - sodobne različice starega ženito-vanjskega zimskega izročila, ko ni bilo živih rož - eni so bili za neveste, drugi za družice. Upajmo torej, da bomo o realizacijah starih rokodelskih praks zvedeli in tudi videli še kaj vsekakor koristnega za našo pokrajino in njeno »pre-živetveno strategijo«.
B. B. L., foto: J. Z- ■
Spominsko srečanje v Odrancih
Ponosni na svojega rojaka
Prof. dr. Viktor Antolin - izobraženec povojne emigracije
nn ulturno društvo Osem src I ^B Odranci je pripravilo v ne-* deljo v odranski cerkvi spominsko srečanje v čast prof. dr. Viktorju Antolinu, rojenem 1. julija 1922. leta v Odrancih, kateremu pa ni bilo dano dolgo življenje, saj je umrl v Združenih državah Amerike natanko na svoj 62. rojstni dan.
Na srečanju, ki so se ga udeležili številni občani in tudi žena - vdova magistra Ivanka ter dva od trinajstih otrok (Pavel in Jožef), so govorili o življenju in delu dr. Viktorja Antolina njegovi znanci: dr. Jožef Smej, škof, sošolec iz gimnazijskih leti; Peter Klobčič, sošolec iz Madrida in sodelavec iz Toronta; dr. Janez Arnež, sodelavec in sošolec iz Rima in drugih krajev; dr. Jože Bernik, sodelavec iz ZDA, dr. Stanko Raščan, pobudnik srečanja; Jožef Kociper, predsednik KD Odranci. Srečanje so obogatili s svojim petjem: odranske pevke in solist ljubljanske opere baritonist Venčeslav Zadravec, sicer tudi Odran-čan.
Viktor Antolin je obiskoval gimnazijo v Murski Soboti, končal pa jo je v Ljubljani, kjer je tudi študiral pravo in sodeloval pri Mladcih in časopisu Slovenec, v katerem je objavljal uvodnike in druge članke. V letih 1944-’48 je študiral filozofijo v Rimu, pozneje pa v Madridu.
Leta 1956 je odšel z ženo in tremi otroki, ki sta jih imela dotlej, v Toronto, kjer je delal in študiral filozofijo ter dosegel naziv magistra, pozneje pa zagovarjal doktorat.
V letih 1962-1972 je predaval v Fair-fieldu v ZDA etiko, logiko, antropolo-Želijo si še več sodelavcev
C"JJ onec avgusta je izšla nova, že I ^B štirinajsta številka Kaktusa, Lx3 glasila literarnega društva Radenci. Tudi tokrat je tematika zelo različna - od poezije, proze do različnih komentarjev in razmišljanj pa tudi nekoliko »zezanja«. Revija je sicer berljiva, vendar bi morda morala imeti malo natančneje izdelan koncept, seveda pa mora za to poskrbeti uredništvo.
Kot piše v uvodniku te številke, si ustvarjalci glasila, kljub temu, da je do sedaj objavilo v njem svoja literarna, publicistična, fotografska, likovna, enigmatična in druga dela že okrog sedemdeset avtorjev, želijo pridobiti še več različnih prispevkov od čimveč različnih avtorjev. Na koncti uvodnika se uredništvo sprašuje, ali ima Kaktus svoj smisel, in si odgovori: »Da, ima ga, le spoznati ga je treba, in prav to je goreča želja vseh ustvarjalcev Kaktusa. Da bi čim več vas, spoštovanih bralcev, spoznalo ta smisel in da ga ne bi izgubljali tisti, ki ga že ustvarjajo.«
Pa še ena pesem iz najnovejše številke.
Damian Žerjal:
podoba v nevidnem ogledalu
Nočna mora?
Zora, ki uniči obstoj stvora.
Od nekod se slišijo koncertni(i) toni. Zakaj se danes uporabljajo gramofoni?
Molčiš in presunljivo kričiš.
Hitiš in v istem trenutku stojiš. Glavo v pesek tiščiš.
Neodkrite vonjave.
Od vetra vzvalovane skrite trave.
Ugašanje upanja, ki še tli?
Zareži v kri?
Magistra Ivanka Antolin, žena pokojnega dr. Antolina, je rodila trinajst otrok. Na srečanju v Odrancih je povedala, da je mož bil in ostal Odrančan. Še preden je obiskal domači kraj, ga je prehitela smrt. - Foto: Š. S.
gijo, metafiziko in socialno etiko.
Od leta 1973 pa do svoje prezgodnje smrti je predaval filozofske vede na univerzi v Baltimoru in na Pennsylvania
Hadikov boj za Lendavo
Kostumska predstava s prikazi dvobojev
Igralci so predstavili srednjeveško dogajanje in oblačila.
V
lendavskem parku so uprizorili v soboto člani konjeniš-ko-rekreacijskega društva iz Brezova pri Celju predstavo z naslovom Hadikov boj za Lendavo. Gre za kostumsko gledališko uprizoritev z značilnim srednjeveškim orožjem in oblačili vojščakov in dvorskih dam, ki so jo pripravili na podlagi zgodovinskih podatkov o legendarnem branilcu lendavskega gradu.
Skupina, ki je igro uprizorila, se že nekaj časa ukvarja z zbiranjem gradiva o življenju v srednjem veku in s srednjeveškimi predstavitvami, pri njihovi dejavnosti pa jih je pritegnilo tudi dogajanje
State University. Dr. Viktor Antolin je objavil več knjig in sodeloval z našimi izseljenci.
Bil je svetovljan, demokrat, ohranil je vero
Doktorji Smej, Klobčič, Arnež, Bernik in Raščan so govorili na srečanju v Odrancih o dr. Viktorju Antolinu kot dobrem človeku, sošolcu, sodelavcu, znanstveniku ... Dr. Janez Arnež pa je na kratko predstavil zbornik Antolinovih člankov in razprav. Zbornik, ki ga je mogoče kupiti v Slomškovi knjigarni v Murski Soboti, je izšel te dni in so ga prvič predstavili v Antolinovem rojstnem kraju.
Žal se v svoje Od-rance, iz katerih je odšel kot gimnazijec, po sili razmer (in usodne smrti) nikoli ni več vrnil. Zdaj se vrača posthumno. Mnogi domačini, s katerimi je preživljal mladost, pa se ga seveda osebno spominjajo. Bil je zelo nadarjen, zato odličnjak v os
novni šoli in gimnaziji ter na fakultetah. Bil je vešč pisanja in še ne desetleten je že pisal tudi v Kleklove Novine.
Š. S. ■
na lendavskem gradu in njegovi okolici v času, ko je živel Hadik. Igralci so pričarali razpoloženje daljne preteklosti s prikazom bojevanja, dvobojevanja in dogajanja ob prostem času v letih, ko se je Hadik s svojo vojsko uspešno upiral turškim napadom, prikazali pa so tudi njegovo smrt v boju. Predstava je najbolj navdušila najmlajše, medtem pa so se starejši zaradi slabe slišnosti dogajanja ob hrupu na osrednjem prireditvenem prostoru v neposredni bližini predstave spraševali o marsičem, med drugim tudi o tem, kateri od igralcev je Hadik in kateri v tem dvobojevanju so naši fantje in kateri hudobni Turki.
Jože Gabor ■
N
— Ciganova glasbena podoba
Črenšovcih potekajo ta teden Ciganovi dnevi, tj. program priredi-
tev, ki so jih namenili rojaku dr. Francu Ciganu, roj. leta 1908 v Žižkih, od koder se je z družino preselil v Črenšo-vce in imel tamkaj stalno bivališče do leta 1945, ko je iz politično-ideoloških razlogov emigriral na Koroško v Avstrijo.
Podrobnejšo predstavitev njegovega življenja in dela bodo podali na osrednji slovesnosti to soboto, ko bodo v spominskem parku pri črenšovski cerkvi odkrili in blagoslovili spomenik dr. Franceta Cigana in predvajali tudi multimedijski zapis, ki so ga pripravili o njem koroški Slovenci.
Minuli torek pa je bilo v dvorani župnijskega doma predavanje mag. Jožka Kovačiča iz Celovca z naslovom Predstavitev glasbenega opusa dr. Franceta Cigana.
Kot smo lahko slišali, je bil dr. Cigan zares predan slovenski ljudski pesmi. Zbiral in zapisoval jih je predvsem med koroškimi Slovenci. Izdal je številne pesmarice, ustanovil in vodil je več pevskih zborov in skupin; prav tako je ustanovil pihalno godbo in tamburaški orkester ter celo orglarsko šolo na Kamnu, kjer je j bil župnik. Magister Kovačič je ob koncu svoje doživete predstavitve glasbenega ustvarjanja dr. Cigana (vmes je tudi zapel, pokazal nekaj originalnih Ciganovih zapisov in predvajali so celo posnetek odlomka njegove pripovedi) poudaril, da obsega njegov glasbeni opus 1550 naslovov, njegovo nadvse veličastno delo pa je kantata Ustoličenje karantanskega kneza.
J. G. ■
..
Mladi likovniki v MIKK-u
P
oleg mnogih delavnic, ki so se zvrstile to poletje pod okriljem soboškega mladinskega
in informativnega kluba, je bila tudi likovna. Dela mladih šolarjev, na
vdušenih nad likovno umetnostjo, so razstavljena v prostorih MIKK-a
in jih je skupno šestnajst. Udeleženci likovne delavnice so bili: Rok Pra
protnik (6. razred), Ines Trstenjak (5.), Tilen Kukel (7.), Barbara Topič (3.), Nuša Kumin (vrtec), Marko Kukel (8.), Maruša Borovšak (3.) in Timotej Kar (5. razred).
T. K. I
12
KRONIKA
13.- september 2001 VERNIK
Nadaljevanje procesa desetletja v Murski Soboti
Jankov »črni fond« je nekoga mikal
Stric Jožef naj bi Tomija nagovarjal k priznanju krivde
0 torek se je nadaljeval na okrožnem sodišču v Murski Soboti proces desetletja, kot označujejo sojenje vpletenim v umor znanega podjetnika Janka Makoterja s Cve-na. Kot priča je prvi nastopil Jože Hojs, ki je imel z družino Makoterjevih precej poslovnih stikov. S pokojnim Jankom se je poznal že od leta 1968, ko sta skupaj obiskovala ljutomersko gimnazijo. Pozneje se nista več videvala. Šele ko se je Janko Makoter začel ukvarjati s konjeniškim športom, so ju poslovne vezi, saj je bil Jože Hojs odgovoren za finančna sredstva, spet tesneje povezale. Tako se je tudi spoznal z Milico Makoter, s katero sta bila prijatelja. Po njegovih navedbah skoraj ni minil dan, da se ne bi slišala po telefonu, klicala pa ga je celo iz pripora.
»Prepričan sem, da je pravosodje glede Milice Makoter v veliki zmoti. Je zelo delovna, podjetna in prijateljska, zato ne sodi na zatožno klop,« je pripomnil Jože Hojs. Nenavadno pa je, da se je samo dan po eksplozijah na Cvenu in v Ljutomeru na njegovem bančnem računu Krekove banke v Radencih pojavilo nakazilo v vrednosti 1,67 milijona tolarjev. »Na njem je pisalo, da sem si denar nakazal sam!? Ker nisem maral prevzeti tega denarja, saj bi v nasprotnem primeru policija sumila, da sem vpleten v ta dogajanja, je le-ta ostal kot izredni prihodek banke, ki ga je medtem morda kdo že dvignil,« pravi Hojs.
V nadaljevanju obravnave je Daniel Kreslin potrdil, da mu je
Darko Šinko zaupal, da mu neka ženska po pošti pošilja denar. Naslednja priča Lea Mujdrica pa je prepoznala pismo, ki ga je po eksploziji odnesla od Bojana Žalika k Brigiti Recek. Pričala je tudi 68-letna mati pokojnega Angela Makoter. Navedla je, da je letos spomladi na ljutomerskem pokopališču srečala mater Darka Šinka, ki jo je zanimalo, zakaj jo je Milica Makoter po telefonu vprašala, kje je njen sin. Ker je mislila, da sta imela poslovne stike, o tem ni hotela govoriti.
Nekdo je izsiljeval očeta
V drugem delu torkovega sojenja je bil prvi na vrsti sin pokojnega Tomi Makoter, ki je nasto
pil tudi v vlogi oškodovanca, ker naj bi mati Milica naročila njegov umor. Na vprašanje, kakšni so bili odnosi v družini, je odvrnil, da so bili normalni, čeprav je občasno prihajalo do prepirov. Ob neki priložnosti je Milici z glavo razbil nos, to pa je ocenil kot »nenamerno rahel kontakt«. Povedal je še, da sta oče in mati živela vsak zase, boljše odnose pa je imel z očetom, s katerim ju je povezovalo konjeništvo. Medtem je mati veliko časa posvečala firmi, ni pa zanemarjala družine. Potrdil pa je, da je prihajalo v letih 1997 in 1998 do prepirov med očetom in materjo zaradi ljubosumja. Dokajšnje presenečenje je bilo Tomijevo razkritje, da je imel pokojni oče Janko »črni fond«, ki ga je skrival pred ženo. Tik pred umorom naj bi bilo v tem fondu okrog 300.000 nemških mark, za katere ga je nekdo po telefonu izsiljeval, po storjenem dejanju pa naj bi ta denar izginil neznano kam. »Ko sem bil pridržan v Ljutomeru, mi je stric Jožef Makoter svetoval, naj priznam umor očeta.« Na vprašanje, kje je bil v času umora, je Tomi Makoter odvrnil, da se je ponoči zabaval s punco in v zgodnjih jutranjih urah prišel domov.
Rekonstrukcije pogovorov ne bo
Kot zadnja priča je bil na vrsti Miran Kimovec, strokovni svetovalec družbe Mobitel. Pojasnil je, da se evidenca opravljenih zvez hrani štiri ali pet mesecev, lahko pa se opravi rekonstrukcija s pomočjo podatkov, ki so na CD-jih, vendar je to dolgotrajen in zapleten program. Dodal je še, da je za isto območje lahko več baz
nih postaj. Po navedbah odvetnika Jožeta Šafariča pa je najbolj čudno to, da pri Mobitelu septembra 1999 niso evidentirali izpiskov za Janka Makoterja, čeprav so ugotovili, da je bilo prometa za 16.000 tolarjev. Ker bi z rekonstrukcijo vseh telefonskih pogovorov glavno obravnavo zavlekli v nedogled, se na soboškem sodišču niso odločili za tak korak. Sojenje se nadaljuje danes.
Milan Jeršei
VESTNIK NA
www.p-inf.si
PodfBiie za informiranje. tl. tL. I!!. ». Novaku 13, Mursko Subofo
Le zakaj zrejo ljudje, med katerimi sta tudi ljubljanska županja Vika Potočnik in ljutomerski župan Jože Špindler, v nebo nad Malo Nedeljo? Pred nekaj desetletji se je v bližnjih Drakovcih prikazala Marija! Mar se je spet? Ali pa opazujejo leteti prihodnjega župana Vinka Vajdo, kako razgrinja transparent: Mala Nedelja - občina!? Zakaj pravzaprav gre, nismo dojeli, kajti na kozarček
Zgodilo se je...
vinca nas je povabil predsednik malonedeljskega vinogradniškega društva Danilo Horn, sicer poveljnik soboške vojašnice v prvih dneh osamosvojitvene vojne, zdaj pa upokojenec in vinogradnik ter sopotnik na kočiji z vinsko kraljico. Pomežiknili smo (kot se moškim spodobi) seveda kraljici.
V lendavskem Varisu na.nedavni tiskovni konferenci novinarjem niso ponudili kave, ampak le vodo. Direktor Štefan Sobočan (v sredini) in sodelavca
Moravskotopliški župan Franc Cipot očitno ne odpira pogosto steklenic s šampanjcem, kajti na gasilski slovesnosti v Krncih se je zelo mučil, preden je počilo in je zamašek zletel v zrak. Potem pa se je zgodila mala nesreča, saj je počilo še enkrat: nekaj kelihov (a ne župnikovih in ne fararjevih, saj avta niso dali blagosloviti) je padlo s pladnja in se razbilo. Nekdo je ob tem dejal, da je to znamenje sreče. Sicer pa je srečo zaželel tudi predstavnik Triglava Sandi Flisar: Avto naj rabi po sistemu stare
niso pojasnili, zakaj šparajo s kavo. Slutimo, da kavice ni bilo zato, ker so se bali, da bi se kateremu potem, ko bi se zapeljal po njihovem novem izdelku za rolanje, zavrtelo. Ne bi se mu!
Zagotovo pa bi se kateremu zavrtelo, ko bi gospod Sobočan odprt buteljko svojega lani nagrajenega šampionskega vina.
device: vedno pripravljena, nikoli uporabljena!
Kdo pa sta tale dva? Mladenič z očali je Sebastijan Rous z Murskega vala, ki sicer tudi Spila v Marko bandi, pleše, vodi Jukeboks, drugače pa je miroljuben in se ne boksa. Možakar, ki prav tako nosi očala, povrh pa metuljčka in klobuk, se opira na palico, ima neočiščene čevlje ... pa ni nihče drug kot lotmerški Kori, ki pa je že lep čas ne sezonskem delu na levi strani Mure, kjer se je odlično vživel in veliko nastopa na radiu in tudi ha prireditvah. V nedeljo pride tudi v Tornišče na naj... domačijo. Oboževalke (Renkovčanke in druge), ki bi ga rade kušnile, opozarjamo na previdnost: ima Treziko ...
Lomanoše
V noči s 4, na 5. september je patrulja PPP Maribor z vozilom, opremljenim z napravami za nadzor prometa Provi-da, zalotila v Lenartu 25-letne-ga V. K. iz Lomanoš pri Gornji Radgoni, ki je vozil prehitro. Patrulja se je odpeljala za njim, vendar ga (kljub ustavljanju z zvočnimi in svetlobnimi znaki) ni uspela ne ustaviti ne prehiteti vse do Lomanoš, kjer je zapeljal na dvorišče stanovanjske hiše. Hip zatem se je vrnil s sekiro v rokah ter z njenim topim delom udaril po vetrobranskem steklu službenega policijskega vozila. Kmalu zaltm so prišli na kraj dogodka še gornjeradgonski policisti, ki so storilca obvladali, odpeljali na postajo in po opravljenem pogovoru spustili. Medtem so tudi že napisali ovadbo zaradi storitve kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari ter preprečitve uradnega dejanja uradni osebi.
Pomurje
V silosu v Veržeju se je vnela žagovina. Požar so pogasili domači gasilci.
V Vadarcih je zagorelo v dimniku. Ogenj so zatrli vaški gasilci.
V Gradišču pri Murski Soboti je izbruhnil požar v kurilnici, a so ga hitro pogasili domači in tišinski gasilci.
Cankova
Voznik osebnega avta P. S. med vožnjo po lokalni cesti na Cankovi ni prilagodil vožnje voznim razmeram (spol-sko cestišče), zato je v ostrem ovinku zapeljal na bankino, nato pa v obcestni jarek. Hudo se je poškodovala osemin-šestdesetletna sopotnica P. H.
Lendava
Kolesarka L. M. s Kapce se je hudo poškodovala, ko je na-
njo naletel avtomobilist A. L. Ta naj bi vozil z neprilagojeno hitrostjo.
Rakičan
Na glavni cesti L reda zunaj Rakičana se je zgodila prometna nesreča, ko je avtomobilist F. M. iz Babinec zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v motorno kolo motorista Š. K. iz Šulinec. Ta je padel in se huje poškodoval. v
Rankovci
B. M. se je peljala z avtom po regionalni cesti Murska Sobota v smeri Gederovec. Zunaj Rankovec je trčila v osebni avto, ki ga je pred njo ustavil F. J. Slednji in njegova sopotnica F. M. sta se hudo poškodovala.
Gornja Radgona
Neznanec je izrabil priložnost (ta dela tatu!) in iz predala prodajalne KZ Gornja Radgona ukradel 166.000 tolarjev.
Ljutomer
Kraje bencina so vedno pogostejše tudi v naših krajih. Ondan je naznanec natočil večjo količino bencina na servisu v IMV Istrabenz, nato pa je »pozabil« plačati.
Pri obnovi strehe na stanovanjski hiši v bližini Ljutomera se je zgodila delovna nesreča. G. Š., hrvaški državljan, je stopil na opaž, ki je prekrival odprtino nad stopniščem, nato se je ta zlomil in delavec je padel v globino 4,5 metra in se huje poškodoval.
Rakičan
Najdbe starih, a prav tako nevarnih bojnih sredstev so na območju Pomurja kar pogoste. Ta teden so odkrili pri rušenju starega objekta v Panonski ulici v Rakičanu ročno bombo iz druge svetovne vojne. Varno jo je odstranil regijski pirotehnik.
Š. S.i
IBTIII 13- september 2001
KMETIJSTVO
13
Prejeli smo
Nepoštenost sodnikov
6.	septembra sem tekmoval na 7. državnem tekmovanju oračev na Ptuju kot dijak 4. letnika Srednje kmetijske šole Rakičan.
Na potek tekmovanja in ocenjevanja imam naslednje pripombe:
Pravilnik o državnem tekmovanju oračev določa čas oranja 2 uri. To na tekmovanju ni bilo upoštevano, saj so sodniki znižali čas za 30 minut. Posledica njihove odločitve je bila usodna tudi zame, saj sem moral čakati na soseda 19 minut, moj mentor pa je 10 minut iskal tri člane komisije oz. sodnike. Ko jih je našel in so prišli do parcele, ki sem jo oral, so začeli meriti čas, niso pa upoštevali časa, ko jih je mentor iskal (okrog 10 minut). Dolžnost sodnikov je, da spremljajo tekmovanje, v tem primeru pa niso bili navzoči in jih je bilo težko najti. Po moji presoji bi morali zapisati uro čakanja.
Sam sem parcelo preoral v 1 uri in 26 minutah, sodniki pa so mi zapisali čas 1 uro in 36 minut prav zaradi tega, ker niso upoštevali 9 minut čakanja (ko jih je mentor iskal). Zaradi tega so me še kaznovali s 30 kazenskimi točkami. Te točke so mi bile odvzete neupravičeno in zaradi tega sem bil namesto na prvo uvrščen na četrto mesto. Zbral sem namreč 164,8 točke, če mi točk ne bi odvzeli (30 kazenskih točk za neupravičen čas), bi dosegel 194,8 točke, to pa bi bilo dovolj za prvo mesto. Na kraju tekmovanja, na katerem so bili tudi moji starši, sta se oče in mama takoj, ko nam je uspelo priti do rezultatov, pritožila pri predsedniku komisije g. Avšiču, ki pa se na pritožbo ni odzval, ampak je bil zelo neodločen, saj se je komisija med sabo prerekala, ker ni imela vpisane točne ure mojega čakanja.
Ne morem se strinjati tudi s sestavo sodnikov, saj vsi niso bili strokovno usposobljeni za to ocenjevanje.
Komisije za pritožbe (11. člen pravilnika) na tekmovanju nikjer nismo našli, zato ne vemo, ali je bila sploh formirana. Tudi g. Avšič, kateremu smo se pritožili, ker komisije za pritožbe pač nismo uspeli najti, nam ni pojasnil oz. nas ni napotil do komisije. Torej menimo, da je sploh ni bilo.
Glede ocenjevanja komisij A, B, C pa imam pripombo na zelo različno dodeljevanje točk, saj je iz rezultatov oranja posameznikov razvidno, da je bila pristranska.
Navzoči mentorji, tudi nekateri sodniki in drugi, med njimi tudi dijaki, so moje oranje ocenili kot najboljše, sodniki pa so mi dali nasprotne ocene. Kaže, da daje vsak član komisije najvišje točke tekmovalcem iz svojega kraja, to pa je skrajno nepošteno in za nas mlade tekmovalce destimulativno, saj zaradi takega ocenjevanja izgubljamo veselje do tekmovanja in morda tudi do oranja. Ker šolo letos končujem in ne bom imel več priložnosti tekmovati na tovrstnem tekmovanju, mi ostaja le grenak priokus nepoštenosti in pristranskosti, ki ga zlepa ne bom mogel pozabiti.
Pričakujem in želim, da se bodo v prihodnje pravila, če so že zapisana, spoštovala, da bodo komisije oz. sodniki nepristranski in realni, saj mladega človeka zelo boli, ko že na svojih mladih ramenih občuti nepoštenost, od nas pa se zahteva, da smo pošteni. Korektni in pošteni naj bodo tudi tisti, ki tako ravnanje pričakujejo od nas.
Štefan Cigut ml. ■
Predlog zakona o sanaciji letošnjih škod v kmetijstvu
Kdo vleče kmete za nos?
Vlada še ni poravnala lanskih obveznosti do kmetov, zato je usoda predloga zakona o sanaciji letošnjih ujm toliko bolj vprašljiva
oslanec Alojz Sok iz Nove Slovenije je v zakonodajni postopek vložil predlog zakona, ki naj bi zagotovil sredstva za sanacijo letošnjih naravnih katastrof v kmetijstvu. Po lanskoletni suši je slovensko kmetijstvo letos ponovno doživelo katastrofe, ki so se spomladi začele z močno po-
zebo, nadaljevale pa s točo in sušo, ki je po ocenah strokovnjakov letos še hujša in razsežnejša od lanske.
Za ublažitev teh naravnih ujm naj bi država prizadetim zagotovila 11 milijard 150 milijonov tolarjev, od tega bi namenili za sanacijo posledic suše 9,5 milijarde tolarjev, za pozebo 1,5 milijarde in za odpravo posledic toče 150 milijonov tolarjev. Skoraj 6,5 milijarde tolarjev naj bi prizadetim zagotovili že letos s prerazporeditvijo proračunskih sredstev, preostalo pa s proračunom v prihodnjem letu. V stranki Nova Slovenija predlagajo, da državni zbor omenjeni zakon
45. državno tekmovanje oračev
Ljubljančani premagali Prekmurce
a letošnjem 45. državnem tekmovanju v oranju z dvo-brazdnimi plugi je sodelovalo 45 najboljših oračev, ki so si zagotovili udeležbo na državnem prvenstvu z uvrstitvami na desetih regijskih tekmovanjih, v tej konkurenci pa sta nastopili še ekipa srednjih kmetijskih šol in ekipa domačinov.
Prvi dan so se tekmovalci pomerili v oranju na strnišču, prekmurski orači, ki so na državnih prvenstvih običajno posegali po
Na Kapeli v nedeljo 8. Praznik jeseni
Razstava tramincev
ruštvo vinogradnikov Radgonsko-Kapelskih goric pripravlja v sodelovanju s člani TD Klopotec Kapela ter Društva kmečkih žena in deklet na Kapelskem Vrhu to
nedeljo že 8. turistično-kulinarično-vinogradniško prireditev Praznik jeseni. Tudi tokrat bodo poskrbeli za številne novosti ter izjemno raznovrsten in pisan program dogodkov, letošnja novost pa je razstava tramincev iz Radgonsko-Kapelskih goric, kjer raste med 3.150.000 trsi 172.250 trsov traminca in od koder prihaja najboljše vino te sorte.
Začelo se bo že pred 9. uro, ko bo začetek kuhanja štajerske kisle juhe vinogradnikov; hkrati pa tudi strokovno predavanje za vinogradnike; med 10. in 11. uro bo nastop godbe na pihala iz Apač in Kapelskega kvarteta ter ob 11. uri otvoritev razstavi tramincev, ki naj bi postala tradicionalna in še obsežnejša. Opoldne bosta ocenjevanje in posku-šnja kisle juhe, popoldne bo poskrbljeno za zabavo, ob 18. uri pa bo modna revija, poskrbljeno pa bo tudi za pristno kapljico in dobrote iz krušne peči.
O. B. ■
Turnišče: cene pujskov
Minuli četrtek so na sej-
mu v Turnišču prodajali 28 pujskov, starih do deset tednov in težkih od 25 do 33 kilogramov.
Povpraševanje po pujskih je bilo tokrat nekoliko večje in lastnike jih je zamenjalo kar 21. Za posameznega pujska je bilo potrebno odšteti od 9.000 do 12.000 tolarjev.
sprejme po hitrem postopku, poslanci pa naj bi ga obravnavali na rednem ali izrednem zasedanju še ta mesec.
Ne dvomimo, da želijo v Novi Sloveniji s to potezo pokazati solidarnostni odnos do kmetijstva, ki se je v zadnjem času znašlo v nezavidljivem položaju, saj do njega ni prijazna niti politika, še manj pa naravne katastrofe, ki kmetom jemljejo še zadnji dohodek za preživetje, vendar se zastavlja vprašanje, ali bodo s predlogom tudi uspeli. Četudi bo
najvišjih mestih, pa so morali tokrat primat prepustiti oračem iz ljubljanske in belokranjske regije.
Potujoča Gorička ves
aradi razdrobljene posestniške sestave se bo s klasičnim načinom kmetovanja lahko preživljalo vedno manj kmetij. Na kmetiji Rengeovih v Šalovcih so do takšnega spoznanja prišli že pred leti, zato so začeli iskati vire v dopolnilnih dejavnostih. Družba Gorička ves, ki sta jo ustanovila Zorica in Mirko Rengeo, je zdaj že postala znana daleč naokoli, saj najdejo njihove pridelke že vrsto let kupci v ljubljanskem Maximarketu, vedno več pa jih prihaja iskat tudi na dom v Šalovcih.
Ob klasičnih kmetijskih pridelkih in izdelkih je pri Rengeovih mogoče dobiti še piro, ajdovo
državni zbor zakon v predlagani obliki sprejel, dvomimo, da bo prišlo do njegove uresničitve.
Na neodgovoren in neresen odnos do kmetijstva dovolj zgovorno kaže uresničevanje lani sprejetega intervencijskega zakona za sanacijo posledic naravnih nesreč v kmetijstvu, ki je nastal na pobudo pomurskih poslancev. Ta zakon je bil takrat sprejet z veliko večino, to pa ne preseneča, saj so ga sprejemali pred parlamentarnimi volitvami, v vseh strankah pa so se dobro zavedali, da predstavljajo kmetje oziroma vsi tisti, ki se tako ali drugače še ukvarjajo s kmetijstvom, pomemben del volilnega telesa.
Se je pa tudi s tem zakonom pokazalo, kako država spoštuje
Na strnišču je bil najboljši Franc Kavšek iz ljubljanske regije pred Antonom Filakom iz Bele krajine, Prekmurec Jože Režonja se je uvrstil na četrto, Jože Zver pa na osmo mesto. Tudi v oranju na ledini je bil najboljši Franc Kavšek pred Antonom Filakom, Jože Zver je zasedel peto, Jože Režonja pa sedmo mesto.
V skupni ekipni uvrstitvi je bila najboljša ekipa ljubljanske regije s 617,76 točke pred ekipo Prekmurja, ki je osvojila 589,51 točke, ekipa Prlekije (Franc Štuhec in Stanko Sobočan) pa je bila dvanajsta.
Na letošnjem državnem prvenstvu se je deset tekmovalcev pomerilo tudi v oranju z obračalnimi plugi. Skupno (oranje na ledini in na strnišču) je zbral
največ točk Sandi Fingušt iz Podravja, Prekmurec Štefan Bakan je bil peti, Štefan Cigut pa osmi.
L. K. ■
kašo, oves, kis, bučno olje, domačo papriko in paradižnik ter še kakšne druge domače izdelke.
zakone, ki jih sama sprejema. Šele po resnih opozorilih, saj jih je na to morala opozoriti celo pravna stroka, so odgovorni v vladi dojeli, da je zakone treba izvajati. Pa se navkljub vsemu še vedno ne izvajajo. Vlada je že avgusta sprejela sklep, da se 1,6 milijarde tolarjev prizadetim izplača v čim krajšem času, s prerazporeditvijo proračunskih sredstev pa se zagotovi še 1,8 milijarde tolarjev manjkajočih sredstev. Čeprav je odbor za kmetijstvo pri državnem zboru vlado pozval, da do 15. septembra zagotovi vsa sredstva (3,4 milijarde tolarjev), prizadeti doslej niso dobili niti tolarja.
Kako ignorantski odnos do kmetov in do kmetijstva ima vlada oziroma posamezni ministri, je s svojo izjavo ponovno potrdil okoljski minister Janez Kopač, ki je dal vedeti, da se proračunsko leto konča 31 ■ decembra. Ob tem
je verjetno pozabil, da kmetje morajo živeti tudi v tem vmesnem času in da je pred vrati jes
enska setev, ki bo zaradi pomanjkanja sredstev marsikje ogrožena. Sprašujejo se, kako bi reagirali minister Kopač in drugi člani vlade ter še marsikdo od tistih, ki so odgovorni za oblikovanje in izvajanje kmetijske politike, če bi s takšno zamudo prejemali plačo ali dela plače nikoli ne bi dobili.
Če se tako močno zatika z izvajanjem lani sprejetega intervencijskega zakona, potem se upravičeno zastavlja vprašanje, kakšno usodo bo doživel predlog zakona, ki ga je vložil poslanec Sok. Navsezadnje bi morala pripraviti takšen interventni zakon vlada, saj ji je to naložil odbor za kmetijstvo pri državnem zboru, ki je tudi predlagal, da se tak zakon sprejme še na septembrski seji državnega zbora. Vlada
je tokrat ponovno odpovedala in s tem potrdila svoj odnos do kmetijstva.
Ludvik Kovač ■
Rengeovi so si letos omislili še eno novost. Kupili in opremili so potujočo trgovino, s katero obiskujejo večje kraje.Ob petkih jih je mogoče najti v soboškem BTC-ju in tudi v Ljubljano se občasno zapeljejo. Zorica pravi, da je povpraševanje po njihovih izdelkih tudi v Ljubljani veliko, vendar je prodaja tamkaj povezana s precejšnjimi stroški, zato tja zaidejo bolj poredko. Foto: N. JLIHNOV
Cene vinogradniške in kletarske opreme
SKZ Radgona, prodajalna Radenci
artikel mpc v sit
mlin za grozdje mg-400 26.449,50
vnlin za grozdje mg-940 38.577,00
mlin za grozdje ročni, pecljalnik 31.990,00 mlin za grozdje, električni	69.900,00
mlin sadni inox, mali 30.999,00
stiskalnica, hidravlična, 8 I	23.681,00
stiskalnica, hidravlična, 25 I	49.430,00
stiskalnica, hidravlična, 50 I	67.354,00
stiskalnica, hidravlična, 100 I 149.900,00 kad pvc,	100	I 2.577,00
kad pvc,	230	I	3.709,80
kad pvc,	350	I 5.256,00
kad pvc,	500	I 7.425,00
kad pvc,	750	I 10.642,00
kad pvc, 1000 I 18.270,00
kvasovke uvaferm cm, 50 g 799,00 kvasovke uvaferm 228,100 g 1.640,00 kvasovke uvaferm cm, 100 g 949,00 kvasovke uvaferm cs-2,100 g 1.640,00 kvasovke sing aktiv hefe-3, 40 g 579,00 kvasovke sing aktiv hefe-3,100 g 880,00 kvasovke sing aktiv hefe-7,100 g1,199,00 encim coltivar, 50 g 1.566,00
žveplo tekoče, 1 I 355,00 žveplo tekoče, 3 I 890,00
parafinsko olje, 1 I 476,00
parafinsko olje, 0,51 313,00
žveplasta kislina, 11 272,70
žveplasta kislina, 3 I 679,60
žveplasta kislina, 51	1.049,00
bentonit special, 1 kg 949,00
bentonit special,	0,5	kg_670,00
| bentonit special,	0,2	kg 326,00
bentonit special,	100 g 225,00
kristalna soda, 1	kg 255,00
gelsol, 11 2.449,00
gelsol, 0,51 1.438,00 kalijev sorbat, 268 g 1.274,50
kalijev metabisulfit, 100 g 217,00
žvepleni zakad, 6 g 463,00
žvepleni zakad, 3 g ptujski 465,00
filtrne slojnice beco steril 100	4.824,00
filtrne slojnice beco steril 60	4.612,00
filtrne slojnice beco k - 1	3.307,60
filtrne slojnice beco k- 2 3.307,60'
filtrne slojnice beco kd - 3	3.368,30
filtrne slojnice beco kd - 7 3.368,30
filtrne slojnice beco kd - 10	3.368,30
filtrne slojnice beco kds - 12	3.368,30
moštomer 770,00
črpalka za vino 25	rover 15.999,00
črpalka za vino 20	rover 11.990,00
Trgovina Robert Hozjan. Žižki______________ pecljalnik električni 75.190,00
pecljalnik navadni 34.410,00
mlin za grozdje ročni 12.150,00
kad za	grozdje, 500 I 7.750,00
kad za	grozdje, 350 I 5.490,00
kad za	grozdje, 2251 3.870,00
kad za	grozdje, 1001 2.690,00
cisterna za vino, 200 I 26.280,00
cisterna za vino, 1001 17.990,00
cisterna za vfro, 150 I 22.990,00
cisterna za vino, 250 I 28.900,00
cisterna za vino, 300 I 32.800,00
cisterna za vino, 2 ventila, 380 141.380,00 cisterna za vino, 2 ventila, 500 149.200,00 kvasovke
kvasovke bayanus, 100	g	1.340,00
kvasovke cerevisiae, 10	g________125,00
žveplo tekoče, 11 355,00
žveplo tekoče, 31 890,00 soda, 1kg 320,00 parafinsko olje, 11 560,00
bentonit special, 0,5 kg 655,00
14
IZ NAŠIH KRAJEV
13. september 2001 vniK
Na kratko
V Adrijancih na Goričkem voda vrh hriba kljub neizmerni suši
Turjanski Vrh
Med tistimi investicijami, ki so v letošnjem letu v radenski občini na prednostni listi in za katere se potegujejo za državna
sredstva, namenjena demografsko ogroženim območjem, je cestni odsek Turjanski Vrh-graba.
Kocjan
V letu 2001 je med prednostnimi naložbami gradnja druge in tretje faze vodovoda Kapela-Okoslavci, potem pa bodo začeli izvajati v prihodnjem letu nekatera druga dela. Med njimi je tudi preplastitev ceste v Kocjanu, to pa bo upoštevano pri predlogu proračuna občine Radenci za leto 2002. M. J.
Jurovski Dol
Najprej so imeli v tem sloven-skogoriškem kraju Odbor za varstvo naravne in kulturne dediščine, pred tremi leti pa so ustanovili Turistično društvo Dediščina Jurovski Dol, ki nadaljuje s poslanstvom svojega predhodnika. Ves čas se ukvarjajo s prikazovanjem številnih običajev, navad in prireditev v tem delu Slovenskih goric, zlasti pa domačega območja. Ker pa je pri njih še veliko ljudi, ki negujejo v vsakodnevnem življenju navade, ki so marsikje že izginile, je jurovskodol-skim kulturnikom zato nekoliko lažje prikazati življenje in običaje na kmetih. Predsednica Dediščine je Marija Šauperl. (Š. S.)
Lenart
Te dni so začeli graditi v lenarški industrijski coni avtobazo AMZS. Z deli naj bi bili gotovi do konca novembra. Poleg servisnih
storitev bodo opravljali tudi tehnične preglede motornih vozil.
V krogu domačih in prijateljev sta praznovala zlato poroko Ema in Ernest Sukič iz Dolnjih Slaveč. Ob zlatem jubileju sta dala darovati zahvalno mašo v cerkvi pri Svetem Juriju. Obred je opravil dekan g. Martin Vbros in jubilantoma tudi čestital. Ema seje rodila 1928. leta na Doliču, po poroki 1951. leta pa se je preselila na moževo domačijo v Dolnje Slaveče. Ernest se je narodil 1927. leta. Po poroki se je odpravil za boljšim zaslužkom v Nemčijo in Avstrijo. Sukičeva sta dala življenje sedmim otrokom in z leti so si vsi ustvarili svoje družine in tople domove. Radi prihajajo domov in z njimi tudi njihovi potomci. Ema in Ernest imata petnajst vnukov in tri pravnuke. - Š. S., foto: V. Juhnov
Letos več makovih potic za prvošolčke
Rojstni kraj Kolomana Kučana, očeta predsednika naše mlade države
A
drij'anci leže vzhodno od Gornjih Petrovec na Goričkem. Hiše so razmetane po slemenih, a največ jih je v slikoviti dolini Velike Krke. Vas šteje 92 hišnih številk,
a je kar 33 domov praznih. Prebivalcev je okoli 160 oziroma
232 manj kot pred drugo svetovno vojno. Zanimivo je, da je bilo še pred tremi leti prek 30 prebivalcev več.
Upanje za vnovični razcvet Adrijanec je dejstvo, da so gospodinje za letošnji prvi šolski dan spekle več makovih potic kot prejšnja leta. »Makove pogače« pečejo matere zato, da bi bili otroci v šoli pametnejši.
Letošnji prvi šolski dan je bil
Večji del Adrijanec je v dolini Velike Krke. Na desnem delu posnetka je stara šola, na levi strani ceste pa je rojstna hiša očeta sedanjega predsednika naše države. Foto: F. Š
prazničen tudi za družino predsednika tukajšnjega vaškega odbora Branka Lepoše. Njegovi hčerki in prvošolki je ime Tadeja. Makovo potico je spekla mamica Darinka. Pomagala je tudi 80-letna babica Gizela. Sicer -pa ona še vedno peče kruh za
družino v domači krušni peči. Po pet šest hlebcev zamesi za eno peko in rada peče »vrtanke«, ki jim tukaj pravijo »pereči«.
Adrijanci so bili znani po sezonskih delavcih. Mnogi pa so se
tudi za stalno izselili v Francijo, Nemčijo ... Babica oziroma mama Gizela je pogosto romala na sezonsko delo na madžarsko veleposestvo. Tam je kuhala za okoli 150 poljskih delavk in delavcev. Njen brat pa že od leta 1937 živi v Nemčiji. Na stara leta
dobna nesreča. Poleg denarja pomagajo vaščani s prostovolj-
se nekateri vrnejo domov. Pokojnine dobivajo z različnih koncev sveta.
V vasi so le tri čiste kmetije. Drugo delazmož-no prebivalstvo je zaposleno v Gornjih Petrov-cih, Murski Soboti... Poleg tega se še ubadajo s kmetovanjem. Okoli 17 družin oddaja dnevno v vaško
zbiralnico po okoli 800 litrov mleka. Pred sedmimi leti je oddajalo mleko do 40 domačij.
Od leta 1995 imajo vaški klub malega nogometa. Ob nekdanji šoli so zadnji dve leti gradili ustrezno igrišče. Gasilci so letos praznovali 70-letnico obstoja. Posebnost kraja je že 17 let enotno vaško zavarovanje. Imajo poseben odbor, ki skrbi za zbiranje letne članarine v višini tri tisoč tolarjev. Denar dobi tisti, ki ga prizadene požar, neurje in po-
Predsednik vaškega odbora Adrijanci Branko Lepoša pravi, da je pri njih narava radodarna z vodo in tudi otroški jok je v domovih spet pogostejši. Foto: F. Š.
nim delom, prispevajo les, krmo za živino...
V vasi je bila leta 1912 ustanovljena enooddelčna osnovna šola. Ukinjena je bila leta 1958. Poslopje nekdanje šole rabi danes potrebam gasilcev in za skupne potrebe vasi. Notranjost je dotrajala in letos bodo začeli stavbo obnavljati. Denar zbirajo s samoprispevkom, ki je bil sprejet lani za obdobje štirih let. Blizu šole stoji hiša, v kateri je bil rojen Koloman Kučan, oče pre
dsednika naše države Milana Kučana.
Zadnja leta so urejali mrliško vežo. Tja so napeljali vodovod in elektriko. V vasi imajo tri vodna zajetja in od tam napeljano vodovodno omrežje, ki deluje z lastnim padcem. V zaselku Vreje bodo začeli kmalu dobivati vodo iz zajetja pod Pindžo, drugod pa je vode dovolj, kljub suši. Lepo-ševi žive sredi hriba. Ob domu je 7 metrov globok vodnjak in je bila vodna gladina, kljub suši, 3 metre visoka. Prastara izvira pitne vode sta v bližnjem gozdu in pod hribom. Obema pravijo domačini Ciirek. Voda je ledeno hladna in je ne zmanjka.
Pred dvema letoma so začeli z vaško »komasacijo«, a se je nekje ustavilo. Na nekoliko poravnanih zemljiščih bo treba opraviti ponovne katastrske razmejitve. Na območju vasi imajo 87 hektarjev mešanega gozda in 133 ha obdelovalne zemlje ter travnikov.
Franček Štefanec ■
Tale zapis bi bolj spadal v rubriko Nenavadni pojavi, saj se v Prekmurju verjetno le redkokdaj zgodi, da težki klavir napravi pot iz kleti v prvo nadstropje. Ravno to se je zgodilo na eno od vročih sobot, in to pri nikomer drugem kot pri radijskemu voditelju Boštjanu Rousu z Murskega vala v njegovi hiši v Beltincih. Čeprav je Boštjan ves čas trdil, da gre za klavir »mali Vanek«, mu nihče ni verjel, dokler res sami niso videli, da gre v resnici za instrument znamke Maliwanek, težek okrog 350 kilogramov. Potrebna je bila kar šesterica, da so ga spravili iz kletne garaže v sobo v prvem nadstropju. In to skozi okno! Kako je bilo to mogoče, raje sploh ne sprašujte. Potrebni sta bili dve deski, dve rjuhi, jeklene vrvi in veliko fizičnega znoja, ki ga je med drugim pretakal tudi moderator Vlado Pejčič. Sedaj se vsi najbolj bojijo, da se bo Boštjan spet premislil, saj naj bi po pričevanju očividcev omenjeni klavir doslej selil po hiši gor in dol že najmanj štirikrat. T. K. ■
Končan Kmicin
Delček Zambije v Fokovcih
tmjjijjjjj.ilj in
I
ki se je zgodil 21. junija v Zambiji. Ravno to potovanje je bila osre-
sledil piknik za vse.
Tomo Koles ■
Ena od zanimivosti, ki jih je povedal Primož Kajdič, je bila tudi ta, da so se prijazni Zambijci bali sončnega mrka, saj niso vedeli, kaj se bo medtem zgodilo. Foto: T. K.
Minuli petek zvečer se je na osnovni šoli v Fokovcih počasi približal svojemu koncu letošnji Astronomski tabor Fokovci 2001, ki ga je organiziralo v sodelovanju z OŠ in Regionalnim centrom ZOTKS v Murski Soboti Astronomsko društvo Krnica. Že tradicionalni astronomski tabor je letos potekal od 27. avgusta do 1. septembra, udeleženci pa niso prišli samo iz Pomurja, temveč tudi iz Primorske, Dolenjske in Ljubljane, to pa kaže na velik ugled, ki si ga je Krnica pridobila s svojim aktivnim delovanjem v teh petih letih in pol. Eden največjih dosežkov društva je letošnje potovanje njihovega tajnika Primoža Kajdiča iz Murske Sobote na opazovanje sončnega mrka,
dnja točka petkovega druženja, saj je Primož bolj v potopisnem stilu z diapozitivi prikazal marsikatero zanimivost iz te afriške dežele, poleg tega pa še Namibije, Zimbabveja in Botsvane, ki jih je prav tako obiskal. »Sam mrk,« pa je dodal navdušeni Primož, »ni bil nič manj grd od našega, če se lahko tako izrazim, trajal pa je dlje, kake tri minute.« Njegovi posnetki korone, ki nastane takoj po popolnem mrku, so navdušili vse navzoče v nabito polni učilnici. Po predavanju se je predsednik društva, doc. dr. Mitja Slavinec, zahvalil medijem, ki spremljajo dejavnost Krnice, in skupaj z ravnateljico osnovne šole podelil priznanja mentorjem in udeležencem tabora, potem pa je
f BIHI 13. september 2001
IZ NAŠIH KRAJEV
15
Včasih so Murskopoljci dirkali ob porokah, novih mašah
Cesarja pozdravila množica konjenikov z Murskega polja
Prve konjske dirke so bile v Ljutomeru 12. septembra 1874
Nekdanji lastniki dirkalnih konj z ljutomerskega območja in bližnje okolice. Fotografirali so se leta 1976 v starosti nad 60 let. Fotografijo nam je odstopil Mirko Petovar iz Bunčan. Tudi na njegovi domačiji so imeli odlične kasače.
nato pa s kasači, so opravljali na kmetijah vsa dela, ki so primerna za vprežno živino. To je trajalo do začetka šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko so se začeli pojavljati traktorji. Konji so počivali le kraj-
eta 1856 oziroma pred 145. leti je obiskal Maribor cesar avstro-ogrske monarhije. Vesten zapisovalec dogodkov tistega časa, ljutomerski župnik Matija Slekovec, je zapisal, da je cesarja pozdravilo 140 konjenikov z Murskega polja. Oblečeni so bili v narodne noše in nosili so »bandere« s podobami vaških ferbov.
In ko je cesar leta 1883 obiskal Radgono, ga je pozdravilo 170 slovenskih mož na konjih. Z njimi so dosegli na konjskih dirkah v Gradcu pomembna priznanja. Konjenica je bila cesarju tako všeč, da jo je povabil s seboj na vojaško vadišče.
Leta 1874 so bile v Ljutomeru prve konjske dirke. Angelos Baš je v knjigi Ljutomerske konjske dirke zabeležil, da se je ponašalo Mursko polje že v stoletju pred letom 1874 s toliko razvito konjerejo, da ga ni v tem pogledu tedaj prekašalo nobeno drugo območje Slovenije. V tem času je
šlo za kmečke, ne za »gosposke« dirke. Sicer so na Murskem polju prirejali manjše dirke že pred letom 1874. Bile so ob slovesnih gostijah in »premiejah« oziroma novih mašah. Reja kasačev na ljutomerskem območju oziroma Murskem polju je omogočila, da je bilo to območje pred prvo svetovno vojno edino v stari Avstriji, kjer so oblasti pripomogle, da so tudi na kmetih redili ameriškega kasača. Sem so pošiljale dobre žrebce. Plemenilni postaji sta bili v Ljutomeru in Bučečovcih.
Toplokrvni konji, s katerimi so v Ljutomeru najprej dirkali,
Se lupajo koruzo

,ši čas pred dirkami. Takrat so dobivali tudi več ovsa in sena. Današnji kasači so »za šport in hasek«, pravijo Murskopoljci.
Konje so trenirali in z njimi dirkali gospodarji oziroma rejci konj in njihovi sinovi. Na prvih dirkah leta 1874 je sodelovalo 25 voznikov, pozneje manj. Naslednja beležka Angelosa Baše iz leta 1976 je aktualna še danes:«... Vozniki, ki tekmujejo v zadnji dobi, so potemtakem brež izjeme veliki ljubitelji kasačev in konjskih dirk. Če v neugodnih razmerah vztrajajo pri kasaškem športu, ravnajo tako iz naslednjih nagibov. »Poleg svojega dela se mora človek ukvarjati še s čim drugim, kar ni mus«, je izjavil Marko Slavič iz Ključarovec, ki je naš najuspešnejši kasaški rejec in voznik v zadnjih letih. In samozavestno je pristavil: »To je razvedrilo, ki ni tako zelo drago za kmeta kakor na primer za uslužbenca... Dober kmet si lahko privošči enega ali dva kasača, pomembno je, da je kot kmet dovolj uspešen.« Seveda je lahko to samo stališče zares uspešnega kmetovalca, katerega družina se je obdržala v gospodarskem pogledu na kar najvišji mogoči ravni skozi vse povojno obdobje...« F. Štefanec ■
Do Mihaelovega so kače v grozdnih jagodah
Mihaelovo začetek kmečke jeseni
Vinska trta na ljutomerskem, kapelskem in gornjeradgonskem območju ima bogato zgodovino
Je res pri nas sadil trto sam
rimski cesar?
। inska trta je letos spet bogato obložena v vseh vinogradih v Prlekiji in Prekmurju. In kako se je trta
I v davnini znašla v naših krajih? Anton Krempl je sredi prejšnjega stoletja zapisal v knjigi Dogodivščine štajerske zemlje, da je zasadil trs že Noe in da je bila trta že v davnini prinesena iz Vzhodne Azije tudi v naše kraje.
Po Kremplovem mnenju naj bi trto zasadili naši predhodniki še pred prihodom Rimljanov v ta prostor. To žlahtno rastlino naj bi začeli saditi na pobudo prebivalstva, v večjem obsegu pa predvsem v času vladanja rimskega cesarja Probu-sa. Tako naj bi po ustnem izročilu sadil trto rimski cesar kar sam, in to na območju sedanjega Ljutomera, Kapele in Gornje Radgone. Pred prihodom Rimljanov naj bi bila trta zasajena tudi v Halozah.
In ko so na Stari gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici v šestdesetih letih minulega stoletja kopali vodnjak, so naleteli 20 metroV globoko na odtis lista vinske trte. Kos laporja s tem odtisom hrani Jože Čuš iz Ženika. In v knjigi dr. Frana Kovačiča, ki opisuje zgodovino nekdanjega ljutomerskega sreza, v začetku piše:«... V davno preteklih dobah je bilo v srednji Evropi tako
Je rimski cesar sadil vinsko trto tudi na Janževem Vrhu? Foto: F. Š.
toplo podnebje kot sedaj v Afriki. Pri nas so rasle velikanske rastline in v divjih pragozdovih so se sprehajali sloni in predpotopni jeleni. Iz tistega časa je okamenina naši trti popolnoma enake rastline, ki so jo našli bojda pri kopanju studenca na Stari gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici.'..« Gre torej za podobni najdbi na istem območju. Nekdanja vinska trta naj bi bila divja ovijalka. Z njenimi sladkimi plodovi so se sitile ptice in živali. Potem je nastopila ledena doba in skoraj vsega živega je bilo na tem območju za dolgo, dolgo časa konec ...
Prve pisne dokaze o vinogradništvu na naših tleh imamo iz leta 861, in sicer iz Kocljeve kneževine ob Blatnem jezeru. To je na ozemlju današnje Madžarske. In v Prekmurju naj bi zasadili prve vinograde ob cerkvah in gradovih. O obsegu vinogradništva na Goričkem v Prekmurju obstajajo prvi zapisi iz leta 1627. Gre za vizitacijsko poročilo (uradno nadziranje župnij), ki zajema skoraj celotno Goričko.
F. Š. ■
V..........................................................      J
- ......
Stroji izpodrivajo delo človeških rok, zato je tudi težko najti domačno, kjer se ročno /upajo kiruzo. Stari način dela smo našli pri Škaličevih v Lipi. Zaradi suše ki ie močno oklestila pričakovan pridelek, se niso mogli pohvaliti z veliki-otrokom pripovedovala, kako je bilo nekoč, o
14^»

Jesen na vinorodnem Orehovskem Vrhu
v ‘ K f.
' ' ■ j'': * • y
.. .. . i7k0Daia krompir, ki je tehtal kar Marica Pevec iz Radomerja je na svoji J	s K0r0gke na(j krOmpi-
1590 gramov. Semenski krompir je Marica Pr S|avica ščavniear rjem velikanom pa je bila seveda prijetno preš«
I a vsa opravila in za I vsak letni čas so si naši I predniki omislili zavetnike in običaje. Mihaelovo, ki je 29. septembra, je na Slovenskem pravi začetek kmečke jeseni. Na ta dan so se svoje dni selili tudi hlapci in dekle ali so se domenili še za leto službe pri istem gospodarju.
Po ugotovitvah etnologa Nika Khreta od Mihaelovega dalje ponekod na Štajerskem včasih niso nosili dninarjem »južne« na polja.
Za otavo je do Mihaelovega zadnji čas: Do Miholja na soncu, po Miholju na peči. Vendar pa -Več boš o Miholji nakosil kot o pustu naprosil.
Do Mihaelovega so kače v grozdnih jagodah, sv. Mihael jih prežene, pravijo na Štajerskem. In odtlej se sme grozdje trgati in zobati.
Oroslav Caf, rodom iz Ročice pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah, je zapisal med opravljanjem duhovniškega poklica v Framu na Štajerskem tudi to mihaelsko kolednico: Mi smo trije brati, svetega Mihaela hlapci...
F. Š. ■
pri Gornji Radgoni. Foto: J. Z.
M
»Ko sem se slikala, so merile 3,75 metra, sedaj pa se bližajo že štirim metrom,« je zapisala naša bralka Marija Miljevič iz Maribora, Razvanjska ulica 16, in dodala: »Če ne verjamete, vas vabim, da se oglasite pri nas.« Verjamemo! Vabilo na obisk pa smo tudi sprejeli.
Cvetkin paradižnik velikan
»Zdaj smo večino plodov že pobrali, nekaj paradižnikov pa sem dala na stran in bom pozneje iz njih izluščila seme in ga posejala,« je povedala Cvetka Kerec iz Vidonec. Dodala je še: »Zelo sem presenečena, da je zrasel tako visoko.«
Ko je spomladi kupovala sadike, je vzela tudi dve Hanci paradižnika iz rodu plezalcev. Vrtnar je sicer menil, da v peščeni gorički zemlji ne bo rasel, a se je zmotil. Cvetka je zasadila rastlini pred hišo med rožami in ju - enako kot cvetlice -zalivala trikrat dnevno. Paradižnika sta (privezana ob kola) zrasla v višino skoraj štirih metrov. Z njiju so Kerečevi pobrali šestdeset rdečih špehastih paradižnikov. Le koliko jih še bodo, ko pa rastejo novi in novi? - Š. S., foto: V. Juhnov
Sončnice velikanke
16
REPORTAŽA
13. september 2001 MIK
Teden Lendavske trgatve
V znamenju vina in grozdja
Društva iz Lendave in okolice so predstavila svojo dejavnost
rejšnji teden, od ponedeljka do sobote, je potekala na lendavskih ulicah in ploščadi pred hotelom Elizabeta prireditev Lendavska trgatev. Letos si je organizator, Lokalna turistična organizacija, prizadeval, da bi bilo zabave, kulture in tradicije več kot prejšnja leta.
Tokrat se je začela Lendavska trgatev v ponedeljek s postavitvijo klopotca v središču Lendave in nagovorom predsednika lendavskega vinogradniško-sadjar-skega društva Štefana Rožmana. V torek in sredo se je nadaljevala
med drugim s predstavitvijo ljudske kulinarike, otroškimi športnimi igrami in pevskim festivalom, na katerem je sodelovalo osem pevskih zborov.
V organizaciji lendavske obrtniške zbornice so pripravili raz-
Na predstavitvi običajev in šeg je bilo dovolj vina in zanimivih predstavitev, trgatve pa bolj malo.
stavo obrti in podjetništva v prostorih hotela Elizabeta, v prostorih Lokalne turistične organizacije pa razstavo izdelkov ljudske domače in umetne obrti ter drugih izdelkov, primernih za poslovna darila. Obiskovalci pa so si lahko ogledali tudi tri gledališke in lutkovne predstave, med drugim tudi gledališki spektakel Ha-dikov boj za Lendavo.
Osrednji del prireditve je bil tudi tokrat v petek in soboto, med drugim tudi z bogračijado, kjer so se ljubitelji in poznavalci domače kuhinje pomerili v kuhanju bograča. Zmagala je ekipa madžarskega radio iz Lendave MMR. V okviru vinskega festivala so svoja vina predstavili domači vinogradniki in vinogradniška društva. Na folklornem festivalu so se predstavile folklorne in plesne skupine iz Slovenije, Avstrije, Češke in Madžarske. Predstavitev domačih običajev in šeg so letos nekoliko spremenili, ni bilo namreč sprevoda, ampak so se posamezna kulturna društva predstavila na cestišču Glavne ulice. Obiskovalci so si lahko ogledali mnoge zanimive običaje iz preteklosti, po katerih so znani v posameznih krajih, nekoliko moteče je bilo le, da ni bil prikazan noben običaj, povezan z goricami in trgatvijo.
Jože Gabor!
Igre na vodi v babinski gramoznici
Zadnji vzdihljaji poletja
™-----------—..... ~	T
Vse igre so zahtevale od tekmovalcev veliko moči in spretnosti, vendar je gledalce najbolj navdušil kateri od številnih padcev v vodo.
0 babinski gramoznici so potekale prve igre na vodi, ki jih je organiziralo Mladinsko športno društvo (MŠD) Fap Krap-je. Na tekmovanju so sicer pričakovali večje število ekip, vendar so se zaradi začetnega slabega vremena in že skorajšnje odpovedi iger prijavile le štiri. Kljub temu je bilo veliko zabave in dobrega razpoloženja, čemur je bilo delno vzrok tudi sončno vreme, ki pa je že nakazovalo na zaton poletja.
Sodelovala je ekipa MŠD Fap Krapje, ki je zasedla prvo mesto ter prejela trajni in prehodni pokal, drugo mesto si je priborila ekipa Prostovoljnega gasilskega društva Zgornje Krapje, tretja je bila ekipa Roglači Cven, na konec pa se je uvrstila ekipa Mladinskega društva Krapje.
Ekipe so se pomerile v šestih disciplinah iger na vodi: paralelno veslanje v kanujih, spretnostna vožnja na Imgradovih kolesih, prevoz tovora s kanuji, vlečenje vrvi s kanuji, vožnja s pedolinom, kot
zadnja pa je sledila še igra prosti strel, kjer so igralci s kopnega brcali žoge soigralcem v kanujih, zmagala pa je ekipa z večjim številom ujetih žog. V igrah so morali tekmovalci pokazati precej spretnosti, najbolj zanimivi pa so bili seveda najrazličnejši padci v vodo.
Po besedah predsednice MŠD Fap Saše Polajnar s Krapja so bile prve igre na vodi uspešne in prav zato se bodo v prihodnje trudili, da bi postale tradicionalne, saj pravi, da podobnih druženj in oblik zabave v Prlekiji ni. Člani MŠD so se že večkrat udeležili podobnih iger v Prekmurju, ampak velikokrat so bili edina ekipa iz Prlekije. Odločili so se, da to prenesejo tudi domov, njihov glavni namen pa je druženje. Prav iz tega razloga se je 1994. leta ustanovilo MŠD Fap, ki zdaj šteje že blizu štiristo članov, in kot poudarja Saša, se trudijo, da so čim bolj aktivni in da prirejajo čim več tekmovanj, kjer se razvijajo nova poznanstva.
«	D. T. ■
S »Citadelo« iz Murske Sobote v Budimpešto in nazaj
»Pozdravili« smo se tudi s kraljem Matjažem
Rekordno število potnikov na Hodošu
Vlak je imel odhod štiri minute pred enajsto (dopoldne) in tako je tudi bilo. Čakali so nas tudi rezervirani sedeži. Pravzaprav je bila do Hodoša in potem še do Zalaegerszega večina mest praznih. Med vožnjo se ni dogajalo nič posebnega, razen dvojnega pregleda naših in madžarskih policistov in carinikov na skupni hodoški postaji, kjer so zamenjali slovensko lokomotivo z madžarsko. Na končni postaji v Budimpešti pa bi lahko omenili kot presenečenje stopnice, ki vodijo eno »nadstropje« nižje proti postaji podzemne železnice. Na njih povsod piše Gorenje.
konec tedna se je tudi manjša skupina iz naših krajev podala na to pot - z vlakom, ki mu pravijo Citadela.
Dan odhoda je bil petek. Poslušali smo nasvet in si kupili vozovnice že dan prej. Povratna vozovnica je stala 4.330 tolarjev. Ugodna cena, kajne? No, obvezno smo morali kupiti še rezervacijo sedežev, ta pa stane za tja in nazaj 1.369 tolarjev. Če tega ne bi storili, bi nam na vlakti, kot smo lahko prebrali v Vestniku, zaračunali precej višjo kazensko ceno. Prav tako smo morali poskrbeti za rezervacijo prenočišč v Budimpešti, kajti vlak ima prihod v madžarsko glavno mesto ob 16.00, na isti dan pa ni povratne vožnje. No, dalo bi se preživeti noč tudi brez prenočišča, recimo v kakšnem baru ali lokalu, v katerem ponujajo »nočno življenje«.
Besedilo in fotografije: Jože Graj ■
Kdor ne obišče v Budimpešti tudi največjega parka in si ne ogleda spomenikov vsem madžarskim kraljem na enem mestu, je vsekakor za marsikaj prikrajšan. Mi smo med drugim najprej občudovali množično športno srečanje mladih, nato pa se »pozdravili« tudi s kraljem Matjažem (Matijas Korvin), ki naj bi bil, kot pravi legenda, začaran nekje pod goro Peco in čakal na prebujenje, ko mu bo brada zrasla do tal. Dejstvo pa je, da je kralj Matjaž leta 1479 podelil Murski Soboti svobodne mestne pravice.
pomini na Goričko ma-riško, vlak, ki je vozil do Hodoša in nazaj do leta 1968, so še vedno živi. Zaman pa smo poskušali dobiti nekoga, ki bi vedel, kako je bilo takrat, ko je po tej progi vozil vlak tudi na madžarsko stran. No, skoraj gotovo je še kdo, ki se tega dobro spominja, a ga nismo uspeli odkriti. In do kdaj je bila sploh ta zveza? Nekateri sogovorniki so menili, da do leta 1949, ko je nekdanja Jugoslavija prekinila prijateljsko sodelovanje s skupino držav na čelu z nekdanjo Sovjetsko zvezo, večina, zlasti pa nekateri starejši domačini s Hodoša, pa vedo, da je bila zveza prekinjena ob koncu 2. svetovne vojne le^ 1945-
Letos pa je bila ta zveza ponovna vzpostavljena in dvakrat dnevno vozijo potniški vlaki (brez presedanja) iz Ljubljane skozi Mursko Soboto in Hodoš celo do Budimpešte in nazaj. Minuli
Kaj se .dogaja, smo se spraševali, ko smo se vračajoč proti Sloveniji bližali železniški postaji na Hodošu. Zunaj je bila velika množica ljudi, slišali so se zvoki harmonike ,. In zvedeli smo, da so to udeleženci pohoda, ki ga je organiziralo združenje Sever, v programu pa so imeli tudi vožnjo z vlakom do Hodoša in nazaj. In to je bil verjetno rekord potnikov na tem vlaku na relaciji Hodoš-Murska Sobota-Ljutomer.
Kam iti v Budimpešti pozno popoldne? Možnosti je seveda veliko, časa pa premalo za vse. Mi smo se odločili, da se najprej peš podamo proti najbližjemu mostu čez Donavo, ki nosi ime Erszebet hid. Z njega je bil lep pogled na desni gričevnat del mesta, to je starinski Budim. Potem pa smo zavili v ulico, ki je pravzaprav tržnica na prostem. Tam je mogoče marsikaj kupiti pa tudi veliko gostinskih lokalov je, da lahko posedite, kaj popijete in prigriznete. No, dobro je prej povprašati za cene. Mi smo morali odšteti za eno navadno kavo 400 forintov, za pollitrsko točeno pivo pa še enkrat toliko. Sedeli pa smo na navadnih Stolih v pokritem prostoru pred lokalom. Če bi se malo naprej, kjer je bila ciganska glasba, odločili za večerjo, pa bi prišlo na osebo od 3.000 forintov naprej. Podobne cene veljajo v restavracijah na ladjah, ki so zasidrane na reki Donavi. Nekoliko vstran od mestnega središča, v kakšni manj obljudeni ulici, je seveda precej ceneje. Med drugim je mogoče popiti kavico tudi za 100 forintov.
vestnik 13. september 2001
NAJ... DOMAČIJA
17
Kako je odločila komisija
a razpis v letošnji akciji Naj... domačija 2001 je prispelo z levega in desnega brega Mure 28 prijav za domačije, ki si jih je od maja ogledovala strokovna komisija. Le-to sestavljajo univ. dipl. inž. kmetijstva Melita Varga Lemut, Žita Flisar Novak in Damjan Jerič ter Goran Dominko, univ. dipl, arhitekt, Nataša Konestabo in Boštjan Rous, univ. dipl, etnologa. Akcijo pa je pri Vestniku vodila novinarka A. Nana Rituper Rodež.
Komisija je podelila en naziv naj... domačija, eno nagrado za kmetijstvo ter osem priznanj. Posebno priznanje pa se podeli tudi domačiji, ki je po izboru Vestnikovih bralcev prejela največ glasov.
Naj... domačija 2001
Družina Ščap, Rožna ul. 1, Turnišče, občina Turnišče
Nagrada za kmetijstvo
Družina Pintarič, Zbigovci 76, občina Gor. Radgona
Priznanje po izboru Vestnikovih bralcev
... Horvatovi in Ščapovi vztrajajo v kmetijstvu že peto generacijo, tudi za ceno sezonskega in začasnega dela v tujini ter urejenega družinskega življenja. Robiju in Jerneju bo ta izkušnja prihranjena. Zavidanja vreden generacijski podvig si zasluži vso našo dobrohotno naklonjenost in iskreno občudovanje ... Nataša T. Konestabo
Družina Kuzmič, Motovilci 11, občina Grad
Priznanja za naj... domačijo 2001
Družina Glavač, Panonska ul. 86, Beltinci (občina Beltinci); družina Hofman, Bučečovci 47 (občina Križevci pri Ljutomeru); družina Lejko, Tropovci 63 (občina Tišina); družina Paldauf, Vučja vas 37 (občina Križevci pri Ljutomeru); družina Rengeo, Šalovci 3
(občina Šalovci); družina Sever, Šalamenci 72 (občina Puconci); družina Šumak, Kupetinci 15 (občina Sveti Jurij ob Ščavnici); družina Vitez, Tešanovci 12 (občina Moravske Toplice).
Družina z modrostjo sobivanja treh generacij
N
aše podeželje dobiva drugačno podobo. Tako hitro, da prehiteva naše dojemanje, tako silno, da nam zastane dih, tako temeljito, da še za čudenje ni časa. Z neverjetno naglico izgublja desetletja razpoznavno podobo, ki so jo ustvarjali zemlja in kmetje na njej, hlevi in
živina v njih, hiše in gospodarska poslopja ob njih, traktorji in priključki za njih.
S tem, ko je postalo podeželje življenjski prostor ljudem, umeščenim v socialne strukture, ki so bile še pred leti povsem tuje kmečkim vaškim skupnostim, se je spremenila tudi njegova podoba. Podeželje so si vzeli za svoj prostor bivanja delavci, obrtniki, uradniki, učitelji in izobraženci ter s svojim stilom življenja v tradicionalni prostor urezali globljo brazdo sprememb, kot jo je kdaj mogel narediti kmet. Natikanje nove podobe pušča sledi, tiste vidne in druge, ki ostajajo za domačimi vrati.
Vasi so se pomestile. Dvorišča so s tlakovanci, angleško travico in gredicami, nasajenimi po vrtnarskih pravilih. Hlevi so se spremenili v velike kmečke sobe za druženje ali garaže. Psa čuvaja je zamenjal izbranec z rodovnikom, če je pri hiši ostalo še kaj perjadi, je dobila mesto v ograjenem ali odmaknjenem prostoru. V predsobi hiše so nastavljeni copati, pred televizorjem pa fotelj in v kuhinji ni več pohištva za gospodinjenje po vzoru babic. Vaščani živijo na sodoben način, predrugačili pa so tudi medgeneracijske odnose.
Od vseh zunanjih znakov spreminjajoče se podobe podeželja pa mi je najbolj na očeh to, da hišam, ki sta jih s skupnim ustvarjanjem zgradili dve generaciji, sedaj delajo še drugi vhod. Eden je za mlade in drugi za stare. Dva vhoda sta torej tisto znamenje, ki govori, da so se generacije razšle, da so mladi in stari vsak na svojem, da se je tradicionalno sobivanje generacij pod isto streho in za skupno mizo spremenilo, da je nov način življenja, ki ga je povzelo podeželje, v družinske odnose prinesel povsem nova razmerja in vsebine. Za individualizacijo se odloča tretja generacija družine, ki pa je še vedno vezana na svoje starše in tudi ti še naprej izdatno materialno podpirajo mlade.
Mladi so zapustili veliko družinsko mizo in se k njej vračajo le ob skupnih praznovanjih, saj se njihov način življenja ne prilega več stilu, ki so ga živeli njihovi starši. Ti pa so bili s svojimi starši za skupno mizi, skupaj so delali na skupni zemlji, zasluženi denar so vlagali v skupno blagajno in za blagostanje naslednjih rodov so povečevali premoženje. Takšno sobivanje družine, v kateri je najstarejša generacija obdelovala zemljo, druga generacija pa ji je pri tem pomagala po delovnem času v »fabriki« ali ob prostih dneh ob sezonskem delu v tujini, je namreč močno prispevala k ekonomski moči podeželske družine. In takšna družina je bila tudi tisti vir, ki je mladim omogočil šolanje za nove
I poklice. S tem pa tudi za ločitev od tradicionalne večgeneracijske družine.
Družina več generacij za skupno mizo, ki je bila še ne tako dolgo nazaj steber napredka in moči regije, danes nima več tako izrazite gospodarske naloge in izgublja pomen. Toda nove oblike družinskega življenja vendarle lahko obogati z dragocenimi spoznanji in modrostjo skupnega življenja. Skupno življenje razširjene družine terja prilagajanje in sprejemanje članov z vsemi njihovimi lastnostmi pa tudi spretnost delitve dela in sprejemanja pomembnih odločitev. Družina, ki deluje kot sistem, pa more članu ponuditi tudi določeno avtonomnost.
Samo dejavnik preživetja, ekonomski dejavnik v zadnjih letih, ko je bila možnost izbire za ekonomsko osamosvojitev generacij velika, ne more popolnoma pojasniti tega, da večgeneracijske družine vendar še niso povsem usahnile. Biti mora še nekaj več, splet dejavnikov, med katerimi pa je pomembno to, da je človeku posamezniku dopuščena tolikšna mera samostojnosti pri delu in odločanju, da je v razširjeni družini pripravljen ostati. Dopuščena avtonomnost članom ter delitev odgovornosti in dela v družini je torej še ena tistih poživljajočih vsebin velikih družin, vrednih posnemanja - čeprav bi ji bili pripravljeni prej kot to priznati zgolj gospodovalne odnose.
Večgeneracijska družina premore tudi izredno velik čut odgovornosti in solidarnosti v skrbi za družinske člane, ki jo razširja na sorodnike, sosede pa tudi na vaško skupnost. To, daje treba poskrbeti za stare člane družine, negovati sosedsko pomoč in pristopiti, ko gre za prireditev vaške skupnosti, sodi k njej. Občutek pripadnosti je tista dragocena lastnost, ki bo, predana novim generacijam, mogla ustvariti novo kulturo bivanja v vaški skupnosti. Druženje ob sodobnejših vsebinah in načinih zapolnjevanja prostega časa,bo poživljalo vaško skupnost tudi v prihodnje.
Šport in rekreacija bosta povezala ljudi, na socialnem področju bo družinsko skrb za člane dopolnilo prostovoljstvo in delovanje skupin za samopomoč. Izmenjevanje receptov, semen in izkušenj pri gospodinjenju, ki na samosvoj način povezuje vaške gospodinje, pa bodo lahko nadgradile skupine za promocijo zdrave prehrane. Ne zaradi nostalgije ali pripisane idiličnosti vsemu, kar se je dogajalo ob skupni dolgi mizi, ne zaradi velikega pomena velikih družin v preživetju rodu, ampak zaradi njenih vsebin, ki bi nam mogle koristiti pri ustvarjanju novih medsebojnih odnosov v vaški skupnosti, je večgeneracijska družina dragocena za ta čas.
M. H. ■
18 DRUŽINA SCAP IZ TURNIŠČA	13. september 2001 VESTMK
Zdaj že lahko zapišem, pa naj mi Ščapovi in moji cenjeni kolegi v komisiji ne zamerijo, da sem od prvega obiska pri njih v Turnišču vedela, da smo na obisku na letošnji naj... domačiji in da se pogovarjamo o njihovi naj... domačiji. Nič kaj skromen, prej napihnjen in bahav zapis, priznam. Vendar pri Ščapovih nismo bili prvič. Za naj... kmetijo so jih prijavili že pred leti, dobrimi štirimi, če se prav spominjam, in tudi takrat smo se pri njih zadržali dlje, le da takrat v akciji nismo prepoznavali determiniranosti ekskluzivnih preživetvenih strategij, dednih običajev in družbenopolitičnih razmer. Nismo prepoznavali vaškega proletariata kot mikavne etnološke kategorije pri definiranju slojevitosti podeželske družbe.
In tudi letos smo bili ob našem prvem obisku v podobni dilemi. Bahavo pročelje novejše enonadstropne večdružins-ke hiše, med gospodarske prostore stisnjeno dvorišče na že itak minimalni parceli, oče Slavko Ščap že dvajset let na začasnem delu v Nemčiji in za povrh še nova domačija na povsem drugi lokaciji. Nič kaj obetavni podatki, ki se niso ujemali z dosedanjimi kriteriji Vestnikove komisije.
Ekskluzivne preživetvene strategije za novo kakovost življenja
Ščapovi in Horvatovi, domačijo soustvarjata poleg štirih Ščapovih še babica in dedek, pripovedujejo več družinskih zgodb. Vsak član pripoveduje svojo. Dedek je preživljal družino s sezonskim delom v Avstriji. Izbral je vitalno preživetveno strategijo Prekmurcev, ki je desetletja zaposlovala moške in ženske v najboljših letih, samske in poročene. Devet let zapovrstjo je odhajal marca in se vračal decembra, pred božičem, odhajal je v sezoni, najprimernejši za gradbena in komunalna dela. Priznali so mu štiri leta in en mesec od devetih sezon. S tem denarjem so zidali in kupovali stroje Robijev oče je delal v Varstroju in je prek njega šel v Nemčijo, kjer se je pridružil nemškemu podjetju za izdelavo hladilnih naprav. Začasno delo, še bolj kruta oblika sezonskega dela, sploh ko oče pravi, da pri njegovem delu ni sezone, ni ustaljenega delavnika in praznika. Ko so izbirali novo predsednico Društva kmetic Turnišče, so izbirali mlado, sposobno in delavno, izbrali so gospo Marijo Ščap, Robijevo mamo. Vrata svojega novega doma so gostoljubno odprli slepim in slabovidnim otrokom, ki so ustvarjali v različnih delavnicah. Z njihovim aktivnim društvenim delovanjem je bivanje v Turnišču prijetnejše, kakovostnejše, predvsem pa vnaša v naš nestrpen čas več prijaznosti. Marijine ambicije pa se ne ustavljajo pri kulinaričnih razstavah in promocijah lokalne kulinarične tradicije, temveč želi izdati letni koledar društva z recepti, ki ga nestrpno pričakujemo.
Zjutraj poskrbi za kavo in obilen zajtrk babica. Ob zadnjem obisku nam je sline preizkušala z dodoli. Slastni, obilno zabeljeni z mastjo, so se smejali z mize in krepko podmazali naš pogovor. Kot da bi tako želela prikriti svojo prizadetost ob Vestnikovi nagradi, svoje strahove pred obrekljivimi jeziki in zlonamernimi govoricami. Horvatovi in Ščapovi vztrajajo v kmetijstvu že peto generacijo. Tudi za ceno sezonskega in začasnega dela v tujini ter urejenega družinskega življenja. Robiju in Jerneju bo ta izkušnja prihranjena. Zavidanja vreden generacijski podvig si zasluži vso našo dobrohotno naklonjenost in iskreno občudovanje. Zavist pa naj kar gori.
Nataša T. Konestabo I
Mnenji komisije
Mladost in strokovno znanje osnova za dobro kmetovanje
a območju Turnišča, kjer se suša najprej pozna, kmetovanje ni več zanimivo, še manj reja goveje živine, ki so jo v zadnjem desetletju skorajda opustili. Robert pa je
kljub temu vztrajal.
Naj... domačija za leto 2001 je tudi po načinu kmetovanja vzorna. S sodobno mehanizacijo obdelujejo 25 hektarjev njivskih površin, kjer imajo poleg klasičnih poljščin pšenice in koruze v kolobar vključene tudi dosevke in sejano travinje, ki ugodno vpliva na izboljšanje rodovitnosti tal. Kmetija je specializirana za rejo krav molznic, redijo 25 krav na najvišji stopnji selekcije - bikovske matere, katerih dva potomca sta izbrana po strogih merilih selekcionarjev za osemenjevanje in izboljševanje lastnosti lisaste pasme v Sloveniji. Letno prodajo 100.000 litrov mleka. Robert ima srednjo kmetijsko izobrazbo, se dodatno izobražuje, dobro sodeluje s kmetijsko sve-
o ni samo zgodba o uspehu štiriindvajsetletnega mladeniča, to je zgodba o tem, da se z vztrajnim delom več generacij in spoštovanjem do narave lahko daleč pride. Horvatovi, ki so z zetom dobili priimek Ščap, nekoč niso imeli veliko, skorajda so začeli iz nič. »Vse, kar imamo, smo počasi gor spravljali. Ni nam bilo vedno lahko, zato znamo ceniti, kar imamo. »Mi smo ena družina in imamo dve kmetiji,« se rad pošali mladi in nadobudni gospodar Robert, ki sta mu kmetijo pred dvema letoma zaupala dedek in babica. »Zemlja je naše življenje in ponosni smo, da je kmetijo prevzel Robert,« poudarja dedek.
Prva vstaneta dedek Štefan in babica Marija, ki se odpravita v hlev, ropotanje samokolnice pa je jutranja budilka Robertu, ki se jima pridruži še pred 6. uro. Treba je navoziti silažo, počisti hlev, babica da teletom mleko, Robert pa pomolze krave. Že med delom zadiši babičina jutranja kavica, da se nekoliko zbistrijo in vzdržijo do skupnega zajtrka ob 9. uri. Mama Marija ta čas v sosednji ulici, kjer so si uredili hišo in hleve, opravi pri prašičih, nahrani pitance in
Ena družina in dve
poskrbi za kokoši. Do zajtrka, ki ga pripravlja babica, je že nazaj. »Dokler nismo vsi skupaj, nihče noče začeti jesti,« pravijo. Je že tako, da smo radi skupaj, še posebno pri obedu.
Če te delo veseli, je kot šport
Delo na kmetiji zahteva veliko usklajenosti med člani in je že tako, da vsak pri hiši ve, kaj mora narediti. Dedek prav živi za delo na kmetiji in tega so se nalezli vsi domači. Tudi Marija pravi, da je disciplino podedovala po očetu, in ta doda: »Jaz rad pravim, kjer kakšno stvar vzameš, tja jo vrni, da jo lahko potem, ko jo potrebuješ, spet vzameš v roke in ne izgubljaš časa za iskanje.« Povsem preprosto, a resnično. »Jaz poznam vsak kamen na tem dvorišču,« dodaja. »Spoštujem naravo in rad sem se vsako nedeljo s kolesom peljal po naših njivah in opazoval rast. Tega dela ne bi zamenjal z ničemer. Če te delo veseli in imaš voljo, je kot šport. Včasih sem nepremagljiv, in ko sem nekoč cele dneve delal, sem se bal, da mi stroj ne bi pregorel.«
Slovenski jezik ali kmetija
Roberta ni presenetilo, ko je prevzel kmetijo, saj sta dedek in babica o tem vedno govorila. Kmetovanje ga je navduševalo dobesedno od pleničk dalje. Mama in oče sta bila v službi, stara starša pa sta ga kar v stolčku postavila v
tovalno službo in kmetijsko zadrugo ter je član govedorejskega društva in mlekarske zadruge.
Žita Flisar Novak, dipl. inž. kmet. ■
Okolica
lede ureditve okolice domačije, urejenosti dvorišča... naj dodam samo nekaj besed. Kmetija je stisnjena v nižini med preostale hiše, kot je tipično za panonske vasi,
da so hiše ob cesti druga poleg druge. Kljub vsemu jim je uspelo ohraniti in urediti funkcionalno dvorišče, ki je dovolj veliko za nemoten potek dela na kmetiji.
Najbolj žalostni so, ker ni zelenih površin, da bi lahko posadili drevo, imeli košček trave, prostor za okrasne rastline, trajnice. Vse to poskušajo nadomestiti z balkonskim cvetjem na oknih, balkonu ob stopnišču in ob prvem prihodu na dvorišče niti ne opaziš, da domačiji manjka zeleni del. Tega so si zaradi pomanjkanja površin uredili na drugi lokaciji Pod logom, kjer imajo velik zelenjavni vrt in sadovnjak ter tako zadovoljijo svoje potrebe po zelenjavi in sadju, lahko pa se odpeljejo v nekaj kilometrov oddaljene Dobrovniške gorice, kjer imajo počitniško hišico in poleg vinograda še sadovnjak.
Melita Varga Lemut, dipl. inž. kmetijstva ■
Na fotografiji so pradedek Ivan s prababico Katarino, babica Marija in dedek Štefan, v ospredju pa stoji Marija.
hlev, da ju je lahko opazoval pri delu. »Tako se je že pri treh letih odpravil pod kravo, da bi jo pomolzel,« se smeji dedek. V srednji šoli pa je naneslo tako, da je moral pred poukom pomolzti krave.
To je priznanje trem generacijam
»Po končani srednji šoli me je profesor Milan Vincetič zelo priganjal, da bi šel študirat. Razmišljal sem, ali bi šel študirat veterino ali slovenski jezik in književnost. Priganjali so me tudi doma.« V prvih mesecih, ko so sošolci odšli študirat, mu ni bilo vseeno, prizna, vendar če bi odšel, bi morali prodati živino. »Tega si nisem mogel predstavljati, zato sem raje ostal doma.« Za branje različnih revij in knjig pa vedno najde čas, rad bere domače avtorje, na primer
Po domače jim pravijo Sedlarjevi, saj je prav na tem mestu nekoč bil človek, ki je delal sedla. Od njega je že pra-pradedek kupil hišo, ime pa se je ohranilo tri generacije. Preden so kupili traktor, so imeli tudi konje.
»Slaba travna silaža je letos, kriva pa je suša,« ugotavlja Robert.
Miška Kranjca, posebno pri srcu pa mu je knjiga Cvetje v jeseni.
Tudi domači v Roberta verjamejo in mu zaupajo, kako tudi ne, saj je izredno spreten in poprime lahko
za kakršno koli delo. Najbolj jih edino skrbi, ker ne vedo, kdaj bo prišla k hiši snaha. Strinjam se z Robertom, da bo prava že prišla ob pravem času. »Ali dekleta nočejo na kmetijo?« me je zanimalo. »Ne,« je rekel, »nimam takega občutka, odnos deklet do kmetije je odvisen samo od tega, kako je katera vzgojena.«
Skrbimo za pester jedilnik
»Mama ponavadi kuha indašnje jedi, kot so repa, zelje, jaz pa bolj moderne. Mama kuha s posebno ljubeznijo, zato ima hrana poseben okus.« »Jaz pa imam rad tudi bolj mastno,« se vmeša dedek, ki se mu kakšni manjši grehi pri hrani prav nič ne poznajo. Ko pride mož domov iz Nemčije, pa morajo biti skoraj vedno na jedilniku juhe in nepogrešljivi dodoli. Pri hrani skrbimo, da je naš jedilnik pester, zato vsak dan pojemo veliko sadja in zelenjave. Manj pojemo kruha, testenin in riža, ne moremo pa brez krompirja. »Če namažeš nanj zaseko, je še posebno dober,« pristavi dedek. »Radi zdravo jemo, ampak nismo izbirčni in tudi, ko koljemo, od svinjine vse porabimo, tudi glavo.«
Želela je postati kuharica
Posebno ljubezen in veselje pa ima Marija s kuhanjem in pripravo jedi. Še danes ji je žal, da ni postala kuharica. »Morda bi nam bilo lažje, morda bi se lahko ukvarjali s kmečkim turizmom ...« razmišlja. Sicer pa doma veliko kuha in peče, vodi tudi aktiv kmetic v Turnišču. Rada postreže s svojim odličnim pecivom in poticami, svoje kuharske skrivnosti pa kot pravi kuharski mojstri raje obdrži zase. Prejela je
več priznanj in nagrad. Ima bogato zbirko kuharskih knjig, kuha in peče pa tudi po lastnih receptih.
Tudi krušno peč imajo, v kateri je babica pekla, dokler je zmogla. Marija kruha ne peče, a vse kaže, da se bo tudi tega kmalu lotila. Veliko tudi vlagajo in
WJ»B 13. september 2001
DRUŽINA ŠČAP IZ TURNIŠČA
19
predvsem veliko pečejo, saj ne prideš k njim, da ne bi imeli pečenih več vrst peciva. Radi imajo sadne torte, na mizi so pogosto tudi krapci, koruzna zlevanka, oc-
pri strojih in mehanizaciji. »Vse zna popraviti.
Ta še ni videl izza volana, pa je že znal voziti,« pravijo domači.. »Že kot otrok je vsako stvar raz
»Nekoč smo vse delali ročno,« je povedala babica Marija, »pa smo imeli čas, da smo se usedli pod drevo, danes je vse strojno, pa vendar vidim, da ni več toliko časa.«
ru je doma vsak drugi teden in takoj poprime za delo. »Starejši sem, bolj težko mi je, ker nisem z družino, in vedno bolj jo pogrešam,« se je zamislil.
kmetiji
Oče jih vedno bolj pogreša
Najmlajši sin Jernej se bolje kot v hlevih počuti za volanom ter
Žalostni so, ker okoli hiše^ajd nič zelenega, zato pa imajo večji parceli v sosednji ulici in v Dobrovniških goricah.
Virkove pogače, v zamrzovalniku pa ima vedno spravljene tudi rogljičke. Te vzamejo iz vrečke, jih v pečici pet minut pogrejejo in jih še tople lahko ponudijo gostom.
Prvič se je Marija lotila peke v drugem razredu. Mamco je opazovala, kako se delajo retaši, potem pa je hotela poskusiti tudi sama. Mamca je samo zmajevala z glavo, da sestavine ne bi šle v nič. Ne spominja se več, kakšni so bili, pojedli pa so jih. Že v osmem raz-' redu pa je pekla torte.
stavil in ji pogledal srce, tudi svoj prvi moped. No, saj jih je potem sestavil tudi nazaj, vedno pa ostane kakšen vijak.« Želi si, da bi šel po očetovih stopinjah in odšel v Nemčijo, vendar je mama stroga, prej mora končati šolo.
Marija pravi zase, da je zelo stroga, še posebno do fantov. Očeta ni doma in velikokrat mora prevzeti tudi njegovo vlogo, čeprav sta tudi na dedka izredno navezana, na babico pa prav tako. »Morda sem malo starokopitna, ampak zahtevam, da gremo vsi k nedeljski maši, eni bolj zgodaj, drugi pozneje,« pravi.
Oče Slavko že dvajset let dela v Nemčiji v Niirnbergu in se je zelo razveselil novice o naj... do-
----------------------ži . 0 mora|j prodati. Robert je gladko izbral slednje. Vprašanje je bilo, ali študij ali pa bodo živino


mačiji. Ko je zdoma, veliko misli nanje in pomaga tudi s kakšno finančno injekcijo. Kolikor se le da in kolikor dopušča delo, pa se vrača domov, v najslabšem prime-
Hitra pogača iz jabolk
40 dag moke, 2 jajci, 2 dag vzhajanega kvasa,
2 žlici sladkorja, 2,5 del mleka, 4 jabolka, 0,5 litra kisle smetane, cimet po želji
Kvas damo v mleko in ga vzhajamo, vse skupaj vlijemo na moko, dodamo eno jajce, eno žlico sladkorja in z roko naredimo mehko testo (kot za krofe), namažemo nekoliko višji pekač v velikosti
Marija in Štefan se zelo rada odpravita v Dobrovniške gorice, kjer imajo manjšo hišico, sadovnjak in vinograd.
Le ulico naprej sta si Marija in Slavko, ki je dela v Nemčiji, uredila hišo, kamor se bosta nekoč odselila. Danes pa so najraje kar vsi skupaj v stari hiši.
25 krat 35 centimetrov in vanj damo testo. Testo lepše razporedimo po pekaču, če si pomagamo z mlekom, nato pokrijemo s toplo krpo in pustimo, da še malo vzhaja. Med tem narežemo jabolka na rezine kot jabolčne krhlje ter jih polagamo na testo, polijemo pa s kislo smetano, v katero smo vmešali eno žlico sladkorja in eno jajce. Damo v ogreto pečico in pečemo pri 180 stopinjah, daje zgoraj lepo rumeno. Jabolkom po želji dodamo nekaj cimeta.
Ima upanje in načrte
Robert pravi, da mu nikoli ni bilo žal, da se je odločil za kmetovanje. Če je delo dobro organizirano, nisem za nič prikrajšan in tudi ven lahko grem in se zabavam s prijatelji. Grem tudi na morje. »Letos sem bil v Pulju, dlje kot štiri dni pa nisem zdržal. Vleklo me je domov na kmetijo,« je s posebnim žarom razlagal Robert, tako da je včasih kar težko razumljivo, da ima ta ambiciozni in simpatični fant le štiriindvajset let.
»Načrtujem, da bi uredili še prostor za molzenje, bazen za mleko in stojišča za deset krav. Optimist sem in verjamem, da bo šlo bolje,« komentira Robert trenutno situacijo v kmetijstvu. »Nikoli ne smeš obupati,« potrdi njegovo razmišljanje dedek, »jaz nisem
nikoli in včasih je bilo res slabo, vendar smo vedno preživeli.« Robert ima upanje in ima tudi velike načrte. Naj mu je naklonjena še narava!
A. Nana Rituper Rodež, foto: A. N. R. R. I
Pradedek je bil mizar in je veliko naredil sam, med drugim tudi ta vrata, ki so jih iz stare hiše vgradili tudi v novo.
Vestnikovo prilogo Naj... domačija 2001 je uredila A. Nana Ritu-per Rodež; članke so prispevali člani komisije za izbiro naj... domačije ter novinarja Štefan Sobočan in A. N. R. R.; fotografije A. N. R. R., Nataša Juhnov, Jure Zaune-ker, Štefan Sobočan, Damjan Jerič; lektura Nevenka Emri; oblikovanje Ksenija Šomen; oglaševanje agencija Venera.
20
NAJ... DOMAČIJA
13. september 2001 VESINK
Družina Glavač iz Beltinec
pasma goveda, pravijo, da je boljša kombinirana reja za mleko in meso, ki omogoča preživetje.
Za kmetovanje se zanima tudi hčerka Andreja, ki obiskuje srednjo kmetijsko šolo, doma pa skrbi za hlev, kjer so krave s telički, in z veseljem sede na traktor. Ob sredah pa gre na nogometni trening NK Odrance in je tudi članica ženske nogometne reprezentance Slovenije. Sinovi pa si iščejo zaposlitev zunaj kmetije v zidarstvu in trgovini. Za urejen videz stare in še lepše nove domačije in za veliko dvorišče skrbi žena Majda, ki je bila zaposlena v Beltinki, zadnjih šest let pa skrbi za molžo in higieno v mlekarni. Leta 1998 jih je turistično društvo izbralo za naj... kmetijo v Beltincih.
V govedorejskih odborih
Žita Flisar Novak
Kmetijsko-gozdarski zavod Murska Sobota Kmetijska svetovalna služba ■
od Beltinec do Ljubljane
a izboljšanje stanja v govedoreji in za vidnejši selekcijski napredek se zavzema Stanko Glavač kot predsednik Pomurske regijske rejske zveze za svetlo lisasto pasmo.
Predloge, pripombe in zahtevke pošilja zveza Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predvsem ob sprejemanju zakonov in podzakonskih predpisov. Za napredek v govedoreji se g. Glavač zavzema tudi kot predsednik nadzornega odbora zveze govedorejcev Slovenije, poleg tega pa je še član upravnega odbora pasemske zveze Slovenije.
Aktivnosti na regijski ravni so prav tako povezane z govedorejo. Pogajanja o ceni mleka in pogojih odkupa vodi g. Glavač kot predsednik Pomurske mlekarske zadruge, obenem pa je tudi član nadzornega sveta v Pomurskih mlekarnah. V novonastali Kmetijsko-gozdarski zbornici na območni enoti Murska Sobota je predsednik odbora za govedorejo, konjerejo in rejo drobnice ter član sveta izpostave območne enote v Murski Soboti.
Ne samo na državni in regijski ravni, tudi na občinski ravni vodi aktivnosti kot član sveta krajevne skupnosti Beltinci in svetnik občine Beltinci, govedorejo pa zastopa kot predsednik Govedorejskega društva Beltinci. V Splošni kmetijski zadrugi Murska Sobota je član upravnega odbora.
Kaj pa doma? Kmetovanje je pri Glavačevih tradicija, ki se nadaljuje. Kmetija se veča, vsako leto nekaj zemlje dokupijo, 10 ha imajo svoje zemlje, preostalo do 25 ha pa v najemu. Pridelujejo pšenico in koruzo in za izboljšanje kolobarja ter za uravnoteženje osnovne krme vključujejo v kolobar setev trav in travno-deteljnih mešanic. Njihova polja so ob sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo tudi poskusna za uvajanje in preskušanje novih sort in tehnologij pridelovanja rastlin. Kakovostna travna silaža je osnova za kakovostno mleko, ki ga namolzejo do 500 litrov dnevno. Da bi bila silaža še boljša, so kupili novo linijo za spravilo krme in sodobno nakladalko, da je spravilo krme lahko hitrejše in kakovostnejše.
Skupno redijo 65 glav goveje živine, od tega 35 krav molznic, drugo pa je podmladek, predvsem plemenske telice za obnovo in prodajo. Veliko pozornost posvečajo selekciji v govedoreji, zadnjih dvajset let intenzivno ob strokovni pomoči bratranca dr. vet. med. Janeza Pucka. Osnovna čreda pri Glavačevih je domača svetlolisasta
Paldaufovi iz Vučje vasi
Kmetija ob bulevarju
istega pozno poletnega dne, ko sem obiskal Paldaufove v Vučji vasi, je bilo še ved-
no vroče, zato je bilo prijetno pose-
deti na verandi za veliko kmečko mizo, na katero je gostitelj kmalu postavil hladno pijačo. Gostoljubje kot pač kot na vseh domačijah, ki smo jih obiskali.
Najprej sem se pozdravil s 44-letno Verico, ki pa je šele na koncu pogovora »izdala«, da je po rodu iz Prekmurja oziroma s Tišine. Že dobrih dvajset let je v Vučji vasi, zato ne govori (vsaj tam ne) prekmurskega narečja. Kar hitro je
Lepo je tam, kjer se dobro razumejo. Pri Paldaufovih je že tako. Na posnetku so: Jože(k), Verica in Janko, ki je povedal, da je naročnik Vestnika prav od začetka izhajanja in da je nekoč dobil v nekem žrebanju - kolo.
Hofmanovi iz Bučečovec
Letno 550 pujskov
a Hofmanovi domačiji v Bu-čečovcih živijo tri generacije: 74-letni Franc in 70-letna žena Angela (prva generacija), 39-
letni Boris in 35-letna žena Valerija (druga generacija) in 15-letni Denis in 12-letni Dejan (tretja generacija). Dokaz, da ni nujno, da je med generacijami »prepad«, je lepo (medgeneracijsko) sožitje na tej kmetiji.
Najprej sta seveda pridno delala zakonca Franc in Angela. Potem ko so jima močFnekoliko opešale, je poprijel na kmetiji sin Boris, kije sicer devet let delal v nekdanji KZ Mursko polje, potem pa je ostal doma. Žena Valerija je zaposlena v Ljutomeru. Za delo rada
V ospredju so: Boris ter sinova Denis in Dejan (žena oziroma mama Valerija je bila ob našem obisku v službi, op. p.), v ozadju, vendar le na fotografiji, ne pa tudi na kmetiji, pa sta Franc in Angela. Slednja ima zelo rada rože, zato je med njimi nastal tudi tale posnetek.
primeta tudi sinova. Starejši je začel obiskovati prvi razred gimnazije, mlajši pa šesti razred osnovne šole.
Hofmanovi obdelujejo dvanajst hektarjev svoje in dva hektarja najete zemlje. Največ (devet hektarjev) je namenjajo pridelavi koruze; na dveh hektarjih in pol sejejo pšenico, na preostalih površinah pa druge poljščine, zlasti ječmen. Vse pridelke, razen nekaj pšenice, ki jo prodajo, pokrmijo živini. Letos prvič niso sejali sladkorne pese.
V hlevu imajo trideset plemenskih svinj, ki dajo letno okrog S50 pujskov. Do lani so vse proda(ja)li; potem, ko so opustili govedorejo, pa so goveji hlev preuredili za pitanje bekonov in zdaj jih imajo v eni izmeni osemdeset. Seveda odtlej prodajajo le del domačih pujskov, druge pa zadržijo doma in jih pitajo do teže 110 kilogramov. Kmetija premore celotno linijo strojev za poljedelstvo.
Na vprašanje, kako jim je uspelo zgraditi novo stanovanjsko hišo in ločeno gospodarsko poslopje, so nam povedali, da je to rezultat dela in odrekanj - vseh. Hofmanovi pa so sicer tudi zelo družabni. Starejša člana družine (Franc in Angela) rada pojeta v vaškem pevskem zboru. Angela je tudi članica Aktiva kmečkih žena Križevci pri Ljutomeru in
včasih gre na izlete ali se udeleži kakšnega piknika. Kdo bi vedel, koliko hlebcev domačega kruha je spekla v svojem življenju (in nekoliko manj postržnjač) in kolikokrat je (s)pekla kvasenice in prleške krapce! Žal pa nima ne delavske ne kmečke pokojnine, zato računa, da bo dobila »državno«, saj si je neke prejemke s svojimi sedemdesetimi leti dela zagotovo zaslužila. Franc, ki je sicer kmečko upokojen, se je postopoma sprijaznil, da ima toliko in toliko let in da nima več toliko moči kot kak mladenič.
Zdaj že nekaj časa Hofmanovo kmetijo uspešno vodi Boris, ki je tudi član območnega združenja prašičerejcev.
Štefan Sobočan, foto: Š. S. I
poklicala svojega moža Jožeta, ki je star 46 let, ona pa ga ljubkovalno ogovarja z Jožekom. Lepo! Brž naj dodam, da imata 24-letno hčerko Klaudijo, kije po poklicu trgovka in zaposlena, in 21-letnega sina Igorja, ki je končal srednjo kmetijski šolo, zaposlen pa je kot skladiščnik. Delo zunaj kmetije pa ima tudi Verica, saj je zaposlena v Radenski.
»Tam sva se z Jožekom tudi spoznala,« je razkrila.
Jože je pred enajstimi leti težko zapustil službo skladiščnika, toda moral je, saj bi bilo škoda, da kmetija ne bi napredovala. Oče Janko, vdovec, sedaj star 74 let, ni mogel (in tudi ne hotel) ostati gospodar vse večne čase.
»Imamo dvanajst hektarjev obdelovalnih površin in tri hektarje gozda. Ker je lastne zemlje premalo, je imamo tri hektarje v najemu. Pridelujemo sladkorno peso, ki pa je letos sicer nismo posejali, ker nismo vedeli, ali jo bomo lahko tudi pospravili, ker pač potekajo dela pri gradnji avtoceste. Največ smo posejali letos koruze -šest hektarjev, potem pšenice - pet hektarjev, ječmena -dva hektarja, na preostalih površinah pa smo imeli oves in druge poljščine,« je povedal Jože, ki je tudi malo politično aktiven, saj je občinski svetnik.
Paldaufovi imajo tudi osemnajst presečnic, ki dajo letno 300 pujskov (in vse prodajo), a ostajajo zvesti tradicionalni govedoreji. V hlevu imajo štirinajst govejih pitancev. Letno jih prodajo okrog pet. Imajo osem krav molznic in lani so prodali 25.000 litrov mleka. Molzejo seveda strojno. Zelo pohvalno je, da na kmetiji pridno pomagata tudi sin in hčerka, zato sta Jožek in Verica lahko šla tudi letos na krajši dopust na morje. Z dopusti v prejšnjih letih se je pohvalil tudi oče Janko, kije tudi ponosen gasilec veteran.
Paldaufova kmetija je ob regionalni cesti Radenci-Križevci. Odsek, ki vodi skozi vas, so graditelji še posebej lepo uredili in razširili, tako da je skorajda pravi bu-levar. Razkošno je tudi Paldaufovo dvorišče, kjer imajo pravi rondo (krožni promet), urejen nasad, potke, mali ribnik, ob njem klop ... »Veliko tega je naredil Jožek,« je Verica pohvalila svojega dragega.
Štefan Sobočan, foto: Š. S. ■
Družina Sever iz Salamenec
Ob srečanju te napolnijo s toplino
Družina Rengeo iz Salovec
V naših krajih orjejo ledino
e bi Severjevi vse dogodke v svojem življenju zalepili v album s fotografijami, bi bil ta res bogato poln. Tako bogato pa
je tudi njihovo življenje, o njih bi lahko kdo napisal celo knjigo, jaz pa naj zapišem le nekaj misli.
Ustvarili so si manjšo kmetijo, kjer imajo sedemnajst glav živine, obdelujejo pa tudi nekaj zemlje. Organizirani so tako, da znajo kljub obilici dela, ki ga zahteva kmetija, najti čas, da aktivno sodelujejo v različnih društvih. Severjeve poznamo že iz prejšnjih let,
Marta, Franc in sin Dejan pred vrtno lopo, Darja je bila takrat ravno na izpitu v Ljubljani. (Držimo pesti!)
metija Rengeo leži ob magistralni cesti Murska Sobo-ta-Hodoš v Šalovcih. Ukvarja se s poljedelstvom, zelenjadar-
stvom, sadjarstvom in živinorejo.
V lasti ima 22 ha zemljišč in 22 ha zemljišč ima v najemu. Največ ima njiv, 27 ha, sledi 8 ha travnikov, 4,5 ha pašnikov, 2 ha intenzivnega sadovnjaka, 0,8 ha ekstenzivnega sadovnjaka in 1,7 ha preostalih površin. Na kmetiji redijo 50 prašičev pitancev, 2 krškopoljska
prašiča, 4 lasaste mangulice, 10 glav visokogorskega škotskega goveda, 60 pur, 50 rac, 20 gosi in 20 kokoši. Vse živali krmijo izključno z domačo hrano: raznim odpadom od pridelave zelenjave, ostanki predelave oljnic, koruzo, ječmenom, ovsom, travo, senom in drugim. Kmetija Rengeo že več let kmetuje po okoljevarstvenih standardih in tako je bila leta 1998 med prvimi v Pomurju vključena v sistem kontrole ekološke proizvodnje.
Posebnost kmetije je njen odnos do dodelave, predelave in prodaje proizvodov s kmetije. Večji del svojih proizvodov dodela oz. predela v obliko, ki je primerna za prodajo končnim porabnikom. Tako na kmetiji proizvajajo jabolčni kis, sušijo sadje, meljejo moko, v bližnji kašarni in oljarni pa delajo iz doma pridelane ajde in prosa kašo in iz bučnic domače bučno olje. Vse te izdelke pakirajo v lastno embalažo in pod blagovno znamko Gorička ves prodajajo po vsej Sloveniji. Doma imajo urejeno majhno prodajalno, v kateri lahko kupite vse proizvode in izdelke s kmetije. Na kmetijo prihajajo posamezni gosti in tudi organizirani obiskovalci z avto-
busi. Obiskovalci si pridejo ogledat zanimivosti (proizvodnjo na kmetiji, škotsko govedo, razne pasme prašičev, različne vrste perutnine ...) in dostikrat tudi kupit njihove proizvode ih izdelke. Zaradi oddaljenosti kmetije od večjih urbanih središč so kupili avto, v katerem imajo urejeno prodajalno. V njej prodajajo svoje proizvode in izdelke pod geslom Včeraj na naši njivi, danes na vaši mizi na različnih koncih Slovenije. Trenutno so osredotočeni na prodajo v Murski Soboti, Moravskih Toplicah in Ljubljani.
Na kmetijo Rengeo je treba opozoriti, ker s svojim načinom dodelave, predelave in prodaje kmetijskih proizvodov orje ledino v naših krajih. Le redke kmetije se odločajo za dodelavo in predelavo ter tak neposredni način prodaje kmetijskih proizvodov. Tako upam, da bodo uspehi kmetije Rengeo spodbudili tudi druge, da se bodo lotevali prodaje svojih proizvodov na podoben način.
Damjan Jerič, univ. dipl. inž. kmet.
Kmetijsko-gozdarski zavod Murska Sobota Kmetijska svetovalna služba ■
ko smo jih obiskali v okviru akcije. Prav gotovo so ena tistih družin, h katerim se z veseljem vedno vračaš, saj te sprejmejo z odprtimi rokami. Tudi gospa Marta je taka trdna, kmečka in izjemna ženska, ki te ob srečanju vedno napolni s toplino.
Poznajo jo daleč naokoli, saj je že od malega sodelovala na različnih prireditvah in še danes je povsod zraven. Marta namreč zelo rada piše, tako že trideset let in morda še več prihajajo izpod njenega peresa skeči, pesmi, pripravlja in režira gledališke predstave, ob žalostnih trenutkih pa zna povedati nekaj zbranih misli. »Ampak preveč mehko srce im^m, zato me to preveč gane,« dodaja. Piše pozno zvečer, ko se vsi odpravijo spat, ko je vse postorjeno, v hiši je mir in takrat lahko zlije na papir vse tisto, o čemer je čez dan razmišljala, morda kdaj tudi doživela, saj piše tudi resnične zgodbe, ki jih objavlja v različnih časopisih in jih ljudje zelo radi preberejo. S svojimi predstavami in skeči se rada predstavi in zato jo kličejo od vsepovsod. Ker pa potrebuje dobro ekipo, pogosto vključi še svojega moža, otroci pa tako ali tako povsod sodelujejo. Gospod Franc zna tudi plesti košare in to spretnost rad pokaže na odru.
Marta se spominja, kako je včasih otroke v kuhinji pripravljala na nastope in kako je za vsakega posebej napisala pesmico. »Joj, kako so otroci radi nastopali!« Vsake toliko časa pa je prišel še kakšen, za katerega je morala hitro stepsti iz rokava še kakšno pesmico. Pona-
vadi so prišli že pol ure prej na vaje. Jaz pa še nisem opravila vsega dela na kmetiji, se spominja, in vedno sem jim rada še kaj spekla. Spretna pa je tudi v kuhinji, saj sodeluje na prireditvi Dobrote slovenskih kmetij, peče kruh in tudi sadni kruh. Marti veliko pomenijo priznanje in pohvale, ki jih je dobila.
Ne mara mrtvila, rada je v gibanju, v družbi, rada je, ko je hiša polna, rada je, ko se kaj dogaja, zato se pri njih zbirajo mnogi prijatelji in vaščani. Nekaj prijateljev pa so našli tudi prek vizitk z naslovi, ki jih je veter prinesel na njihove njive. Kar z dvema družinama iz Avstrije in Nemčije so navezali stik. Pred nedavnim pa so spet našli vizitko z naslovom. Ali je to res samo naključje, da se prav na njihovi njivi znajde toliko vizitk ljudi, ki iščejo prijatelje, ali pa ti nekako čutijo, da bodo padle na plodno njivo.
Severjeva sta v življenju veliko dala skoz, pravita, in veliko sva delala, za to kar imamo. Marta priznava, da se je včasih usedla na posteljo k možu in se spraševala, ali bosta vse to zmogla. Danes sta lahko ponosna na življenje, ki sta si ga ustvarila. Na svoje tri otroke, najstarejša Sonja se je poročila in odselila v Černelavce, Dejan in Darja pa sta pridna študenta, ki mislita tudi na kmetijo. Pa tudi dva vnučka rada prideta k njim. »Tudi z možem sva vedno skupaj, skupaj delava in vedno si ima-’va kaj povedati. Družinski pogovori so zelo pomembni,« poudarja Marta, Franc in sin Dejan pa sta le pritrdila.
A. Nana Rituper Rodež, foto: A. N. R. R. I
VESTNIK 13. september 2001 NAJ,.. DOMAČIJA 21
AKCIJA: ZAREZNIBOBROVEC -15% poraba 18 kosov/m2 33 let garancije
V vaših rokah je, da poskrbite za naravno opečno kritino.
Tondach Slovenija, d. o. o., Boreči 49, 9242 Križevci pri Ljutomeru
Tel: 02 587 11 23,02 587 11 15; faks: 02 587 10 55; e-mail: info@tondach.si, internet: www.tondach.si
P
okrivanje ali prekrivanje strehe je zelo zahtevno opravilo. Marsikateri lastnik se težko odloča med široko ponudbo kritine. Vsaka ima svoje prednosti, a tudi pomanjkljivosti. V Sloveniji pa je še vedno večina streh pokritih z opečnimi strešniki. Pred investicijo se je dobro posvetovati tako glede izbire kritine kot tudi izvedbe. Streha bo lepa, kakovostna in fuk-cionalna le, če bo kritina tudi dobro vgrajena. Cena kvadratnega metra je relativna, saj moramo vedno računati tudi na različne dodatne elemente (zračnike, slemenjake, elemente za prekrivanje, krajnike, grebenske prezračevalne trakove, mrežice proti ptičem itn.). Pojavi se tudi problem, kako pravilno izračunati kvadraturo in količine strešnikov, kje dobiti informacije o kakovostnih izvajalcih krovskih in kleparskih del.
Poznate podjetje Tondach Slovenija in strešnike Tondach?
V podjetju Tondach Slovenija ponujamo celostno rešitev. Kritino izdelujemo in prodajamo. Kupcem pa ponujamo strokovno pomoč pri izbiri kritine, izračunih streh, predlagamo izvajalce in organiziramo prevoz kritine z razkladanjem. Za strešnike dajemo 33-letno garancijo.
Kaj je naravna opečna strešna kritina Tondach?
Sestavljena je iz štirih naravnih .elementov ZRAK, ZEMLJA, VODA in OGENJ. Naravna kriti-
Streha je temelj in krona hiše
na iz gline. Nič novega. Del življenja in bivanja. Grški filozofi so to poudarjali že dolgo pred nami. In tudi spoštovali.
ZEMLJA - glina se najprej izkoplje v glinoko-pu in na zunanji deponiji odleži vsaj eno zimo, da se ob delovanju naravnih dejavnikov (mraz, toplota, dež, suša) primerno razgradi, nato se po več mletjih pripravi v primerno zmes in izdela v strešnik, posušen na ZRAKU. Ob tem izgubi do 21 odstotkov VODE in se na koncu žge v peči. OGENJ kot zadnji element od štirih osnovnih je tisti, ki da glini po žganju še tipične lastnosti opeke.
Gradbeni material s tradicijo!
Že tisočletja preizkušan in še vedno sodoben gradbeni material. Prva dokazljiva uporaba strešnikov izhaja iz časa Etruščanov iz pribl, leta 800 pr. n. št. Slovenske strehe, gradovi, cerkve, mestna jedra, podeželje so dokaz, daje najbolj razširjena kritina z dolgo tradicijo za več generacij.
Naravi in okolju prijazen gradbeni material!
Surovina je čista glina, mešana z vodo, posušena na zraku in žgana z zemeljskim plinom. Naravne barve brez kemičnih dodatkov. Okolju prijazen proizvodni proces brez škodljivih odpadkov.
Vsestranski gradbeni material!
Za obnove in sanacije. Primeren za vsak okus in optimalen za različne arhitekturne stile, od kmečke hiše do gradu, od enodružinskih hiš
do velikih poslovnih objektov. Široka paleta izdelkov ponuja možnost izbire.
Gradbeni material odporen proti vplivom okolja!
Odpornost proti UV-žarkom in kislinam, lugom (ptičji iztrebki). Mehanska vzdržljivost (toča, obtežba snega), negorljivost ter odpornost proti mrazu in neprepustnost za vodo.
Prijeten gradbeni material!
Glina kot naraven gradbeni material ustvarja zdrave in udobne bivalne razmere. Naravne barve pa ustvarjajo toplino in domačnost. Material diha, to pa omogoča sušenje. Naravni materiali živijo.
Gospodarni gradbeni material!
Dolga življenjska doba, približno 80-100 let. Izdelek z visoko trajno vrednostjo. Enostaven za vzdrževanje. Vsestransko uporaben. Ne potrebuje dodatnih premazov ali druge zaščite.
Gradbeni material najvišje kakovosti!
Redne kontrole proizvodnje in kakovosti. Kontrola kakovosti po normativih JUS B.D 1.009, JUS B.D1.010. Kontrola kakovosti po ONORM B 3205. Eksterna kontrola prek dunajskega instituta za certificiranje opečnih strešnikov - MA 39. Certifikat po EN-ISO 9001.
Kakovostna kritina potrebuje kakovostne izvajalce del na strehi!
Sodelujemo z več kot 400 krovci in kleparji
iz vse Slovenije. Skrbimo za nenehno izobraževanje in strokovno usposabljanje tudi v tujini. Kakovost izdelka in strokovna vgradnja kritine sta naše vodilo, končni cilj pa zadovoljna stranka in dober poslovni rezultat.
Zarezniki se vračajo na naše strehe
Veliko streh je treba obnoviti ali sanirati. Oceniti je treba stanje ostrešja, predvideti dodatna dela, izboljšati slabe rešitve in seveda izbrati pravo kritino, ki je za objekt sprejemljiva, cenovno ugodna in kakovostna. Zareznike odlikujejo gospodarnost, varčnost, racionalna izvedba, lep estetski videz, kakovost ter seveda optimalna ponudba in cena.
TONDACH zatezni bobrovec ali zatezni bobrovec - valoviti in vlečeni zateznik sta dve zelo priljubljeni obliki opečnega strešnika. Odlikujeta ju velika kakovost in majhna poraba.
Pri navedbi dimenzije formata je navedena pokrivna širina - torej brez širine prekrivnih zarez.
Dodatna zaščita proti vetru je potrebna glede na krajevne razmere, naklon strehe ter vrsto in tip opečne kritine. Pri uporabi vetrnih sponk se upoštevajo višina slemena, oblika strehe, naklon strehe, vrsta in tip strešnika, kraj
in lega objekta ter območje na strehi (vogali, strehe, napušč, srednja površina).
Prezračevanje strehe je nujno potrebno, saj mora biti vsaka streha ne glede na naklon zračena. Zračni tok mora biti omogočen pod kritino. Potrebne količine dovoda zraka v kapni liniji in odvoda zraka na območju slemena ureja odvisno od naklona strehe in dolžine špirovca poseben normativ.
Opečna strešna kritina je preživela vsa mirna in manj mirna obdobja ustvarjanja in uničevanja. ZAREZNIKI se na strehah hiš pojavljajo že od leta 1896. Kljub tradicionalnemu videzu, ki se je v celoti ohranil vse do danes,‘so obdržali tudi svojo funkcionalnost. S tem dokazujejo svojo kakovost in prednosti ter kljubujejo času.
Izbirali boste seveda vi. A prav je, da veste, da je opečna strešna kritina že dolgo na strehah slovenskih domov, v katerih so odrasle številne generacije. Za gradnjo si je treba vzeti čas. Vzemite si čas tudi takrat, ko boste izbirali kritino za svojo streho. Toplino in udobje doma daje tudi dobra in kakovostna streha. To naj bo vaše vodilo.
V vaših rokah je, da poskrbite za naravno opečno kritino.
Tondach - naravna opečna kritina.
Tondach Slovenija, d. o. o., Boreči 49,9242 Križevci pri Ljutomeru, tel. 02 587 11 23, faks 02 587 10 55, e-mail info@tondach.si, internet www.tondach.si
Kmetovalci - poslovni partnerji banke
Če se ukvarjate s kmetijsko dejavnostjo, ki vam pomeni pomemben vir pridobivanja dohodka, ali opravljate dejavnost na kmetiji kot glavno dejavnost, vam priporočamo, da obiščete katerokoli enoto Pomurske banke, d. d., in se posvetujete z našimi sodelavci o odprtju enega ali več različnih računov in v okviru možnosti oplemenitite svoj s trudom zasluženi denar z namenskim ali nenamenskim varčevanjem.
Kot poslovnemu partnerju vam lahko v okviru kreditnega poslovanja pomagamo pri rastlinski in živinorejski proizvodnji ali pri širitvi proizvodnih zmogljivosti.
kako postati partner banke
V skladu z vašimi potrebami se lahko odločite za odprtje tekočega računa, hranilne knjižice, devizne hranilne knjižice ali kateregakoli drugega računa.	.	•	• n
Poslovanje z različnimi računi pri Pomurski banki, d.'d., je imenitna podlaga za poslovno sodelovanje, če načrtujete razvoj proizvodnje ali posodobitev vaše kmetije vsaj delno financirati s pomočjo kredita.
KREDITNA PONUDBA
Glede na rok vračila kredita lahko pridobite pri banki:
- kratkoročni kredit
z rokom vračila do enega leta po obrestni meri TOM + 6 % letno,
- dolgoročni kredit	.
z rokom vračila do pet let po obrestni meri TOM + 7 % letno.
Obrestne mere so spremenljive. TOM je temeljna obrestna mera in preds a-vlja mesečno stopnjo revalorizacije ter se izračunava kot aritmetično pov prečje mesečnih stopenj rast* Ijenjških potrebščin v preteklih dvanajstih mesecih.
Glede na namen uporabe kredita so predvideni:
KREDITI ZA TEKOČO
KMETIJSKO PROIZVODNJO
Namenjeni so za:
rastlinsko pridelavo,
ki zajema pridelavo pšenice, koruze, krompirja, sladkorne pese, sadja, grozdja, vina in drugih kultur;
živinorejo,
ki zajema pitanje govedi, prašičev in druge intenzivne reje.
Višina kredita
se določa na osnovi velikosti obdelovalnih površin ali števila glav v pitanju.
Obrestovanje
je TOM + 6 % letno. Plačilo obresti je mesečno.
Doba vračanja
Krediti se vračajo v skladu s proizvodnimi ciklusi za rastlinsko pridelavo, za pitanje prašičev traja 6 mesecev, za pitanje govedi pa do 12 mesecev.
Zavarovanje kreditov
Kredit lahko zavarujete:
- s plačilom zavarovalne premije, - z drugimi jamstvi.
Potrebna dokumentacija
Za najetje kredita morate predložiti:
-	pisno vlogo
-	dokazilo o opravljanju kmetijske dejavnosti
-	dokazilo o premoženju in lastništvu.
INVESTICIJSKI KREDITI
Za širitev proizvodnih zmogljivosti in povečanje intenzivnosti kmetijske proizvodnje:
gradnje hlevov, rastlinjakov in pla-stenjakov, nakup mehanizacije, zemlje ali osnovne črede ter ureditev dopolnilih dejavnosti na kmetijah.
Višina kredita
Določa se glede na namene in velikost naložbe.
Obrestovanje
TOM + 7 % letno. Temeljne obresti se lahko plačujejo mesečno ali v sorazmernem deležu ob zapadlosti obrokov, realne obresti pa mesečno.
Doba vračanja
Krediti se vračajo po dogovoru od enega do petih let.
Zavarovanje kreditov
Kredit lahko zavarujete:
-	s plačilom zavarovalne premije,
-	z zastavo nepremičnin ali premičnin - z drugimi jamstvi.
/o
pomurska banka
Pomurska banka d.cL, Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke
Potrebna dokumentacija
Za najetje kredita morate predložiti: - pisno vlogo - dokazilo o opravljanju kmetijske dejavnosti,
- dokazilo o premoženju in lastništvu, - za gradnjo pa še gradbeno
ali priglasitveno dovoljenje in - dokumentacijo za namensko porabo.
Prepričani smo, da je možnosti dobrega poslovnega sodelovanja veliko, zato vas vabimo, da se oglasite v eni od naših enot poslovalnice za drobno gospodarstvo, kjer vam bodo dati strokovni sodelavci podrobnejše informacije o ponudbi in vam z veseljem svetovali.
Pomurska banka, d. d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke, Poslovalnica za drobno gospodarstvo Štefana Kovača 12, M. Sobota, telefon: 51 54 200, telefaks 51 54 380, in oddelki za drobno gospodarstvo v Gornji Radgoni, Ljutomeru in Lendavi.
22
NAJ... DOMAČIJA	13. september 2001
Lejkovi iz Tropovec
Po kruhu diši daleč naokoli
Priznanje Vestnikovih bralcev
Kuzmičevi iz
Motovilec
K
o sem se oni dan pripeljala k njim na dvorišče, je bilo vse polno ljudi. Zbrana druščina je sedela okoli gomile čebule in jo čistila. Pri družini Lejkovih, babici Ma-
rija, sinu Branku, ženi Mariji ter njuni hčerki Dolores in sinu Mitju, so se zbrali sosedje in sorodniki, ki so jim pomagali pri spravilu desetih ton čebule.
Veselo druščino prijateljev in sosedov, ki si ob skupnem delu tudi kaj tudi vo ovadi, smo ujeli ravno, ko je čistila čebulo.
Velikokrat se takole dobivajo skupaj, saj se družijo tako pri delu kot pri jelu. Najbolj zanimivo pa je, da Lejkovi nikoli ne pokličejo na pomoč, ljudje pridejo kar sami in marsikdo kar sprašuje, kdaj lahko pride pomagat.
»Tudi tišinski župnik se rad ustavi pri njih, in če je treba, poprime tudi za delo,« so povedali. Teh nekaj dni, kar so skupaj čistili čebulo, je bilo veliko smeha. »Toliko smo se nasmejali, da me še danes boli trebuh,« je povedala Marija.
In po čem še posebno slovijo in dišijo daleč naokoli. Po svežem kruhu in vrtaniku seveda. Če že ni praznik zanje, ko ga pečejo, je to praznik za vse tiste, ki ga poskusijo. Pet kolačev, ki jih tedensko lepo rumeno zapečejo v krušni peči, gre kot za med. Slavni recept pa je k hiši prinesla snaha Marija, njena skrivnost dobrega kruha, ki jo zaupa tudi drugim, pa sta kupljeni kvas in nekaj kapljic kisa. Za kolačem kruha iz Lejkove peči ne ostanejo niti drobtinice.
Sicer pa se Lejkovi ukvarjajo tudi s prašičerejo in trenutno imajo v hlevu 18 do 20 plemenskih svinj, hlev pa bi radi še razširili, tako da bi jih imeli kakšnih 30. Tudi Dolores, ki je navdušena nad kmetovanjem, čeprav se šola za ekonomsko poslovnega tehnika, vneto navija, da bi oče postavil velike hleve. »Morda bomo kmetijo res razširili, če bodo otroci imeli voljo in če bodo razmere v kmetijstvu ugodnejše, kot so trenutno,« doda Branko. »Lahko bi bilo slabše, za preživetje pa je vedno bilo in tudi vedno bo,« je optimistična Marija. Za otroke pa je kljub vsemu najboljše, da se najprej izšolajo, so prepričani pri Lejkovih.
Letos so bili tudi na morju, takrat pa je za vso živino poskrbela babica Ana, ki ji ni prav nič težko ostati sami doma, saj dobro ve, da bodo vedno prišli sorodniki in sosedje, ki bodo priskočili na pomoč, če bo tako naneslo. Sicer pa še vedno zmore tudi sama. Letos bi skoraj ostali doma, saj niso uspeli požeti pšenice. Potem pa so vsi sosedje in prijatelji stopili skupaj in delo je bilo hitro opravljeno. »Ker imamo tako dobre sosede, sorodnike in prijatelje, si lahko vsako leto za kakšen dan oddahnemo.« Njihova babica pa je takšna prava babica, ki ima neznansko rada svoja vnuka, in vesela je, da imata tudi oba najmlajša rada njo in jo spoštujeta.
A. Nana Rituper Rodež, foto: A. N. R. R. ■
.....J otovilci so majhna vas na Goričkem, ki leži, lahko bi rekli, v I podnožju občinskega središča Grad. In tam, če se pripeljete z —J graške strani, skoraj na začetku vasi, pri vaški kapeli, je domačija Kuzmičevih. Na novo urejena hiša, ki pa potem, ko spoznaš domače, nosi v sebi tisto tradicionalno. Lahko bi rekli, da pri njih še imajo tisto tradicionalno družinsko celico.
Pravzaprav smo domače presenetili, pa kljub temu se je prijaznost začutila že na vratih. Po vstopu
v hišo smo začutili domačnost in tisto, čemur radi rečemo »polna hiša«. Na domačiji namreč živi najstarejša generacija, to sta Leopold in Erna, potem mladi gospodar Drago in žena Brigita, hči Melita z Albinom in trije mlajši, kot jim pravijo. Klementina, Sašo in Maša. Vseh skupaj jih je v gospodinjstvu devet. Še danes jim pravijo pri Miškeci, po hišnem imenu, ki je ostalo še od dedovih časov. Ko je presenečenje minilo in so nam postregli s svežimi fankami, smo se seveda tudi malo pogovorili, med tem pa je domov prišel tudi gospodar Drago. Majhno kmetijo imajo, pravijo. Okrog deset glav živine, sicer pa obdelujejo šest hektarjev njivskih površin, dva hektarja pa imajo tudi gozda. Pa še kakšnih deset prašičev redijo. Sicer pa s prašiči ni več tako, kot je bilo včasih, ko so na leto zaklali enega. Pri Kuzmičevih jih krepko več, to pa iz dveh preprostih razlogov. Veliko jih je pri hiši, pa še hči Melita je pred štirimi leti začela z gradnjo hiše v Sotini in takrat se je seveda veliko pojedlo. Ja, kmalu se bo torej hiša nekoliko spraznila. Melita in Albin pa
Nagrada za kmetijstvo
sta zgradila nekoliko večjo hišo, kar
tristo kvadratov meri, to pa zato, ker sta sprva nameravala imeti tudi gostinski lokal, ampak glede na to, da tudi tu ni več kruha, še ne vesta, kako bo.
Ampak, vrnimo se na kmetijo. Kot verjetno na marsikakšni kmetiji, se tudi tu sprašujejo, kako bo naprej, saj kmetijstvu ne kaže nič dobrega. Zdaj jih je prizadela še suša, tako kot marsikoga, vendar imajo oni še to smolo, da so poljščine na nekoliko bolj prodnati zemlji, tako da so koruzo silirali že pred časom.
Kuzmičevi so tudi sicer aktivni v vasi, gospodar Drago pa je bil včasih vaški predsednik. Sicer pa je tako kot v večini vasi najbolj aktivno gasilsko društvo, poleg njega pa tudi društvo Lukaj - športno, kulturno in turistično društvo, ki je dobilo ime po potoku, ki teče mimo.
Kot sami pravijo, je k sodobnemu videzu njihove kmetije pripomoglo tudi to, da zdaj sin, prej pa tudi oče, dela v ne tako oddaljeni Avstriji. Že prej smo omenili, da živi v gospodinjstvu devet ljudi. »Ja, kdo pa kuhal?« Je sledilo vprašanje člana naše komisije
»Tisti, ki je doma in ima čas! Tako je to. Domače stvari opravlja mama, tudi kruh pečemo doma.«
Čeprav stoji v njihovi neposredni bližini katoliška kapela, so Kuzmičevi evangeličani in hodijo k božji službi v sosednjo vas. Njihova vas spada sicer v cerkveno občino Bodonci, ker pa so njim G. Slaveči s svojo cerkvijo bliže, pa še gospodinja in snaha izhajata od tam, so se vpisali v tamkajšnjo cerkveno občino. Ampak z vaščani, ki so druge vere, se razumejo in poudarjajo, da je edino, kar šteje, to, da moraš biti dober in pošten človek. Po zelenjavi, sadju in drugih tovrstnih pridelkih smo še povprašali in tudi te si pridelajo sami,, doma. Sicer pa se, spet tako kot marsikdo, na večje nakupe odpravljajo v Soboto v večja trgovska središča.
Nismo imeli več časa, da bi še pokramljali. Pa vseeno so za slovo še rekli: »Ja, včasih je bilo drugače, lepše!« Mi pa dodajamo, da bi jim še danes marsikdo zavidal njihovo domačnost in družino v širokem smislu besede.
Boštjan Rous, etnolog I
Družina Pintarič iz Zbigovec
Dobri rezultati zasluga celotne družine
intaiičevi iz Zbigovec, po domače jim pravijo Jokovi, so ustvarili na obrobju Slovenskih goric močno kmetijo, ki se ukvarja z rejo krav in prašičev, pridelavo na njivah, travnikih in vinogradništvom.
Tako raznolika kmetijska proizvodnja jim daje trdnost, ki se je izoblikovala že v preteklosti in je ublažila krize v kmetijstvu. Če je imela katera od proizvodenj krizo in ni prinašala dohodka, je dohodek kmetije prihajal iz druge proizvodnje.
Govedorejski del kmetije je usmerjen v rejo krav molznic in vzrejo plemenskih telic. Del plemenskih telic je namenjen za obnovo kravje črede, druge pa gredo v prodajo kot plemenske živali. Trenutno redijo na kmetiji 19 krav in 11 telic. Prašičereja je usmerjena v rejo plemenskih svinj in pitanje prašičev. Z rejo 15 plemenskih svinj na kmetiji letno vzredijo okrog 270 pujskov, ki jih prodajo. V prašičjem hlevu imajo prostora za 400 pitancev v izmeni. Pitanje prašičev imajo
urejeno na kooperacijski način. Tako letno spitajo do 1000 prašičev pitancev. Na kmetiji imajo tudi enega konj,a, ki je v veselje vsej družini.
Kmetija ima 40 ha zemlje, od tega 18 ha v najemu. Od vseh površin je 30 ha njiv, 9 ha travnikov in pašnikov ter 1 ha vinograda. Posejane imajo 19 ha koruze, 8 ha pšenice, 2 ha ječmena in še 1 ha drugih poljščin. Vse površine so lepo razporejene v okolici kmetije, to pa je redkost za pomurske kmetije. Na kmetiji imajo tudi 1 ha vinograda na terasah. Zasajenih je 2300 trsov, predvsem sorte laški rizling in šipon, druge sorte pa so manj zastopane. Nekaj grozdja, ki ga pridelajo v vinogradu, prodajo v Radgonsko klet, del pa ga predelajo v vino.
Kmetija dosega v vseh svojih proizvodnih usmeritvah zelo dobre rezultate. Ti so zasluga dela celotne številne družine. Gospodar Alojz Pintarič ima končano srednjo kmetijsko šolo in se pozimi še veliko dodatno izobražuje. Alojz je tudi zelo aktiven v krajevni skupnosti, gasilskem društvu in zadrugi. Pri delu na kmetiji so mu v veliko pomoč žena Silva, hčerka Natalija, sin Damjan in starši. Hčerko tudi veseli delo na kmetiji, zato se je odločila za srednjo kmetijsko šolo v Rakičanu.
Nagrado za kmetovanje si Pintaričevi res zaslužijo. Naj bo spodbuda!.
Damjan Jerič, univ. dipl. inž. kmet.
Kmetijsko-gozdarski zavod Murska Sobota Kmetijska svetovalna služba ■
Družina Šumak iz Kupetinec
Družina Vitez iz Tešanovec
Ti ljudje so preprosto enkratni
sebi nočejo zgubljati besed. »Pusti zdaj to,« vztrajajo. »Feliks!« je zaklicala iz hleva gospa Angela, ko smo jih letos spet obiskali.
Že je hitela, da bi tudi sama pozdravila nenajavljene goste: »Si gostom kaj ponudil?« Pred leti smo bili prvič pri njih in ostali osem ur. Ko smo letos spet prišli, je Angela ravno molzla, vmes skočila pripravit še narezek pa na vrt po svežo zelenjavo, se vmes dogovorila s sosedi, nas spraševala o tem in onem pa še kaj. In vse to z nasmeškom na
obrazu. Gospod Feliks je manjše postave in nagajivega pogleda, človek, ki ti da občutek, kot da te pričakuje ves dan, čeprav je moral tisti hip odložiti delo, ki ga bo moral postoriti v poznejših urah. V roke vzame harmoniko, zaigra in zapoje, da odmeva po bregovih. Pa ni vrag, da imaš pri njih vsaj za hip občutek, da je življenje praznik.
To vedo tudi njihovi številni prijatelji, sosedje, sorodniki, znanci in naključni glasovalci, ki so pošiljali glasovnice. Prejeli smo jih iz vse Slovenije in še Nemčije, med njimi sem naključno izbrala nekaj sogovornikov in jih poklicala po telefonu. Takole so povedali:
Jaušovčevi, Kupetinci: To so zelo dobri ljudje in dobri sosedje, ki zelo radi pomagajo. V vasi in tudi okolici jih imajo ljudje zelo radi, saj so delavni in pridni. Ne najdem besed, da bi vam povedala, kako so dobri. Joj, in kolikokrat zaigra gospod Feliks na harmoniko, zato se pri njih radi dobivamo. Šumakovi vsakega sprejmejo in pri njih se vedno počutiš dobrodošel. Vedno.
Pahorjevi, Turjanski Vrh: Znani so daleč naokoli in pri njih se vsak dan obrne veliko ljudi. Tudi sosedje pravijo, da
Angela in Feliks sta vedno takšna, kot sta. Žal sta ob našem obisku manjkala hčerka Nada in sin Dušan.
je k tej hiši prišla prava snaha, ki zna dobro delati, poleg tega pa zna obrniti stvari tako, da se dobro izidejo. Posebno znajo delati z otroki, marsikateri je pri njih preživel počitnice. Imajo veliko prijateljev, tako da smo se tudi njihovi prijatelji med seboj spoznali in se radi družimo. Če enkrat prideš tja, ne moreš od tam in se vedno znova vračaš.
Cvetka Vajs, Radenci: Poznamo se že od mladosti, vsi so vedno prijazni, Feliks, Angela še bolj, hčerka Nada, ki dela v naši trgovini, prav tako. Zelo skromni so, vendar do svojih gostov in drugih ljudi zelo vljudni in gostoljubni.
Divjakovi, Janžev Vrh: Pridni so kot mravljice, marljivi, zato uspejo vse narediti. Če kdo potrebuje pomoč, takoj odložijo svoje delo. Lušni so, nihče, ki pride k njim, ne gre od tam lačen ali žejen. Ta družina je preprosto enkratna.
Štuhečevi, Stanetinci: Gospa Angela je iz družine, ki je imela 12 otrok. Bili so bolj revni kot ne, in ko se je preselila sem, sta oba s Feliksom zelo trdo delala, da sta si ustvarila to kmetijo. Imata novo hišo in marsikaj je zraslo na novo. Vsi jih imajo zelo radi.
A. Nana Rituper Rodež, foto: A. N. R. R. ■
D
Ne manjka jim gonilne sile
ružino Vitez iz Tešanovec in njihovo domačijo poznamo že od lanske akcije. Za-
nimivo je, ko lahko kakšno kmetijo še enkrat obiščemo, ker zmeraj opazimo kaj novega, izvemo kaj zanimivega in zabeležimo spremembe, ki so nastale.
Domačije Vitezovih ne moremo zgrešiti. Takoj ob prihodu v vas usmerimo pogled na levo in zagledamo obnovljeno hišo s kukrlini in obnovlje
nim lesenim vodnjakom. Iz pogovora izvemo, da vodnjak ni na novo narejen, ampak je le obnovljen stari vodnjak, ki je po zunanjosti enak tistemu na začetku vasi. Ob prihodu na dvorišče najprej zagledam na novo urejeno pešpot, ki nas ob hiši pripelje do vhoda. Narejena je iz okolju prijaznega lesa, in sicer je kombinacija švelerjev - železniških pragov in impregniranih okroglic. Dvorišče je zmeraj zelo čisto, funkcionalno urejeno s širokim dostopom do gospodarskega poslopja, ki omogoča nemoteno obračanje, posuto s frakcijo v kombinaciji s kamnitim tlakovanjem. Stroji so vsi na svojem mestu pod streho. Zelo zanimiv je peskovnik, ki sta ga najmlajša dva člana družine spremenila v mini poskusno polje in v njem posejala poljščine.
Na domačiji gospodari mladi gospodar Feri s svojo družino, ki je prevzel kmetijo od očeta in mame, ki živita skupaj z njimi in kolikor je v njuni moči še vedno z veseljem pomagata. Obdelujejo 35 ha zemlje, od tega 10 ha lastnih površin. Kmetija je trenutno usmerjena v poljedelstvo, stalež goveje živine pa je zaradi razmer na trgu zmanjšan na polovico, razmišljajo pa o ponovni napolnitvi hlevov. V kolobarju imajo pšenico, koruzo, sladkorno
peso in druge kulture. Opravljajo še strojne storitve: setev sladkorne pese, žetev pšenice in koruze. Razmišljajo tudi o dodatnih dejavnostih na kmetiji, za katere se bodo odločali v prihodnosti, odvisno od razmer v kmetijstvu.
Mladega gospodarja Ferija ne zanima samo kmetijstvo, čas si vzame še za družabno druženje. Tako je član kultur-no-turističnega društva in v okviru tega imajo od novega leta na novo ustanovljeno folklorno skupino, kjer trenutno pleše deset parov, med njimi tudi on z ženo. Seveda ne manjka v gasilskem društvu, v okviru katerega že štiri leta prirejajo Benkov memorial. Uspe pa še aktivno sodelovati v cerkvenem upravnem odboru, odboru kmetijske zadruge Martjanci ter delovati kot predsednik vaškega odbora.
Skratka, tej domačiji ne manjka gonilne sile, optimističnega pogleda na prihodnost, na njihovem dvorišču ni čutiti pesimizma in stokanja, ampak poskušajo iskati vedno nove ideje in prilagajati svojo proizvodnjo tržnim razmeram, katerim seveda sledijo delovni uspehi in hkrati uspešne aktivnosti na drugih področjih. Čestitamo in naj vam bo to priznanje pohvala za dosežene uspehe in obenem podpora za naprej.
Melita Varga Lemut, dipl. inž. kmet. I
Hill 13. september 2001
ŠPORT
23
Nogomet
Magister bo skrbel
za kondicijo Mure
V sedmem kolu prvenstva v nogometni ligi Si.mobil so gostovali nogometaši Mure pri zadnji Gorici, ki je slabo štartala, saj je edina še vedno brez zmage. Z osvojeno točko so Sobočani zadovoljni, po priložnostih pa so bili bližje zmagi, niso pa zadovoljni s prikazano igro. Po mnenju trenerja Luke Bo-načiča si zaslužita pozitivno oceno le oba vratarja. Trener Bonačič je po odhodu pomočnika Zlatka Gaborja strokovni štab okrepil z Martinom Magistrom, ki bo skrbel za telesno pripravljenost nogometašev Mure. Magister je do nedavnega skrbel za telesno pripravljenost vijoličastih.
Nogometaši v drugi državni ligi so odigrali šesto kolo. Nafta je doma s težavo premagala ptujsko Dravo. Začetek je sicer pripadel domačinom, ki so dosegli dva zadetka, potem pa so pobudo prevzeli gostje in rezultat izenačili. Domačine je v vodstvo zopet popeljal Dominko, tik pred koncem bi Drava lahko rezultat izenačila, vendar je vratar Starovasnih ubranil enajstmetrovko. Bakovci so gostili Jadran Šepič in bili zelo blizu točki. Žal so v končnici popustili, tako da so gostje v zadnji minuti dosegli zmagoviti zadetek.
Po odigranem petem kolu prvenstva v tretji državni nogometni ligi ni več neporaženih. Vodeči Le-soplast iz Križevec je nepričakovano klonil na Hotizi in doživel svoj prvi poraz. Drugouvrščeno Turnišče pa je ostalo praznih rok v Črenšovcih, kjer so si domačini zagotovili zmago predvsem z igro v prvem polčasu, ko so dosegli dva zadetka. Čarda je v Marjancih premagala Odrance, to je njihov prvi poraz, in prevzela vodstvo na lestvici. Presenečenje so pripravili nogometaši Tromejnika iz Kuzme, ki so zmagali v Veržeju in dosegli drugo zaporedno zmago. Kerna je v Puconcih s težavo premagala Dobrovnik, ki je še brez osvojene točke, zmago pa so si domačini zagotovili šele v sodnikovem podaljšku. Tekmi med Beltinci in Rakičanom ter Apačami in Bistrico pa sta se končali brez zmagovalca. (F. M.)
Strelstvo
SD Varstroj Lendava je pripravil tekmovanje v streljanju z zračno puško za pokal Lendave. Med devetimi ekipami je zmagala SD Ormož s 1106 krogi pred SD Bakovci, 1095, in SD Jezero Dobrovnik, 1085 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Stiven Vočanec (Ormož) pred Goranom Maučecem (Bakovci), Dušanom Ziškom (Dobrovnik) in Matjažem Habjaničem (Ormož), vsi po 371 krogov. (F.H.)
SD Gančani je bila organizator petega kroga tekmovanja MK-lige, ki je hkrati štelo za pokal SD Gančani. Ekipno je zmagala SD KF Tišina s 530 krogi pred SD Sebeborci, 528, in SD Gančani, 518 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Dušan Ziško (Tišina) s 184 krogi pred Boštjanom Grofom, 181, in Dragico Vogrončič (oba Sebeborci), 177 krogov. (F. M.)
Kolesarstvo - V Zaprešiču na Hrvaškem je bila kolesarska dirka za pokal Hrvaške. Med tekmovalci iz Slovenije, Bosne in Hrvaške sta sodelovala tudi člana KK Tropovci Kristjan Škrilec in Simon Špilak in se lepo odrezala. Škrilec je zmagal med dečki, Špilak pa med mlajšimi mladinci. (F. M.)
Branko Recek - predsednik OSZ Moravske Toplice
Nogometna liga Si.mobil
Slovenija kolesari za zdravje
Športna zveza Moravske Toplice se v zadnjih letih vse bolj uveljavlja na športno-rekreativnem področju. Tudi letos ima bogat program dela, ki ga uspešno uresničuje.
Med prireditvami najbolj izstopata Olimpijski tek, ki je bil letos že sedmič, in peti rekreativni kolesarski maraton, ki bo v soboto, 15. septembra, ob 10.30 kot sklepna prireditev akcije »Slovenija kolesari za zdravje«. Več o tem smo se pogovarjali s predsednikom Občinske športne zveze Moravske Toplice Brankom Reckom.
- Za vami je že nekaj uspelih športno-rekreativnih prireditev, ki ste jih pri-
Rokoborba
Rade Bačič peti na Sl
Slovenska rokoborca Rade Bačič in Slavko Zec (oba Murska Sobota), ki ju je vodil trener Milan Nenadič, kot sodnik pa je sodeloval tudi Stanko Šernek, sta končale tekmovanje na Sredozemskih igrah v Tunisu. Rade Bačič, ki je osvojil pred štirimi leti v Bariju v Italiji bronasto medaljo, tokrat ni ponovil uspeha.
Medtem ko je Bačič v grško-rimskem slogu izgubil vsa tri srečanja, je bil uspešnejši v prostem slogu v kategoriji do 76 kg. V uvodnem dvoboju je izgubil z Ibrahimom Jabalijem (Turčija) s 5 :10, nato ga je premagal Grk Athanasidis z 10 : 0, v odločilnem boju za peto mesto pa je premagal Albanca Rolanda Tusha s 4 : 0. (F. M.)
Strelstvo - trap	________
Boštjan Maček enako kot zmagovalec
Na strelišču v Rakičanu je bilo državno prvenstvo v streljanju na glinaste golobe. Sodelovalo je 15 ekip in 59 posameznikov. Najuspešnejši so bili strelci Svobode iz Senožeč, ki so zmagali ekipno in posamično. Na drugem mestu pa so strelci SD Štefana Kovača trap Murska Sobota. Ekipno je zmagala SD Svoboda Senožeče s 308 zadetki pred SD Štefana Kovača
Judo
Goran Hašaj na Sl
S slovensko reprezentanco je odpotoval na sredozemske igre v Tunis judoist Goran Hašaj iz Murske Sobote, član Judo kluba Impol iz Slovenske Bistrice. Nastop na tem pomembnem tekmovanju si je zagotovil z dobrimi rezultati na svetovnih pokalih. Za sredozemske igre se je vneto pripravljal vso sezono, bil pa je tudi na skupnih pripravah v Izoli, na Pohorju in v Splitu. Kljub rahli poškodbi, ki je sanirana, se je dobro pripravil na tekmoJhnje In upa, da bo upravičil zaupanje selektorja. Zaveda se, da bo konkurenca zelo močno, saj bodo sodelovali dobitniki medalj s svetovnih prvenstev in olimpijskih iger. Rezul
Nogometna liga Si.mobil Rezultati - 7. kolo:				Železničar: Viator 1. 2 Dravinja : Livar 1 :1					
Gorica: Mura 0:0				Feroterm :	Goriška brda		3:0		
Koper: Domžale 4:0				Zagorje: Tabor 1:		0			
Korotan: Maribor 0:2				Dravograd	: Elan 3	:0			
Publikum: Primorje 1:3				Dravograd	6	5 1	0	17:7	16
Šmartno: Rudar 1:1				Zagorje	6	4 1	1	11:7	13
Triglav: Olimpija 0:1				Livar	6	3 3	0	11:2	12
y .	7 C 1 Primorie	' 0 1	1	17:4	16	Viator	5	3 1	1	13:4	10
r	7 r 4 Maribor	' $ ’	1	16:7	16	Aluminij	6	3 1	2	10:7	10
Koper	5 0	2	14:5	15	Železničar	6	3 1	2	9:8	10
7 A A Publikum	' z	2	12:10	11	Jadran	6	3 1	2	9:11	10
ruuiiBui-	_	- Olimpija	o ‘ Šmartno	/ 4 o	2	7:7	11	Nafta	6	3 0	3	20.11	9
	2	8:9	9	Dravinja	6	1 4	1	5:3	7
Mura	’	£	3	5:7	8	Bela krajina 5		2 1	2	6:6	7
ITI«’®	—	gg Rudar	'	‘	‘ Triglav	'	f	' Korotan	7	£ Dornžale	'	i	‘ Gorica	7	u	d	3	9:15	8	Feroterm	6	2 0	4	9:10	6
	4	7:13	7	Renče	6	2 0	4	9:17	6
	3	4,7	6	Bakovci	6	2 0	4	7:18	6
	4	4:11	5	Tabor	6	1 1	4	3:7	4
	4	3.11	3	Drava	6	1 1	4	7:12	4
				Elan	6	1 0	5	4:20	3
2. SNL Rezultati - 6- ktl’:., Nafta: Drava 3.2 Bakovci: Jadrati 1.2 Aluminij: Bela krajina 2				3. SNL vzhod Rezultati - 5. kolo: Veržej: Tromejnik 2:4					
	:0			Apače: Bistrica 1		: 1			
pravili letos. Katere so bile najpomembnejše?
»Tako je. Za nami je nekaj uspešnih športno-rekreativnih prireditev, ki jih je organizirala Občinska športna zveza Moravske Toplice. Naj naveden najpomembnejše. V aprilu je bil tradicionalni spomladanski kros in pohod v Selu (287 udeležencev).
V maju je bila tradicionalna akcija »Veter v laseh - s športom proti drogi« (550 udeležencev). V prvi polovici leta je bila najodmevnejša prireditev Olimpijski tek in pohod, ki je vključen v program Olimpijske kartice.
Bile pa so še druge prireditve in akcije.«
trap Murska Sobota (Maček, Vi-donja, Pojbič) s 395 zadetki? Radgona pa je bila z 277 zadetki sedma. Med posamezniki je zmagal Tomaž Končan (Svoboda) s 131 zadetki pred Boštjanom Mačkom (Murska Sobota), prav tako 131, in Oskarjem Šmidom (Radgona), 125 zadetkov. Karel Pojbič je bil s 121 peti, Evgen Pap (oba MS) pa s 119 zadetki šesti. (F. M.)
tat pa bo tudi odvisen od žreba in športne sreče. Zadovoljen bi bil z uvrstitvijo do sedmega mesta.
Gorica: Mura 0:0
Nova Gorica - Igrišče Gorice, gledalcev 450. Sodnik: Babnik (Ljubljana). Mura: Botonjič, Gabor, Blatnik, Kokol, Cifer, Ristič, Dvoršak, Erniša (Žilavec), Čauševič (Jukan), Vogrinčič, Raguž (Prednik).
Druga državna nogometna liga
- V soboto vas čaka zahtevni rekreacijski kolesarski maraton kot sklepna prireditev akcije »Slovenija kolesari za zdravje«. Kako ste se nanjo pripravili in kaj pričakujete?
»Res je, v okviru občinskega praznika nas čaka v soboto, 15. septembra, 5. rekreativni kolesarski maraton po občini M. Toplice »Terme 3000« in sklepna vseslovenska akcija »Slovenija kolesari za zdravje«, ki jo vodijo skupaj Olimpijski komite - odbor Šport za vse, Kolesarska zveza Slovenije in Turistična zveza Slovenije. Štart maratona bo v športnem parku Zdravilišča M. Toplice ob 10.30. Že prej pa bo kulturni program. Štartnina za posameznika je 1.600, za organizirane skupine najmanj 15 kolesarjev pa 1.200 tolarjev.
Imetniki olimpijske kartice, učenci, dijaki in študentje imajo popust in plačajo le 1.000 tolarjev. Udeleženci, ki bodo lahko vozili mali in veliki maraton, dobijo spominsko majico, kolajno, malico in vstopnico za kopanje v Termah po ugodni ceni. Sodelovali bodo tudi pri žrebanju nagrad.
Priprave so potekalo brez posebnosti, saj pri tem že imamo veliko izkušenj. V akciji bodo sodelovala športna in gasilska društva občine, skozi katero bo potekal maraton. Pri pripravah nam pomaga zdravilišče kot generalni sponzor maratona. Ob lepem vremenu pričakujemo, da se bo udeležilo okrog štiristo kolesarjev iz vse Slovenije.«
- Letos imate v programu še nekaj prireditev. Katere?
»Letos nas čaka še nekaj športno-rekreativnih prireditev. Septembra bo kros osnovnih šol, kjer bo tudi izbrana občinska reprezentanca, ki bo sodelovala na oktobrskem državnem prvenstvu v M. Soboti.
Oktobra bosta tudi turnir v malem nogometu in prireditev »Občan strelja«. Novembra bosta odprto prvenstvo v šahu in Martinov pohod na Jelovškov breg. Pozimi pa organiziramo šahovske turnirje in rekreacijo v dvoranah.
Da lahko vse te akcije uspešno izvajamo, se moramo zahvaliti našim sponzorjem: Zdravilišču M. Toplice, Zavarovalnici Triglav M. Sobota, Pomurski banki in še nekaterim drugim.«
Feri Maučec
Črenšovci: Turnišče 2:1 Beltinci: Rakičan 0 : 0
Kerna: Dobrovnik 3: 2
Hotiza: Lesoplast 2:0
Čarda: Odranci 2:1
Lesoplast 5 4 0 1	14:4 12
Čarda	5 4 0 1	14:6 12
Črenšovci 5 4 0 1	15:8 12
Turnišče 5 4 0 1	15:9 12
Odranci	5 3 11	8:5 10
Rakičan	5 2 1 2	8:5 7
Veržej	5 2 0 3 10:11 6
Tromejnik 5 2 0 3 10:12 6
Hotiza	5 2 0 3	6:10 6
Kerna	5 2 0 3	7:14 6
Beltinci	5 1 2 2	6:7 5
Bistrica	5 1 2 2	7:10 5
Apače	5 0 2 3	5:12 2
Dobrovnik 5 0 0 5	5:17 0
Nafta : Drava 3 : 2
Lendava - Igrišče Nafte, gledalcev 400. Sodnik: Kandare (Ljubljana). Strelci: 1 : 0 Preininger (21), 2 : 0 Utroša (25), 2 : 1 Toplak (40), 2 : 2 Pekez (63), 3 : 2 Dominko (71).
Nafta: Starovasnik, -Preininger (Kulčar), Celcar, Novak, Baranja, Drvarič, Gerenčer, Zver (Doma), Dominko, Utroša (Logar), Šnurer.
Bakovci Triglav: Jadran Šepič 1 : 2
Bakovci - Igrišče Bakovec, gledalcev 200. Sodnik: Vozlič (Kristan Vrh).
Strelci: 1 : 0 Sabotin (11), 1 : 1 Koradin (68), 1 : 2 Begič (90).
Bakovci Triglav: Pleteršnik, Slana, Ivančič, Sabotin (Mertuk), Moreč, Bagola (Meolic), Fajdiga, Recek, Šajt, Faršang, Fras (Idič).
Tretja državna nogometna liga
Čarda : Odranci 2 : 1
Martjanci - Igrišče Čarde, gledalcev 250. Sodnik: Glažar (Hajdoš). Strelci: 1 : 0 Vogrinčič (19), 1 : 1 R. Berendijaš (49-11 m), 2 : 1 Kerec (52). Čarda: Špilak, Matuš, Gomboc, Meničanin, Antolin, Kerčmar, Vogrinčič, Cmor, Kerec, Čarni (Titan), Krapec (Gjerek).
Odranci: Marič, Kerčmar, R. Berendijaš, Sim. Hozjan, Marinič (Jerebic), Sil. Hozjan, B. Berendijaš, Gostan, Pozderec, Kavaš, Kreslin (Zadravec).
Nograd Hotiza : Lesoplast 2 : O
Hotiza - Igrišče Hotize, gledalcev 250. Sodnik: Rajh (Ptuj). Strelca: 1 : 0 Gjerkeš (15), 2 : 0 Doma (71).
Nograd Hotiza: Žižek, Kulčar (Horvat), Kranjec, Jakšič, Hozjan, Farkaš, Rihtarič, Doma, Lackovič (Koudila), Ritlop, Gjerkeš (Ščančar).
Lesoplast: Zver, Šebok, Ulen, Škerlak, Živič, Sukič (Kardoš), Kutoš, Krančič, Časar, Škaper (Čerpnjak), Malačič (Pojbič).
Kerna : Dobrovnik 3 : 2
Puconci - Igrišče Kerne, gledalcev 150. Sodnik: Šinkovec (Maraibor). Strelci: 1 : 0 B. Banfi (20), 1 : 1 A. Bojnec (54), 1 : 2 K. Bojnec (90), 2 : 2 Gomboši (91), 3 : 2 D. Banfi (93).
Koma: Maučec, D. Banfi, Vinčec, Kološa, B. Banfi, Dani, Gregorec, Sočič, Vučak (Gomboši), Kuhar, Maček.
Dobrovnik: Varga, V. Šooš, Kovač (K. Bojnec), Car, Gazdag, Horvat, Šabjan, Laszlo (Tominc), A. Bojnec, Gone (Somi), L. Šooš.
Beltinci: Rakičan O: O
Beltinci - Igrišče Beltinec, gledalcev 350. Sodnik: Klinc (Ptuj).
Beltinci: Zadravec, Zlatar, Mertuk, D. Horvat, Cener, Balažič, Muller (Perto-ci), M. Horvat, Gabor, Antolin (Rešetar), Erjavec.
Rakičan: Karoli, Vouri, Rantaša, Žekš, Legen, Kosi, Kranjec (Berden), Kol-tai, Vogrin (Bagari), Sraka (Škrlak), Žilavec.
Črenšovci: Turnišče 2 : 1
Turnišče - Igrišče Črenšovec, gledalcev 350. Sodnik: Brence (Maribor). Strelci: 1 : 0 Bojnec (21 - avtogol), 2 : 0 De. Horvat (38), 2 : 1 Zver (68). Črenšovci: A. Plej, Matjaševc, Tratnjek, Šobak, Kolar, Hozjan, Kreslin (Da. Horvat), Kustec, E. Plej, Vori De. Hojvat.
Turnišče: Vugrinec, D. Pucko (Mertuk), Tompa, Nežič, Bojnec, J. Pucko, Lackovič, Ternar, Kreslin (Vegič), Ritlop, Zver.
Veržej: Tromejnik 2 : 4
Veržej - Igrišče Veržeja, gledalcev 200. Sodnik: Mijatovič (Velenje). Strelci: 0 : 1 A. Šalamon (12), 1 : 1 Novak (35), 1 : 2 A. Šalamon (54-11 m), 1 : 3 A. Šalamon (61), 2 : 3 Novak (70), 2 : 4 Kovač (71).
Veržej: R. Hanžekovič, D. Puhar (Kolbl), Pučko, A. Hanžekovič, Osterc, Fras, Vidmar (Rajh), Sunčič, B. Puhar (Špilak), Novak, Habjanič.
Tromejnik: Zver, Pelcar, Šinko, Horvat, Zorica (B. Šalamon), A. Šalamon, Bokan (Šarkezi), Hajdinjak, Sukič, Kovač (Zrim), Smodiš.
Apače : Bistrica 1 : 1
Apače - Igrišče Apač, gledalcev 100. Sodnik: Šinkovec (Maribor). Strelca: 0 : 1 Kuzma (29), 1 : 1 Krapša (90).
Apače: Fridau, Cvajdik, Muhič (Fras), Topolinjak, Fifolt, M. Šunko (Šunko), Pehan, M. Šemrl, Grilanc (Potočnik), B. Šemrl, M. Šunko.
Bistrica: Kusek, Lebar, Žižek (Biro), R. Kolenko, Cigan, Fifonja, Gruško-vnjak (Ozbetič), Godina, Kuzma, Vickovič, Zver (A. Kolenko).
1. MNL MS
Rezullali - 3. kolo:
Tišina: Bratonci 9:1
Motvarjevci: Serdica 1:3
Slatina: Cankova 1:0
Grad : Roma 1: 3
Ižakovci: Gančani 6 :1					Renkovci 4 0 2	2	4:9	2
Goričanka: Makoter 2 :		1			2. MNL MS			
Tišina	3 3 0	0	13:1	9				
Roma	3 3 0	0	11:4	9	Rezultati - 3. kolo:			
Serdica	3 2 0	1	12:3	6	Šalovci: Dokležovje 1: i	3		
Goričanka	3 2 0	1	7:6	6	Pušča: Hodoš 2: 6			
Slatina	3 2 0	1	3:2	6	Ljutomer: Lipa 3 :4			
Grad	3 2 0	1	4.4	6	Radgona: Bogojina 2 : (	1		
Ižakovci	3 1 1	1	8:6	4	Rotunda prosta			
Bratonci	3 1 0	2	6:19	3	Šalovci	3 3 0	0	7:4	9
Makoter	3 0 1	2	3:5	1	Bogojina 3 2 0	1	14:7	6
Cankova	3 0 1	2	1:5	1	Hodoš	3 2 0	1	12:5	6
Motvarjevci	3 0 1	2	4:10	1	Radgona 220	0	4:1	6
Gančani	3 0 0	3	1:8	0	Lipa	3 2 0	1	10:8	6
1. MNL Lendava					Dokležovje	2 1 0 Ljutomer	3 0 0	1 3	6:1 7:12	3 0
Rezultati - 4. kolu:					Rotunda	200	2	1:11	o
Polana: Panonija Gumi c. 2 :			1		Pušča	300	3	5:17	9
Petišovci: Nedelica 0:3								
Renkovci: Centiba 1:1					2. MNL Lendava			
Lakoš: Mostje	1:2				Rezultati - 3. kole:			
Olimpija prosta					Žitkovci:Graničar 2:4			
Nedelica	3 3 0	0	13:1	9	Kapca: Mostje 6:0			
Polana	3 2 1	0	7:3	7	Veterani: Nafta (v.) 3:	0		
Lakoš	4 2 1	1	9:6	7	Veterani'	3 3 0	0	13:1	9
Mostje	4 2 1	1	8:7	7	Graničar	3 2 0	1	6:9	6
Petišovci	4 1 1	2	7:11	4	Kapca	3 1 1	1	7:4	4
Panonija G. c.	4 1 0	2	3:6	3	Nafta (v.)	3 1 1	1	2:3	4
Olimpija	3 1 0	2	3:9	3	Žitkovci	3 1 0	2	5:6	3
Čentiba	4 0 2	2	3:5	2	Dolina	3 0 0	3	1:11	0
24
ŠPORT
13. september 2001 1ST1I
SSK Coal Petišovci
Državno prvenstvo zmajarjev
Sah
Mednarodna tekma z lepimi nagradami
Športno strelski klub Coal iz Pe-tišovec bo v soboto, 15., in nedeljo, 16. septembra, ob 9. uri organizator mednarodnega strelskega tekmovanja »Coal-Walther open«. Prijavljenih je 210 strelcev iz 48 klubov iz Avstrije (2), Madžarske (12), Hrvaške (9) in Slovenije (25), ki bodo tekmovali z zračno puško in pištolo v DOŠ 1 Lendava ter kalibr-sko puško v Čentibi. Glavni pokrovitelj tekmovanja je nemška firma orožja Walther, ki bo v času prireditve tudi predstavila orožje. Nagrad-
Triatlon - državno prvenstvo
Dva naslova Mateji Šimic
V organizaciji Športnega društva Opel MS je bilo v Murski Soboti 10. državno prvenstvo v.triatlonu, 6. prvenstvo slovenske vojske in 1. prvenstvo policijske uprave Murska Sobota, tekmovali pa so tudi za nagrado Opel MS. Sodelovalo je 128 tekmovalcev in tekmovalk iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Od predstavnikov organizatorja je bila najuspešnejša Mateja Šimic, ki je zmagala med članicami za državno prvenstvo in za nagrado Opela MS ter za državno prvenstvo slovenske vojske ter tako osvojila dva državna naslova. Uspešna je bila tudi Jožica Šiftar (TK Radenska), ki je zmagala na mednarodni
Speedway
Slovenija prevzela vodstvo
Speedway team Lendava je pripravil na stadionu v Petišovcih 6. dirko za srednjeevropski pokal v speedwayu. Zmagala je Slovenija z 38 točkami in prevzela vodstvo. Sledijo: Poljska, 26, Madžarska, 24 točk, Slovenija B je osvojila 10 točk in zasedla šesto mesto. Največ zaslug za zmago imata Dolinar in Žagar, ki sta zbrala po 14 točk, Kr-
Atletika
Tri prva mesta AK Pomurje na DP
V Ljubljani je bilo državno pionirsko prvenstvo v atletiki, na katerem so sodelovali tudi člani AK Pomurje iz Murske Sobote in se lepo odrezali, saj so zasedli tri prva, eno drugo in štiri tretja mesta. Naslove državnih prvakov so osvojili: Karmen Grnjak v skoku v višino s 165 cm, moška štafeta 4 x 100 m (David Horvat, David Aster, Igor Arvaj, Gregor Kranjec)
Šport od tod in tam
Košarka - KK Miarte Lindau iz Lendave je bil organizator mednarodnega košarkarskega turnirja. Med štirimi ekipami so zmagali Lendavčani, ki so v finalu premagali Čakovec s 76 : 67. Za tretje mesto je premagal Modeks iz. Murskega Središča Borovnico iz Ljubljane z 72 : 66. Vrstni red. 1. Miarte Lindau, 2. Čakovec, 3. Modeks in 4. Borovnica. (F. H.)
Kasaštvo - Zaradi slabega vremena je Kasaški klub Ljutomer odpovedal kasaške dirke, ki bi morale biti preteklo nedeljo v Ljutomeru z državnim prvenstvom triletnikov. Dirke bodo najverjetneje ob koncu sezone, 15. oktobra, v Ljutomeru. (N. Š.)
ni skladje 1,180.000 tolarjev. Med prijavljenimi tekmovalci so strelci iz SD Dušana Poženela Rečica, Olimpije Ljubljana, Zelenbora iz Hrvaške, INNO-ja iz Budimpešte iz Madžarske, Vaca iz Varaždina in drugi. Med odličnimi strelci iz omenjenih klubov bodo tudi najboljši pomurski strelci. Pričakujejo, da si bo ogledalo to kakovostno tekmovanje veliko ljubiteljev strelskega športa. Za udeležence prireditve je organizator tudi poskrbel brezplačni prevoz s kočijo od vinotoča do strelišča. FB
tekmi za pokal Opel MS in bila četrta na državnem prvenstvu. Na prvenstvu slovenske vojske je bila štafeta 76. POKB M. Sobota, ki so jo sestavljali vojaki na služenju roka (David Podbrežnik, Boris Laszlo, Dejan Baranja), prva, stalne sestave (Darko Vrdjuka, Boris Klemenčič, Miodrag Korčulanin) pa četrta. Na prvenstvu Policijske uprave M. Sobota je zmagala PMP Dolga vas (Lovrenčič, Matis, Kreft) pred PP MS in UKP in ICT Prosenjakovci. Med posamezniki je bil najboljši Vjenčeslav Lihtenvalner (PP Ljutomer) pred Tončkom Pintaričem (Odsek za logistiko) in Aleksandrom Jevškom (Direktorat). (F. M.)
znarič pa je zbral 10 točk. Po šestih dirkah vodi Slovenija s 150 točkami pred Madžarsko, 149, Poljsko in Češko, po 133 točk. Zaradi naliva so imeli Lendavčani precej težav in je bilo vprašanje, ali bodo dirko sploh lahko izvedli, zato je prišlo na štadion v Petišovce le okrog dvesto najbolj vnetih privržencev speedwa-ya. (FM, fotografija NJ)
46,83 in moška štafeta 4 x 300 m v isti sestavi 2:41,32. Drugi je bil Gregor Kranjec v teku na 60 m (7,55). Tretja mesta so zasedli: David Horvat v teku na 300 m (38,23), Renato Felkar v metu kopja (43,90), David Aster v teku na 300 m ovire (44,43) in Robi Kreft v skoku v daljino (5,84). Lučka Cvetko je bila v teku na 1.000 m četrta. (F. M.)
Roman Caf državni prvak
Aeroklub Prlek iz Ljutomera je pripravil na vzletišču pri Veržeju 9. državno prvenstvo v letenju z motornimi zmaji (RWL1). Sodelovalo je sedem tekmovalcev iz treh slovenskih klubov. Najštevilčnejši in najuspešnejši so bili gostitelji, zmagal pa je njihov tekmovalec Roman
Hokej na travi - Panonski pokal
Solidna nastopa Slovenije
V Budimpešti na Madžarskem je bilo tradicionalno tekmovanje v hokeju na travi za 11. Panonski pokal za moške in ženske. Sodelovale so reprezentance Hrvaške, Slovaške, Madžarske in Slovenije tako v moški kot ženski konkurenci. Čeprav je zasedla moška reprezentanca Slovenije zadnje mesto, je pokazala, da se lahko enakovredno kosa z drugimi reprezentancami, vendar
Namizni tenis_________________________
Slovenija - Madžarska v Puconcih
Namiznoteniški klub Kerna iz Puconec bo gostitelj dvoboja moških namiznoteniških reprezentanc Slovenije in Madžarske, ki sodi v okvir Evropske lige v namiznem tenisu prva divizija. Tekma bo v torek, 18. septembra, ob 16.30 v dvorani Osnovne šole Puconci. Poleg Slovenije In Madžarske je v skupini še reprezentanca Izraela. Na organizacijo izredno pomembnega dvoboja se Pucončani že nekaj časa vneto pripravljajo, saj so želje
KK Pomurje Skiny Murska Sobota
Lena Gabor - nova trenerka Sobočank
Soboške košarkarice se pripravljajo že od začetka avgusta n^ novo tekmovalno sezono v prvi slovenski košarkarski ligi. Po odhodu dosedanjega trenerja Alojza Grmiča je trenerske posle prevzela prejšnja igralka Lena Gabor, ki bo v novi tekmovalni sezoni poleg članic vodila tudi ekipi kadetinj in pionirk. V članski ekipi Pomurja Skiny ni prišlo do večjih sprememb. Od košarke sta se poslovili Alenka Ori (upajmo, da začasno) in Ivana Huzjak, ki se ni vrnila, vse druge pa so klubu obljubile zvestobo. Sobočanke so tako izgubile eno od nosilk igre, to pa bodo poskušali nadomestiti z Miro Svetina, ki se je vrnila po težki poškodbi, ki jo je pestila lansko sezono. Nove izkušnje pa so si v minulem letu pridobile tudi druge, ki se jim bodo pridružile še nekatere mlajše in talentirane igralke. »Ves avgust smo trenirali dvakrat dnevno (narava, atletski stadion, dvorana, fitnes), imeli smo tudi petdnevne priprave na Pohorju. Mislim, da so že sedaj
Caf (Aeroklub Prlek) s 1891 točkami in postal državni prvak. Drugi je bil Boštjan Grof (Aeroklub Murska Sobota), 1800, tretji Vili Ferenc, 1553, četrti Mladen Kosi, 1529,. peti Miran Petek, 1520, in šesti Robert Tibaut (vsi Prlek), 1307 točk. Zaradi slabega vremena so
težko dosega zadetke. Tako je zamudila na prvem srečanju z Madžarsko idealno priložnost za zmago. Rezultati: Madžarska: Slovenija 1 : 1 (F. Maučec), Hrvaška : Slovenija 4 : 2 (F. Maučec, Kopič), Slovaška : Slovenija 2 : 1 (R. Mesarič). V ženski konkurenci (tekmovanje je bilo pryič) je bila reprezentanca Slovenije, ki je nastopila brez napadalke Anje Cipot, povsem enako
naših, da bi zasedli eno od prvih dveh mest, to pa bo vplivalb tudi na postavljanje nosilcev za evropsko prvenstvo prihodnje leto aprila na Hrvaškem. Obe reprezentanci bosta nastopili v najmočnejših postavah, zato lahko pričakujemo zanimiv in kakovosten dvoboj. Slovenski kapetan Jože Urh je določil petčlansko reprezentanco: Bojan Tokič, Saša Ignjatovič, Gregor Komac, Uroš Slatinšek in Zvonko Plohl. Za reprezentanco Madžarske bodo na
igralke solidno fizično pripravljene, do začetka prvenstva, ki se bo začelo 13. oktobra, pa bomo lahko še odpravili pomanjkljivosti, tako v obrambi kot napadu, ki so bile opazne. Pohvalim lahko dekleta, da delajo zelo dobro in na treningih kažejo veliko volje. Imamo nekaj težav z obiskom treningov, saj so nekatere igralke v šoli zunaj Murske Sobote. S temi težavami pa se bodo srečevali tudi v času tekmovanja. Zavedamo se, kam spadamo v slovenskem prostoru, vendar bomo z bojevitostjo, disciplino in odgovornostjo poskušale presenetiti,« je povedala trenerska Lena Gabor. Slovenska ženska košarkarska liga šteje osem moštev (Ježica, Maribor, Sežana, Odeja, Jesenice, Pomurje, Comet in Slovenska mladinska reprezentanca). Ekipi Celja in Ilirije pa bosta tekmovali v mednarodni ligi. V primeru, da do mednarodne lige ne bo prišlo, bo štela slovenska liga deset moštev. Ekipi Ježice in Maribora sta močnejši od preosta
tekmovali le v dveh disciplinah, in sicer navigaciji s časovno točnostjo in natančnem pristajanju. Lanskoletni državni prvak Tomaž Gajser, ki je osvojil na letalskih igrah v Španiji skupaj z očetom Jožetom bronasto medaljo, zaradi organizacije tekmovanja ni nastopil. (FM, foto: NJ)
vredna preostalim ekipam, vendar je zaradi neučinkovitosti in neizkušenosti zasedla zadnje mesto, saj je igrala kar.dve tekmi neodločeno, eno pa izgubila minimalno v zadnjih sekundah igre. Kar tri reprezentance so namreč osvojile po dve točki. Rezultati: Madžarska : Slovenija 1 : 1 (D: Gomboc), Hrvaška : Slovenija 1 :1 (D. Gomboc) in Slovaška: Slovenija 1 : 0. (F. M.)
stopili: Ferenc Pazsy, Adam Linder, Peter Fazekas, Daniel Zwickl in Leher Demeter. V prednosti so Madžari, ki so bolje uvrščeni tudi na svetovnih jakostnih lestvicah. Če bodo naši zaigrali tako, kot znajo, lahko računamo na presenečenje, zlasti še, ker bodo imeli podporo številnih gledalcev. Prepričani smo, da se bodo Pucončani izkazali kot odličen organizator in da bosta obe reprezentanci zadovoljni zapuščali Prekmurje. (M. U.)
lih ekip in se bosta potegovali za naslov prvaka. Sežana in Jesenice sta prav tako močni ekipi, vendar se jima bodo Sobočanke poskušale z borbenostjo in disciplinirano igro zoperstaviti in z malo športne sreče doseči tudi kakšno zmago. Enakovredno pa se bodo poskušale boriti z bolj izkušeno ekipo Odeje. Z ekipama Comet in Slovenija mladinke pa bi morale zmagati na vseh štirih tekmah. Tako bi Sobočanke lahko računale v novi se-
V četrtfinalu slovenskega šahovskega pokala je premagala ekipa KBM Kovinar iz Maribora v M. Radensko Pomgrad z 2,5 : 1,5 točke. Radenska Pomgrad : Kovinar Maribor - Ribli: Tukmanov remi, Hulak : Cebalo 1 : 0, Cigan : Pavasovič 0 : 1 in Gruškovnjak : Mazi 0:1.
Odigrano je bilo prvo kolo odprtega prvenstva ŠD Radenske Pomgrad iz M. Sobote v počasnem šahu. Sodeluje 12 šahistov. Rezultati 1. kola: Glavač : Gjergjek 1 : 0, Radosavljevič : Buzeti 1 : 0, Štrokaj: Kovač 0:1, Gabor: Kramar 1 : 0, Murat: Lazar 0 : 1 in Jerše : Režonja 0 : 1. (F. M.)
ŠD Lendava je pripravilo mesečni hitropotezni turnir. Zmagal je Jože Vučko z 8 točkami pred Franjem Strbadom, 7, in Štefanom Huzjanom, 6 točk. (F. B.)
Badminton
Na prvem pozivnem turnirju v badmintonu za igralce od 13 do .19 let v Ljubljani so sodelovali tudi Lendavčani. Med dekleti sta bili najuspešnejši Nika Koncut (do 13 let) in Simona Koncut (do 19 let), ki sta zasedli tretji mesti. Iva Lukač je bila šesta. Med dečki je bil Marko Ketler šesti, Boštjan Šomen sedmi, Dejan Žalik pa osmi. V dvojicah so druga mesta zasedli: Ketler - Šomen in Koncut - Lukač. (F. B.)
Modelarstvo
Boštjan Bagari četrtič državni prvak
Modelarska sekcija Aerokluba Murska Sobota je bila organizator letošnjega državnega prvenstva v letalskem modelarstvu kategorije F1A - prostoleteča jadralna letala« Sodelovalo je 16 tekmovalcev iz štirih klubov. Zaradi slabega vremena je bila udeležba slabša, kot je bilo pričakovati. Med domačimi tekmovalci je bil najuspešnejši Boštjan Bagari, ki je osvojil eno prvo in eno tretje mesto. Med mladinci je zasedel prvo mesto z 1271 točkami in četrtič zapored postal državni mladinski prvak. Peter Marič je bil s 768 tretji, Andrej Cigut pa s 50 točkami šesti. V članski konkurenci je zmagal Tone Nečemar iz Litije s 1290 točkami. Boštjan Bagari je zasedel s 1271 točkami tretje mesto (drugič zapored). Bojan Gjerek je bil s 1246 četrti, Peter Marič s 768 trinajsti in Andrej Cigut s 50 točkami šestnajsti. (F. M.)
zoni na pet zmag.
Kadetinje Pomurja Skiny so lani izpadle in prve slovenske lige, zato si želijo, da bi z dobrim delom prek kvalifikacij zopet prišle v prvo slovenski ligo, to pa ne bo lahko.
Pionirke so že končale prvi del državnega prvenstva. Ekipa Pomurja Skiny se je uvrstila med 22 ekipami med najboljših 12 ekip kot zmagovalec svoje pred tekmovalne skupine. Želijo si, da bi si v drugem delu tekmovanja priborile mesto med prvimi šestimi ekipami, to pa jim potem omogoča boj za naslov državne prvakinje. Dve igralki Simona Kuzma in Jasmina Ficko sta se udeležili priprav državne reprezentance pionirk. Simona Kuzma se je udeležila tudi evropskega pionirskega prvenstva BAM, medtem ko je morala Jasmina Ficko zaradi poškqdbe ostati doma. Kandidatki za slovensko kadetsko reprezentanco sta tudi Katja Ternar in Nuša Oorčan. V mladi selekciji (do 20 let) na kvalifikacijah za evropsko prvenstvo pa je bila Mira Svetina.
Feri Maučec
Televizijski spored od 14. do 20. septembra 2001
TV SLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8	.00 Odmevi
8.30 Prisluhnimo tišini
9	.00 Kljukčeve dogodivščine
9.15	Arčibald, risana nanizanka
9.30	Oddaja za otroke
10	.00 Na liniji, oddaja za mlade
10.30 Resnična resničnost
11	.05 Dosežki
11.25	Slovenski magazin
11.55	Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka
13.00 Poročila, šport, vreme
13.10 Pihalni orkester Viva Zagorje
13.50 Oko viharja, angleška serija
14.15 Prvi in drugi
14.35 Osmi dan
15	.05 Vsakdanjik in praznik
16	.00 Mostovi
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Otroška oddaja
17.15 Enciklopedija znanja
17.45 Slovenski pesniki in pisatelji
18.15 Odkrivajmo znanost
18.45 Risanka
19	.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20	.05 Vrtičkarji: Dediščina, tv-nadaljevanka
20.35 Deteljica
20.45 Pod žgočim soncem, angleška nadaljevanka
21.30	Vikarka iz Dibleyja, angleška nadalj.
22.10	Odmevi, šport, vreme
23	.05 Polnočni klub
0.15 Slovenski pesniki in pisatelji
0.40 Odkrivajmo znanost
TV SLOVENIJA 2
15	.40 Videospotnice '
16	.05 Obzorja, angleška serija
17	.00 Komisar Rex, avstrijska nanizanka
18	.00 Moj otrok mora živeti, nemški film
19	.30 SP v jadranju
20	.00 Otvoritev jubilejne sezone orkestra Slovenske filharmonije, prenos
22.05 Veliko pričakovanje, angleška nadalj.
22	.55 Dumdum krogla, ameriški film
0.30 Težavna ženska, avstralska nadalj.
1	.20 Iz slovenskih jazz klubov
POP TV
9	.00 Oprah Show, pon. - 10.00 Vse za poljub, nad. - 10.55 Črni biser, nad. -11.50 Obala ljubezni, nad. -13.10 Raztresena Ally, nan. - 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah Show: Zasedba iz serije Seks v mestu -16.25 Obala ljubezni, nad. -17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Vse za poljub, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Mladi vojaki, ameriški film -21.40 Nikita, nan. - 22.30 Zlata krila, nan. - 23.20 M.A.S.H., nan. - 23.50 24 ur, pon.
KANAL A
10	.00 Mladenič v modrem, nan. - 11.20 Ricki Lake, ponovitev -12.15 Pop’n’Roll - 13.15 Skrita kamera - 14.15 Zvezdne steze, nan. - 15.15 Princ z Bel Aira, nan. - 16.45 Lepi časi, nan. -16.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 17.35 Tretji kamen od sonca, nan. - 18.05 Cosby, nan. - 18.35 Varuška, nan. - 19.05 VIP, nan. - 20.00 Čarovnice, nan. - 20.55 Izganjalka vampirjev, nan. - 21.50 Čarovnice, ameriški film - 23.40 Mesečniki, nan. - 0.30 Pop’n’Roll
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno -Dogodek dneva -15.20 Kulturno-razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) -15.25 Intervju: Srečko Karba - 15.40 Anketa - 15.45 Musikfest
2001 v Bethlehemu -20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva -Tedenski komentar - 20.25 Reportaža s Potrošnikovega dneva - 20.40 Sebastjan v pesmi in besedi - 20.55 Napoved športnih dogodkov -21.00 Aktualno - Dogodek dneva - 21.15 Kanal A
TV AS - KANAL 54
09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 Dan Veletrgovine Potrošnik, reportaža. 10.15 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 10.45 Četrtkov klepet, ponovitev. 11.25 Videostrani. 16.45 Četrtkov klepet, ponovitev. 17.25 Dan Veletrgovine Potrošnik, reportaža. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Glasbeni spoti. 18.30 Miš maš, otroška oddaja, iz produkcije ZLTV. 19.30 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.15 I feel good, zabavna oddaja s Činčem. 21.15 Fukstock Murska Sobota, 2. del koncerta. 22.50 Gnes, informativna oddaja. 23.50 SQ JAM, glasbena oddaja. 23.50 Glasbeni spoti. 00.00 Erotika. 01.20 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.00 Čarovnija, nad. - 10.00 Poročila - 10.05 Za otroke in mlade - 11.25 Nevidne sposobnosti živali, serija - 12.00 Poročila opoldne -12.40 Naša zemlja, nad. -13.30 Poročila -13.35 Veronikine skrivnosti, nan. -14.00 Komisar Rex, nan. - 14.50 Roswell, serija - 15.45 Bonano, najmlajši boter, nad. - 16.30 Naravna dediščina -17.05 Hugo - 17,30 Hrvaška danes - 18.00 Alpe -Donava - Jadran - 18.35 Kolo sreče - 19.00 Kviz -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Koncert zabavne glasbe - 21.10 Ana Karenina, britanski film -23.00 Odmevi dneva - 23.20 Naj jedo pecivo, humor. nan. - 23.50 Pravica za vse, nan. - 0.40 Zlata krila, nan. - 1.25 Chuckyjeva nevesta, ameriški film - 2.55 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
17.25 Nevidni človek, nan. - 18.10 Naša zemlja, nad. - 19.05 Zakonski stan, nan. - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Zakon in red: Oddelek za žrtve, nan. - 21.00 Poročila - 21.10 S polnimi jadri, zabavna oddaja - 22.10 Pravi čas - 23.40 Umetnine svetovnih muzejev
TV HRVAŠKA 3
16.25 Mediteranske igre, povzetek -16.55 Mediteranske igre, prenos iz Tunisa - 18.30 Panorame turističnih središč Hrvaške - 18.45 Glasbeni program -19.25 Mediteranske igre: Rokomet, prenos finala - 21.00 Na robu mogočega (43/44) - 21.45 Ekran 200. - Neven Hitrec: 730 dni potem - 22.30 Šport danes - 22.45 Čas je za jazz: Zagreb Jazz Portrait, Dee Dee Bridgewater - 0.05 Amerika -življenje narave - 0.35 Mediteranske igre, povzetek (Tunis: atletika + namizni tenis - dvojice)
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6,00 Danes zjutraj - 8.30 Manekenke, nad. - 9.05 Za vsak dan nekaj - 11.05 Dempsey in Makepeace, nan. - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Regionalni magazini - 14.05 Tropska vročina, nan. - 15.05 Za upokojence - 15.30 Diego Open Tenis - 17.05 Marsupilami, nan. - 17.35 Starfilter - 18.00 Poročila - 18.15 Večerna pravljica - 18.30 Okno -19.30 Dnevnik, šport,.vreme - 20.00 Maria
O NAS ZA NAS
Vsak dan ob 183Oin 2O00:
GNES - inform. oddaja
Show - 22.00 Poročila, aktualno, tema - 22.45 Duet - 23.15 Čas za Cigane, jugoslovanski film - 1.35 Karpatska kronika - 1.40 Svet
TV 2
6.00 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 9.05 Mila-dy, nad. - 9.25 Bruno in Benny, nan. -10.10 Skrivnostna narava - 10.40 Neposredna ponudba, nan. -11.40 Jutranje misli -11.45 Madžari - 11.50 Komorna glasba - 12.20 Marimar, nad. - 13.00 Pustolovščine Davida Balfoura, britanski film -14.50 Z ena na dva, nan. - 15.20 Lady Florida, nad. - 16.10 Ranjena srca, nad. -17.10 Fiorella, nad. - 18.00 Lucecita, nad. - 18.30 Dejstva -19.00 Otroška usta - 19.30 Divji angel, nad. -20.00 Darido z Lajcsijem - 21.20 Darido TOP 10 -22.00 Dober večer - 22.35 Pobesnela reka, ameriški film - 0.15 Dober večer - 0.40 Avtosalon
TV AVSTRIJA 1
7.15 Otroški program - 10.20 Navigatorjev let, znanstvenofantastični film - 11.45 Konfeti -12.10 Risanke - 12.45 Formula 1, prenos treninga - 14.55 Felicity - 15.40 Beverly Hills - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Mesto kaosa - 19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Milijonski šov - 21.10 Bela jadrnica, pustolovski film -23.15 Vod, vojni film - 1.05 NFL magazin
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta -10.15 Dolina kraljev, pustolovski film -12.00 Poročila - 12.05 Vera - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Fal-con Crest -15.35 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Stari - 21.20 Naša nova Evropa: Priložnosti, strahovi, prihodnost - 22.10 Čas v sliki - 22.30 Volitve v ljudski svet - 22.45 Moderni časi - 23.10 V imenu zakona - 0.00 Čas v sliki
TV SLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8	.00- Odmevi
8.30 Zgodbe iz školjke
9	.00 Radovedni Taček: Tek
9.15 Na liniji, oddaja za mlade
1	0.20 Flandrijski pes, belgijski film
12	.00 Tednik
13	.00 Poročila, šport, vreme
13.25 Mostovi
14.25 Pod piramido
14.55 Tuš, ameriški film
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Pika Nogavička, risana nanizanka
17.10 Carski sel, risana nanizanka
17.50 Na vrtu
18.15 Ozare
18.20 Raziskovalci, ameriška serija
18.50 Risanka
19.05 Utrip
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Vrtičkarji: Žur, tv-nadaljevanka
20.30 Shirley Valentine, angleško-ameriški film
22.10 Obiskali smo, francoska serija
22.45 Poročila, šport, vreme
23.20 Sopranov!, ameriška nadaljevanka
0.10 Raziskovalci, ameriška serija
TV SLOVENIJA 2
11.10 Caroline v velemestu, ameriška nanizanka
11.30 Jasno in glasno, kontaktna oddaja
15.00 Evrogol
15.55 EP v odbojki, polfinale
18.00 Liga prvakinj v rokometu, predkolo
19.30 SP v jadranju
20.05 Priložnost dela tatu, posnetek opere
21.30 Praksa, ameriška nanizanka
22.15 Sobotna noč
POP TV
8.30 Slonček Benjamin - 9.00 Panda Jin Jin -9.30 Črni pirat - 10.00 Možje v črnem - 10.30 Godzila - 11.00 Zverinice - 11.30 Hroščeborgi, nan. - 12.00 Mladi Herkul, nan. - 12.30 Brata, nan. - 13.00 Formula 1, prenos treninga - 14.00 Preverjeno - 14.50 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.30 Prva izdaja, nan. - 16.30 Otroški zdravnik, nan.- 17.30 Otrok ostane, ameriški film- 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar, kviz - 21.10 Tistega čarobnega dne, ameriški film - 23.10 Michael, ameriški film - 1.00 24 ur, ponovitev
KANAL A
9.00 Čarovnice, nan. - 9.55 Izganjalka vampirjev, nan. - 11.00 Ljubezen in spetke, nan. - 11.30 Pop’n’Roll - 12.30 Divja Amerika, ser. - 13.30 Hiti počasi, am. film - 15.25 Mestece Angel, nadalj., 2/6 - 16.25 Matlock, nan. - 17.20 Mesto greha, nan. -18.15 Morilci policistov, am. film - 20.00 Lov za zakladom, nan. - 20.55 Sheena, kraljica džungle, nan. - 21.50 Preganjalci, am. film
IDEA TV - KANAL 10
10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Tedenski komentar - 10.25 Reportaža s Potrošnikovega dneva - 10.40 Sebastjan v pesmi in besedi - 10.55 Napoved športnih dogodkov - 11.00 Pregled dogodkov tedna “
TV AS - KANAL 54
09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 I feel good, zabavna oddaja s Činčem, ponovitev. 10.45 Miš maš, otroška oddaja, iz produkcije ZLTV. 11.45 Videostrani. 16.30 Motošport, športna oddaja. 17.00 ŠOJAM, glasbena oddaja. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 I feel good, zabavna oddaja s Činčem, ponovitev. 19.15 Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 19.45 Glasbeni spoti. 20,00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.30 Motošport, športna oddaja. 21.00 Romero, film. 22.40 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 22.56 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.45 Poročila - 7.50 Pandora in zakleti Holandec, ameriški film -10.00 Poročila -10.05 Za otroke in mlade -12.00 Poročila opoldne -12.30 Glasbeno dokumentarna oddaja - 13.00 Prizma, mednarodni magazin - 13.55 Poročila - 14.05 Oprah Show -14.50 Stičišča narave, serija -15.40 Zlata dekleta, nan. - 16.10 Krhko srce, nadaljevanka - 17.00 SOS, potrebujejo nas - 17.30 Film - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Redovnice nastopajo, ameriški film - 21.55 Moške svinje, nan. - 22.25 Poročila - 22.40 Frostov pristop, nad. - 1.40 Mavrična cesta, ameriški film - 3.10 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
13.30 Hišni ljubljenci -14.15 S polnimi jadri, zabavna oddaja - 15.15 Risanka - 15.40 Čarovnija, nad. -19.05 Smrkci, risana naniz. - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Največje romance 20. stoletja - 20.40 Svet zabave - 21.10 Poročila - 21.20 Glasbena oddaja - 22.50 Umetnine svetovnih muzejev
TV HRVAŠKA 3
17.55 Mediteranske igre, povzetek - 18.25 Mediteranske igre: Nogomet, prenos finala - 20.20 2,4 otroka (6/7) - 20.50 Cosbyjev šov VI. (23/ 26) - 21.15 Simpsonovi (23/25) - 21.40 Na zdravje (48/53) - 22.05 Šport danes - 22.25 Ca-sting, španski film - 23.55 Glasbeni program -0.35 Mediteranske igre, konec
TV MADŽARSKA 1
5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 7.25 Za otroke -
7.50 Bog vam daj dobro jutro - 8.00 Zlati dim -
9.25 Kje in kaj - 9.50 Zanzibar -11.10 Klic divjine,
Televizijski spored od 14. do 20. septembra 2001
KANALA
10.00 Mladenič v modrem, nan. - 11.20 Ricki Lake, ponovitev - 12.15 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo - 13.15 Skrita kamera -14.15 Zvezdne steze, nan. - 15.15 Princ z Bel Aira, nan. - 15.45 Lepi časi, nan. - 16.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 17.35 Tretji kamen od sonca, nan. - 18.05 Cosby, nan. - 18.35 Varuška, nan. - 19.05 VIP, nan. - 20.00 Begunec, nan. - 20.55 Na kraju zločina, nan. - 21.50 Will in Grace, nan. - 22.20 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.50 Noro zaljubljena, nan. - 23.20 Seinfeld, nan. - 23.50 Dannyjeve zvezde, ponovitev
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - 15.20 Iz našega studia: Relaxova jesensko zimska ponudba -20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno -Dogodek dneva - 20.20 Sklop prireditev v počastitev praznika Občine Lendava - 20.40 Zgodovina pobratenja z Bethlehemom - 21.00 Aktualno - Dogodek dneva - 21.15 Kanal A
TV AS - KANAL 54
09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev. 10.00 Viva Turistica, turistična oddaja, ponovitev. 10.30 Aktualno v občini, občinska oddaja, ponovitev. 11.00 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 11.30 Britanski dokumentarec. 12.00 Videostrani. 15.30 Britanski dokumentarec. 16.00 Nogometni studio Naj N, oddaja o nogometu. 17.00 Aktualno v občini, občinska oddaja, ponovitev. 17.30 Viva Turistica, turistična oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Moji mali prijatelji, oddaja o .živalih. 19.00 Turistični utrip Pomurja; turistična oddaja, ponovitev. 19.15 Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 19.45 Glasbenispoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.15 As-intervju, informativno-predstavitvena oddaja. 20.45 Glasbena skrinja, glasbena oddaja v živo. 21.30 Nogometni studio Naj N, oddaja o nogometu. 22.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.00 Čarovnija, nad. - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.25 Nevidne sposobnosti živali, serija - 12.00 Poročila opoldne - 12.35 Naša zemlja, nad. - 13.25 Poročila - 13.30 Veronikine skrivnosti, nan. -13.55 Komisar Rex, nan. - 14.45 Divja Amerika, serija - 15.45 Bonanno, botrova priča, nad. -16.30 Glasba - 16.35 Otroška serija - 17.05 Hugo - 17.30 Hrvaška danes - 18.00 Ljubezen je čudna - 18.35 Kolo sreče - 19.00 Kviz -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Družinske skrivnosti, ameriški film - 21.45 Profesionalci, dokumentarna oddaja - 22.20 Odmevi dneva -22.45 Naj jedo potice, nan. - 23.15 Pravica za vse, nan. - 0.00 Psihološki pristop, nad. - 0.55 Zora, ameriški film - 2.25 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
16.40 Peter Siska, nad: - 17.40 Naša zemlja,, nad. - 18.30 Panorama - 19.05 Simpsonovi -19.30 Policija, nan. - 20.10 Čarovnija, nad. -21.05 Polni krog - 21.25 Tramontana, nad. -22.10 Kiss, glasbeno-dokumentarni film - 23.20 Stil sodobnega plemena: Nogomet - 0.10 Umetnine svetovnih muzejev
TV HRVAŠKA 3
19.00 Animavizija - 19.30 Glasbeni program -20.10 Umetnine svetovnih muzejev - 20.20 Nogomet: Liga prvakov, prenos - 22.40 Šport danes - 22.55 Slačilnica: Joško Marušič in Dubravko Matakovič - 23.55 Liga prvakov, posnetki -0.15 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 7.35 Ulica Bank - 8.30 Manekenke,
nad. - 9.05 Dempsey in Makepeace, nan. -10.00 Za vsak dan nekaj - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Hrvaška kronika - 13.25 Romunska kronika - 14.05 Tropska vročina, nan. - 15.00 Madžarske družinske kronike - 15.30 Šolska ulica - 16.00 Angleščina - 16.30 Pri Kristusovem mostu v Esztergomu - 17.00 Gospodarski vzvodi - 17.30 Ribiški magazin - 18.00 Poročila - 18.15 Večerna pravljica - 18.35 Safari Holy-wood, nan. - 19.30 Dnevnik, šport, vreme -20.05 Ni pravnomočno - 20.35 Nogomet, Dortmund : Liverpool - 22.45 Poročila, aktualno, tema - 23.30 Šport - 0.20 Karpatska kronika -0.05 Svet
TV 2
6.00 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 9.05 Milady - 9.45 Bruno in Benny, nan. - 10.10 Pomagaj si sam - 10.40 Neposredna ponudba -11.40 Jutranje misli - 11.45 Madžari - 11.50 Gastronomski magazin - 12,20 Marimar - 13.00 Družina Addams, ameriška komedija - 14.45 Z ena na dva - 15.15 Lady Florida, nad. - 16.00 Ranjena srca - 16.45 Lucecita - 17.10 Fiorella -18.00 Telefonski kviz - 18.30 Dejstva - 19.00 Multimilijonar, kviz - 19.55 Divji angel - 20.20 Bomba, kabaret - 21.20 Trdna resnica, ameriška komedija - 22.50 Dober večer - 23.25 Noči groze, nan. - 0.15 Obljubljena zemlja, nad. - 1.05 Svet interneta - 1.55 Dober večer
TV AVSTRIJA 1
6.05 Otroški program - 10.10 Kolumbo - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 15.20 Princ iz Bel Aira - 15.45 Beverly Hills - 16.30 Urgenca - 17.16 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Mesto kaosa - 19.00 Ellen - 19.30 Čas v sliki -20.15 Nogomet: Liga prvakov, prenos tekme in posnetki (do 0.35)
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Povej z glasbo, film - 12.00 Poročila - 12.05 Reportaža - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -18.48 Loto - 19.00 Dežela danes - J 9.30 Čas v sliki - 20,15 Help TV - 22,00 Čas v sliki - 22.30 Evropska panorama - 23.15 Nočna straža: Ženska z druge zvezde
{ V Četrtek, 20. 9.
TV SLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8.00 Odmevi
8.30 Mostovi
9.00 Pod klobukom
9.50 Zgodbe iz školjke
10.30 Svet narave, angleška serija
11.25 Obiskali smo ..., francoska serija
11.50 Življenje slovenskih vasi
12.15 Gradovi: Zaton gradov
13.00 Poročila, šport, vreme
13.25 Pod preprogo: Dr. Dimitrij Rupel
14.15 Dvestoti Zoom, ponovitev
16.00 Slovenski utrinki
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Arčibald, risana nanizanka
17.00 Enajsta šola
17.45 Modro
18.20 Dosežki
Se nameravate poročiti?
www.bruli.si
in vse vam bo jasno!
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Tednik
21.00 Prvi in drugi
21.20 Osmi dan
22.00 Odmevi, šport, vreme
22.50 Opus
23.20 Modro
23.55 Dosežki
TV SLOVENIJA 2
15.30 Videospotnice
16.05 Pearl Harbor, ameriška oddaja
17.00 Komisar Rex, avstrijska nanizanka
18.00 Manjkajoči delci, angleško-ameriški film
19.30 Videospotnice
20.05 Osamljeni planet: London
21.00 Kam gredo divje svinje, hrvaška nadalj.
21,55 Izguba seksualne nedolžnosti, am. film
23.35 Zločinski tango, nemška nanizanka
0.25 Videospotnice
POP*TV
9.00 Oprah Show, ponovitev - 10.00 Vse za poljub, nad. - 10.55 Črni biser, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 Lepo je biti milijonar -14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah Show: Napotki za poletno varnost -16.25'Obala ljubezni, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur -20.00 Raztresena Ally, nan. - 20.55 Prijatelji, nan. - 21.30 Seks v mestu, nan. - 22.00 Zahodno krilo, nan. - 22.50 Zlata krila, nan. - 23.40 M.A.S.H., nan. - 0.10 24 ur
KANAL A
10.00 Mladenič v modrem, nan. - 11.20 Ricki Lake, ponovitev - 12.15 Begunec, nan. - 13.16 Skrita kamera - 14.15 Zvezdne steze, nan. -15.15 Princ z Bel Aira, nan. - 15.45 Lepi časi, nan. - 16.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja -17.35 Tretji kamen od sonca, nan. - 18.05 Cosby, nan. - 18.35 Varuška, nan. - 19.05 VIP, nan. -20.00 Columbo: Vse je igra, ameriški film - 21.45 Will in Grace, nan. - 22.15 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.45 Noro zaljubljena, nan. - 23.15 Seinfeld, nan. - 23.45 Dannyjeve zvezde, ponovitev
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 16.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - 15.20 Sklop prireditev v počastitev praznika Občine Lendava - 15.40 Zgodovina pobratenja z Bethlehemom - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - 20.20 Kulturno-razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) - 20.25 Intervju - 20.40 Anketa - 20.45 Posodi mi jurja, posnetek koncerta - 21.00 Aktualno -Dogodek dneva - 21.15 Kanal A
TV AS - KANAL 54
09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 As-intervju, informativno-predstavitvena oddaja, ponovitev. 10.15 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, ponovitev. 11.00 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 11.45 Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 12.15 Videostrani. 17.15 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 17.15 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 17.30 As-intervju, informativna oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 18.45 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, ponovitev. 19.30 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.15 Četrtkov klepet, informativna oddaja v živo. 21.00 Vitalis, zdravstvena oddaja. 21.30 Iz produkcije ZLTV: Beli pianino. 22.45 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 23.00 Videostrani
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.00 Čarovnija, nad. - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.00 Za otroke - 12.00 Poročila opoldne - 12.35
Naša zemlja, nad. - 13.30 Poročila - 13.30 Veronikine skrivnosti, nan. - 13.55 Komisar Rex, nan. - 14.45 Divja Amerika, serija - 15.45 Bonanno, botrova priča, nad. - 16.30 Glasba -16.35 Otroška serija - 17.05 Hugo - 17.30 Hrvaška danes - 18.00 Kar smo znali, smo zapeli - 18.35 Kolo sreče - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Kamen in morje, potopisna serija - 20.40 Gospodarski odnosi, infor-mativno-dokumentarna oddaja - 21.40 Iz sveta - 22.10 Odmevi dneva - 22.35 Naj jedo pecivo, nan. - 23.05 Pravica za vse, nan. - 23.50 Psihološki pristop, nad. - 0.45 Zvestoba, ameriški film - 2.15 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
15.20 V ospredju - 16.55 Tramontana, nad. -17.40 Naša zemlja, nad. - 18.30 Panorama -19.05 Na zdravje!, nan. - 19.30 Policija, nan. -20.10 Čarovnija, nad. - 21.05 Polni krog - 21.25 Nevidni človek, nan. - 22.15 Brigitte in prijatelji - 23.05 Umetnine svetovnih muzejev
TV HRVAŠKA 3
19.30 Glasbeni program - 20.10 Željka Ogresta in gostje - 21.20 Hit depo - 23.20 Šport danes -23.30 Glasbeni program (Košarka: kvalifikacije za Evroligo v Splitu)
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 7.35 Ulica Bank - 8.30 Manekenke, nad. - 9.05 Dempsey in Makepeace, nan. -10.00 Za vsak dan nekaj - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Rondo - 13.50 Imate kaj časa? -14.05 Tropska vročina, nan. - 15.00 Bili so meščani Vaca - 15.30 Šolska ulica - 16.30 Prijatelj v nesreči - 17.00 Družinsko deblo, magazin -17.30 Upanje za potomce - 18.00 Poročila -18.15 Večerna pravljica - 18.35 Safari Holywo-od, nan. -‘19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Cirkus Bolšoj - 21.30 Panorama - 22,00 Poročila, aktualno, tema - 22.45 Anžujev rod v Evropi - 23.35 Karpatska kronika - 23.45 Svet
TV 2
6.00 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 9.05 Milady - 9.45 Bruno in Benny, nan. - 10.10 Madžarska vina - 10.40 Neposredna ponudba -11.40 Jutranje misli - 11.45 Madžari -11.50 Magazin za matere in otroke - 12.20 Marimar -12.50 Na pomoč, postal sem očka, ameriška komedija- 14.45 Z ena na dve - 15.15 Lady Florida, nad. - 16.00 Ranjena srca - 16.45 Lucecita - 17.10 Fiorella - 18.00 Telefonski kviz - 18.30 Dejstva -19.00 Brez usmiljenja, kviz - 19.55 Divji angel - 20.20 Policisti na motorjih, nan. -21.20 Skriti strah, ameriška grozljivka - 22.45 Dober večer - 23.30 Nevarna poroka, nemški film - 1.00 Koridor Love - 1.50 Madžarska vina - 2.20 Dober večer
TV AVSTRIJA 1
6.05 Otroški program - 10.10 Policist iz Tolza -11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 15.20 Princ iz Bel Aira - 15.45 Beverly Hills - 16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina -17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Mesto kaosa - 19.00 Ellen - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Komisar Rex -21.10 Alarm za Kobro 1 1 - 22.00 Blues iz Kai-sermiihlena - 22.50 De Luca - 23.20 Oddaja o kulturi
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže .kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Elvis na turneji, dokumentarni film -12.00 Poročila - 12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Alpe - Donava - Jadran - 13.00 Čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je-napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank -14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum - 21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Evro Avstrija -23.00 Primer za dva
Televizijski spore d od 14. do 20. septembra 2001
serija - 12.00 Poročila - 12.05 Bravo tv - 12.55 Formula 1, trening - 14.15 Skrajnosti - 14.30 Naše stoletje -15.05 Madžarski domobranci po svetu -15.30 V zagonu - 15.55 Jani gre na dom - 16.30 Nogomet, Hungaria: Dunafer - 19.00 Lotoshow -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20,00 Kabaret -20.35 Grmenje, ameriški film - 22.25 Koncert Ri-ckyja Martina - 23.20 Taksi za Madrid, Špan, film
TV 2
6.00 Korenine - 6.30 Matineja - 9.00 Cartoon Network - 10.40 Pustolovščine mladega Herkula -11.00 Spinedžeri - 11.25 Prijatelji, nan. -11.55 Divji svet, serija -12.45 Club 7 v Los Angelesu, nan. -13.15 Charlie, družinska opica - 14.15 Sinbado-ve pustolovščine, nan. - 15.05 Tarzan - 15.55 Pro-vidence, nan. - 16.45 Sentinel, nad. - 17.40 Ksena, nan. - 18.30 Dejstva - 19.00 VIP, nan. - 20.00 Shaka Zulu, ital, film - 23.15 Baywatch - noči groze, nan. - 0.15 Meridian, am. grozljivka
TV AVSTRIJA 1
6.20 Otroški program - 11.10 Disneyev festival -12.05 Šaljivec Carey -12.25 Življenje in jaz - 12.45 Formula 1, prenos kvalifikacij - 14.30 03 Austria Top 40 - 15.15 Sabrina - 15.40 Roswell - 16.25 Beverly Hills - 17.10 Srček -18.00 Ekstremno -18.30 Nogomet -19.30 Čas v sliki - 20.15 Milijonski šov - 22.05 Reševanje vojaka Ryana, film
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Black Beauty, film - 10.55 Sando-kan, pustol. film - 12.45 Borobudur -13.00 Čas v sliki - 13.10 Nobenega strahu pred velikimi živalmi, filmska kom. -14.30 Freddy in milijonar, filmska kom. - 16.05 Podobe Avstrije -16.25 Dežela in ljudje - 16.55 Religije sveta - 17.05 Pogled v deželo -17.35 Živalski magazin -17.55 Konflikti -18.25 Bingo - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Greh angela, srhljivka - 21.45 Klinika pod palmami, drugi del TV-filma - 23.20 Gostišče na Temzi, kriminalka
TV SLOVENIJA 1
8.00 Telebajski
8.25 Mumini, risana nanizanka
9.00 Mali leteči medvedki
9.55 Promenadni koncert
10.25 Med valovi
10.55 Dnevnik velikih mačk, angleška serija
11.25 Ozare
11.30 Obzorja duha
12	.00 Ljudje in zemlja
13	.00 Poročila, šport, vreme
13.10 Zdravnik v hiši, angleški film
14.35 Pod žgočim soncem, angleška nadalj.
15.30 lzvir(n)i, oddaja o ljubiteljski kulturi
16.00 Lingo
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Vsakdanjik in praznik
17.45 Alpe - Donava ■ Jadran
18.15 Življenje slovenskih vasi
18.45 Risanka
18.50 Žrebanje'lota
19.05 Zrcalo tedna
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Dvestoti Zoom, ponovitev
21.50 Pod preprogo: dr. Dimitrij Rupel
22.45 Poročila, šport, vreme
23.05 Zgodbe o knjigah
23.15 Komedija po italijansko, franc, oddaja
TV SLOVENIJA 2
9.50 Veliko pričakovanje, angleška nadalj.
10.35 Obljubljena dežela, ameriška naniz.
11.20 Pripravljeni, oddaja o Slovenski vojski
11.50 APZ Tone Tomšič ob obletnici
13.00 Otvoritev jubilejne sezone orkestra Slovenske filharmonije
16.15 Tekmovanje v kick boksu
16.55 EP v odbojki, finale
19.30 Šport
20	.05 Svetniki in grešniki, angleška serija
21	.00 Murphy Brown, ameriška nanizanka
21.30 Turistična oddaja
22	.00 Končnica
23	.00 SP v jadranju
23.30 Balet v izvedbi Joffrey Ballet
POP TV
8.30 Slonček Benjamin - 9.00 Panda Jin Jin - 9.30 Črni pirat - 10.00 Možje v črnem - 10.30 Godzila -11.00 Zverinice - 11.30 Hroščeborgi, nan. - 12.00 Mladi Herkul, nan. - 12.30 Brata, nan. - 13.00 Skoraj popolni par, nan. - 13.30 Formula 1 za VN Italije, prenos - 16.00 Otroci ne lažejo, humoristična oddaja - 16.30 Gorski zdravnik, nan. - 17.30 Ljubezen in umor, ameriški film - J 9.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar, kviz - 21.30 Športna scena -22.15 Za masko, am. film - 0.00 24 ur, ponovitev
KANAL A
9	.00 Beverly Hills, nad. - 9.55 Melrose Plače, nad. - 11.00 Ljubezen in spletke, nan. - 11.30 Mesto angelov, nan. - 12.30 Divjina, serija - 13.30 Ljubezen v senci, am. film -15.20 Slavne zvezde, serija - 16.15 Felicity, nan. - 17.10 Beverly Hills, nad. -18.05 Melrose Plače, nad. - 19.00 Pop’n'Roll -20.00 Lov za zakladom, nan. - 20.55 Sheena, kraljica džungle, nan. - 21.50 Polja smrti, am. film
IDEA TV - KANAL 10
10	.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Praznik Občine Križevci pri Ljutomeru - 10.30 Iz našega studia: Pred Potrošnikovim dnevom, pogovor z Dušanom Lanščakom - 10.40 Predstavitev ekološkega CD-roma - 11.00 Tako je bilo, parada kmečkih običajev in opravil -11.40 Intervju: Srečko Karba - 11.50 Anketa - 11.55 Musikfest 2001 v Bethlehemu -12.10 Tedenski komentar -12.15 Pregled dogodkov tedna - 13.30 3. izredna seja Mestnega sveta Mestne občine M. Sobota
TV AS - KANAL 54
09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja. 10.30 Na domači grudi, kmetijska oddaja. 11.30 Aktualno v občini Velika Polana, občinska oddaja, ponovitev. 12.00 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev.
12	.30 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, ponovitev. 13.15 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 14.00 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 14.30 As-intervju, informativno-predsta-vitvena oddaja, ponovitev. 15.00 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev. 15.15 Viva Turistica, turistična oddaja, ponovitev. 15.45 Četrtkov klepet, ponovitev. 16.30 I feel good, zabavna oddaja s Činčem, ponovitev. 17.30 Dan Veletrgovine Potrošnik, reportaža. 18.00 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.50 Poročila - 7.55 Opičje težave, ameriški film -9.30 Za otroke - 10.15 Spomini naroda - 10.45 Portret cerkve in mesta - 11.00 Nedeljska maša, prenos -12.00 Poročila opoldne -12.30 Kmetijska oddaja - 13.20 Mir in dobrota - 14.00 Simone de Beauvoir, dokumentarni film -14.55 Zlata dekleta, nan. -16.20 Poročila - 15.30 Raziskovalci, serija -16.35 Hotel Grand, nad. - 17.30 Sončna limuzina, am. film - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Berači in sinovi, dramska ser. - 21.10 Končna odločitev, ameriški film - 23.25 Madiganovi, nan. - 0.00 Poročila - 0.10 Policija, nan. - 0.40 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
7.20 Policija, nan. - 9.25 Naša zemlja, nad. - 13.40 Frostov pristop, nad, -16,40 Grimmove pravljice -17.10 Briljantina - 17.40 Policija nan. - 18.30 Ksena, nan. - 19.15 Iz fotoalbuma - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Potovanja: Zimbabve - 21.05 Poročila - 21.15 Mesečina - 22.05 Michelangelo Antonioni, dokumentarni film - 23.00 Noč. italijanski film -0.55 Umetnine svetovnih muzejev
TV HRVAŠKA 3
13.45 Formula 1, prenos dirke iz Monze - 16.00 Nogomet: Magazin Lige prvakov - 16.55 Medite
ranske igre, posn. sklepne prireditve - 17.25 Panorame turističnih središč Hrvaške - 19.30 Glasbeni prog. - 20.10 Vesoljski otok 1 (20/26) - 20.55 Top DJ Mag - 21.55 Šport danes - 22.15 Glasbeni program (košarka Evrol.: Split - Litvanas)
TV MADŽARSKA 1
5.45 Gospodar - 6.00 Danes zjutraj - 7.00 Božja beseda - 7.05 Za otroke - 7.40 Nedeljski otok -9.00 Glavni trg - 10.05 Vdova in njena hčerka, igra -11.05 Kako ljubek je tvoj dom, verska oddaja -11.30 Religija in kultura - 12.05 Tv-klinika -12.35 Delta - 13.00 Šansonjerka Maria Mezei - 13.15 Minute sreče - 13.50 Formula 1 za veliko nagrado Italije, prenos dirke - 16.00 Vesela novica - 16.30 O konjih - 17.00 Po modi - 17.25 Neznani znanci -17.55 Diego Open Tenis - 19.00 Tednik - 19.45 Poročila - 20.05 Najlepše popevke - 21.05 SP v plesu - 22.05 Šport - 23.05 Ruševina imperija
TV 2
6	.00 Jutranje misli - 6,30 Živalski vrt v nahrbtniku - 7.00 Matineja - 9.00 Cartoon Network - 11.00 Prijatelji, nan. - 11.30 Gastronomski magazin -12.00 Šport -12.40 Skrivnosti detektiva Cosbyja, nan. - 13.30 Za indijansko krv, ameriški film -15.00 MacGyver - 15.55 Leteča vipera - 16.45 Pacific Blue, nan. - 17.40 JAG-častne zadeve, nan. -18.30 Dnevnik - 20.00 V skrajni nevarnosti, am. film - 22.35 Trojček, nem. grozljivka - 0.10 Y-akti - 0.40 Madžarska jutri - 1.30 Bubuš, madž. film
TV AVSTRIJA 1
6	.00 Otroški program - 9.15 Formula 1, prenos ogrevanja -10.35 Disneyev festival - 12.00 Liga prvakov, nogometni magazin - 12.30 Šport -13.00 Formula 1, prenos dirke iz Monze - 16.00 Nogomet: Sturm - Rapid, prenos iz Gradca -18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Izvirni strah, psihološka kriminalka - 22.20 Kolumbe - 23.55 Kraj dejanja
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Kako so snemali film Lasje -9.35 0 malih in velikih zbiralcih - 10.05 Glasba s svilene ceste: Festivalski dnevi glasbe v Uzbekistanu - 10.30 Teden kulture - 11.00 Poročila -11.05 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija -13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina -14.00 Pogledi s strani - 14.20 Univerzum - 15.05 Policijska inšpekcija 1 - 15.30 80 let Gradiščanske - 17.05 Lepo življenje - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Religije sveta -18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Dežela danes -19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Sanjska ladja: Argentina - 21.45 Poročila - 21.55 Poletni pogovori - 22.55 Umetnost dirigiranja
onedeljek, 17. 9.
TV SLOVENIJA 1
8	.00 Utrip
8.20	Zrcalo tedna
8.40	Pod piramido
19.10 Škrati, otroška oddaja
9.40 Enciklopedija znanja
9.50 Srečanje z živalmi, kanadska serija
10.15 Oddaja za otroke
10.25 Slovenski pesniki in pisatelji
10.55 Odkrivajmo znanost
11.25 Na vrtu
11.50 Raziskovalci, ameriška serija
12.15 lzvir(n)i, oddaja o ljubiteljski kulturi
13.00 Poročila, šport, vreme
13.30 Ljudje in zemlja
14.20 Polnočni klub
16.30 Pisave
16.00 Dober dan, Koroška
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Tomažev svet
16.50 Telebajski
I 17.10 Radovedni Taček: Prireditev
17.45 Dober večer
18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.45 Risanka
19	.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20	.05 Klinika pod palmami, nanizanka
21	.00 Gore in ljudje
22	.00 Odmevi, šport, vreme
22.50 Brez reza
23.55 Dober večer
TV SLOVENIJA 2
15.45 Videospotnice
16.20	Kočevski pragozd, dok. oddaja
16.40	Medved, dokumentarna oddaja
17	.00 Komisar Rex, avstrijska nanizanka
18	.00 Tele M
18.30 Štafeta mladosti
19.30 Videospotnice
20	.05 Gospodarski izzivi
20	.35 Parada plesa
21.05 Studio City
22.05 Obzorja, angleška serija
22.50 SP v jadranju
23.20 Brane Rončel izza odra
0.45 Videospotnice
POP TV
9.00 Oprah Show, ponovitev - 10.00 Vse za poljub, nad. - 10.55 Črni biser, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 Športna scena - 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah Show. Zgodba o DNK - 16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan - 20.55 Sedma nebesa, nan. - 21.50 Urgenca, nan. - 22.40 Zlata krila, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. - 0.00 24 ur, ponovitev
KANAL A
10.00 Mladenič v modrem, nan. - 11.20 Ricki Lake, ponovitev - 12.15 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo - 13.15 Skrita kamera -14.15 Zvezdne steze, nan. - 15.15 Princ z Bel Aira, nan. - 15.45 Lepi časi, nan. - 16.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 17.35 Tretji kamen od sonca, nan. - 18.05 Cosby, nan. - 18.35 Varuška, nan. - 19.05 VIP, nan. - 20.00 Ona je prava, ameriški film - 21.40 Will in Grace, nan. -22.10 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.40 Noro zaljubljena, nan. - 23.10 Seinfeld, nan. - 23.40 Dannyjeve zvezde, ponovitev
IDEA TV - KANAL 10
15.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - 4. vinski festival - 10. rally veteranov Pomurja -20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 20.20 Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - 20.25 Kronika - 20.30 5. rekreativni kolesarski maraton po občini Moravske Toplice - 21.00 Aktualno -Dogodek dneva - 21.15 Kanal A
TV AS-KANAL 54
09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja, ponovitev. 10.45 Na domači grudi, kmetijska oddaja, ponovitev. 11.45 Videostrani. 16.55 Na domači grudi, kmetijska oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Teden ob Muri, informativna oddaja, ponovitev. 19.30 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.15 Šport plus, športna oddaja v živo. 20.50 NK Maribor: NK Mura, posnetek nogometne tekme. 22.40 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 22.55 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.05 Dokumentarni film -9.55 Poročila - 10.80 Otvoritev Zagrebškega velesejma, prenos - 11.00 Za otroke in mlade -11.25 Nevidne sposobnosti živali, serija - 12.00 Poročila opoldne - 12.35 Naša zemlja, nad. -13.30 Poročila - 13.30 Veronikine skrivnosti, nan. - 13.55 Komisar Rex, nan. - 14.45 Divja I Amerika, serija - 15.40 Bonano, botrova priča,
Televizijski spored od 14. do 20. septembra 2001
nad. - 16.35 Otroška serija - 17.05 Hugo -17.30 Hrvaška danes - 18.00 Glas domovine -18.35 Kolo sreče - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Kamikaze, dokumentarni film - 21.00 Kirstinine stvari, danska drama -22.00 Odmevi dneva - 22.25 Naj jedo potice, humor, nan. - 22.50 Pravica za vse, nan. -23.35 Zlata krila, nan. - 0.25 V tišini noči, ameriški film - 1.55 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
16.55 Zakon in red: Oddelek za žrtve, nan. -17.40 Naša zemlja, nad. - 18.30 Panorama -19.00 2,4 otroka, nan. - 19.30 Policija, nan. -20.10 Čarovnija, nad. - 21.05 Poročila - 21.25 Zgodbe Ruth Rendell, nad. - 22.15 A Zemljo pokriva tema, nemški film - 23.35 Umetnine svetovnih muzejev
TV HRVAŠKA 3
19.30 Glasbeni program - 20.10 Blues Brothers, ameriški film - 22.45 Črno-belo v barvah - 23.30 Šport danes - 23.40 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 7.35 Ulica Bank - 8.30 Manekenke, nad. - 9.05 Dempsey in Makepeace, nan. -10.00 Za vsak dan nekaj -12.00 Poročila opoldne - 13.00 Romski magazin - 13.30 Domovina -14.05 Tropska vročina, nan. - 15.00 Madžarska hiša - 15.30 Šolska ulica -16.30 V službi vere -16.55 Zagovornik - 17.20 Ostani z nami - 17.30 Evropski magazin - 18.00 Poročila - 18.15 Večerna pravljica -18.35 Safari Holywood, nan. - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 112, kriminalistični magazin - 20.45 Črna skrinjica -21.15 Umetniki izbirajo - 21.30 Milenijske pravljice - 22.00 Poročila, aktulano, tema - 22.40 Govorilna ura - 23.15 Šport - 0.05 Karpatska kronika - 0.20 Svet
TV 2
6.00 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 9.05 Milady - 9.45 Bruno in Benny, nan. - 10.10 Dnevnik - 11.05 Neposredna ponudba - 12.05 Madžari - 12.10 Marimar, nad. - 13.20 Tisti čudoviti moški, britanska komedija - 14.45 Z ena na dve - 15.15 Lady Florida, nad. - 16.00 Ranjena srca, nad. - 16.45 Lucecita, nad. - 17.10 Florella, nad. - 18.00 Telefonski kviz s Tama-sem Vitrayjem - 18.30 Dejstva - 19.00 Brez usmiljenja, kviz - 19.65 Divji angel - 20.20 Roparji izgubljenih svetinj - 21.20 Ne zlomi mojega srca, britanski film - 23.10 Y-akti - 23.40 Dober večer - 0.10 Mobilparty - 0.20 Svet zaporov -0,50 Profiler, nan. - 1.40 Koncert Boba Markoviča - 2.30 Svetovni popotniki - 3.00 Dober večer
TV AVSTRIJA 1
7.05 Otroški program - 10.20 Herkules in Sherlock, filmska komedija - 11,45 Konfeti - 12.10 Risanke - 15.20 Princ iz Bel Aira - 15.45 Bever-ly Hills - 16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice -18.30 Mesto kaosa - 19.00 Ellen - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Doc Hollywood, filmska komedija - 22.00 Krokodil Dundee, pustolovski film -23.35 Nikita
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta -10.15 Freddy in milijonar, filmska komedija - 12.00 Poročila - 12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Poročila - 17,05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Belo-modre zgodbe - 21.05 Tema -22.00 Čas v sliki - 22.30 Oddaja o kulturi
TV SLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8	.00 Odmevi
8	.30 Mostovi
9.00 Čarobni šolski avtobus
9.25 Radovedni Taček: Prireditev
9.40 Tomažev svet
9.50 Lahkih nog naokrog
10:30 Dober večer.
11.20 Naokoli po Nemčiji
11.50 Klinika pod palmami, nanizanka
13.00 Poročila, šport, vreme
13.10 Brez reza
14.10 Gore in ljudje
15.00 Komedija po italijansko, franc, oddaja
16.00 Pod Pekrsko gorco
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Izpodnebnik, avstralska nadaljevanka
17.10 Enciklopedija znanja
17.45 Maji: Mit in resničnost, nemška serija
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Titani, ameriška nadaljevanka, 2/4 3
21.00 Aktualno
22.00 Odmevi, šport, vreme
22.50 Globoka voda, danska drama, 1. del
0.15 Maji: Mit in resničnost, ponovitev
TV SLOVENIJA 2
15.20 Videospotnice
15.55 Studio City
17,00 Komisar Rex, avstrijska nanizanka
18.00 Mali Teun, nizozemski film
19.30 Videospotnice
20.05 SP v jadranju
20.35	Liga prvakov v nogometu
22.35	Evropska liga v namiznem tenisu
23.00 Svet poroča
23.30 Rop stoletja, slovenski kratki film
23.45 Zapiranje Renaultove tovarne, belg. film
POP TV
9.00 Oprah Show, pon. -10.00 Vse za poljub, nad. -10.55 Črni biser, nad. -11.50 Obala ljubezni, nad. -13.10 TV Dober dan - 14.05 Zakon v Los Angelesu, nad. - 15.30 Oprah: Kaj otroci resnično potrebujejo - 16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 Črni be ser, nad. -18.15 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Preverjeno - 20.45 David in Lisa, am. film - 22.30 Zlata krila, nan. - 23.20 M.A.S.H., nan.
KANAL A
10.00 Mladenič v modrem, nan. - 11.20 Ricki Lake, pon. - 12.15 Felicity, nan. -13.15 Skrita kamera -14.15 Zvezdne steze, nan. -15.15 Princ z Bel Aira, nan. - 15.45 Lepi časi, nan. - 16.40 Ricki Lake, pog. oddaja -17.35 Tretji kamen od sonca, nan. -18.05 Cosby, nan. - 18.35 Varuška, nan. - 19.05 VIP, nan. - 20.00 Jackie Chan: Prvi udarec, am. film - 21.30 Will in Grace, nan. - 22.00 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.30 Noro zaljubljena, nan. - 23.00 Seinfeld, - 23.30 Dannyjeve zvezde, pon.
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno -Dogodek dneva - 15.20 Pregled športnih dogodkov -15.25 Kronika - 15.30 5. rekreativni kolesarski maraton po občini Moravske Toplice -20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 20.20 Iz našega studia: Relaxova jesensko-zimska ponudba - 21.00 Aktualno - Dogodek dneva - 21.15 Kanal A
TV AS - KANAL 54
09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 Šport plus, športna oddaja, ponovitev. 10.20 NK Maribor: NK Mura, posnetek nogometne tekme.
12.10 Videostrani. 16.10 NK Maribor: NK Mura, posnetek nogometne tekme. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Šport plus, športna oddaja, ponovitev. 18.46 Nogometni studio Naj N, oddaja o nogometu. 19.50 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.15 Aktualno v občini, občinska oddaja v živo. 20.45 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja. 21.00 Viva Turi-stica, turistična oddaja. 21.30 Iz produkcije ZLTV, izmenjava pograma. 22.05 Britanski dokumentarec. 22.36 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 22.50 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.00 Čarovnija, nad. - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.25 Nevidne sposobnosti živali, serija - 12.00 Poročila opoldne - 12.35 Naša zemlja, nad. - 13.25 Poročila - 13.30 Veronikine skrivnosti, nan. -13.55 Komisar Rex, nan. - 14.45 Divja Amerika, serija - 15.45 Bonanno, botrova priča, nad. -16.30 Glasba - 16.36 Otroška serija - 17.05 Hugo - 17.30 Hrvaška danes - 18.00 Živeti z... - 18.35 Kolo sreče - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20X5 Ljudje, ki spreminjajo čas - 21.05 V ospredju - 22.40 Odmevi dneva -23.05 Naj jedo potice, nan. - 23.35 Pravica za vse, nan. - 0.20 Psihološki pristop, nad. - 1.15 Notranja groza, ameriški film - 2.45 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
16.50 Zgodbe Ruth Rendell, nad. - 17.40 Naša zemlja, nad. - 18.30 Panorama -19.05 Cosby Show - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Čarovnija, nad. - 21.05 Polni krog - 21.25 Becker, nan. - 21.50 Peter Siska, nad. - 22.50 Obstoj nezemljanov, dokumentarni film - 23,40 Umetnine svet, muzejev
TV HRVAŠKA 3
19.25 Glasbeni program - 20.05 Amerika -življenje narave - 20.35 Nogomet, prenos tekme Lige ‘prvakov - 22.35 Šport danes - 22.45 Cena upanja, francoski TV-film - 0.20 Monoplus
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 7.35 Ulica Bank - 8.30 Manekenke, nad. -9.05 Dempsey in Makepeace, nan. - 10.00 Za vsak dan nekaj - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Srbski ekran - 13.25 Unsere Bildschirm - 14.05 Tropska vročina, nan. - 15.00 Umetniki izbirajo -15.15 Arboretum v Agostyanu - 15.30 Šolska ulica - 16.30 Za otroke - 17.00 Pismenke - 17.30 Katoliška kronika - 18.00 Poročila - 18.15 Večerna pravljica - 18.35 Safari Holywood, nan. -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Malo mesto, nan. - 21.05 Nekoč je bilo ... - 22.00 Poročila, aktualno, tema - 22.45 Madžarski salon - 23.15 Šport - 0.05 Karpatska kronika - 1.25 Svet
TV 2
6.00 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 9.05 Milady, nad. - 9.45 Bruno in Benny, nan. - 10.10 Hura, potujemo! - 10.40 Neposredna ponudba -11.40 Jutranje misli - 11.45 Madžari - 11,50 Okno v Evropo - 12.20 Marimar - 12,50 Ko padeš v ljubezen, ameriški film - 14.45 Z ena na dve, nan. -15.15 Lady Florida, nad. - 16.00 Ranjena srca -16.45 Lucecita - 17.10 Florella - 18.00 Telefonski kviz - 18.30 Dejstva - 19.00 Brez usmiljenja, kviz -19.55 Divji angel - 20.20 Angel varuh s Karibov, nan. - 21.20 Atomski udarec, ameriški film -22.55 Dober večer - 23.30 Obtoženi, ameriška drama - 1.30 Svet interneta - 2.20 Svetovni popotniki - 2.50 Dober večer
TV AVSTRIJA 1
6.40 Otroški program - 10.10 Zabava, filmska komedija - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke -15.20 Princ iz Bel Aira - 15.45 Beverly Hills -16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Mesto kaosa -19.00 Ellen - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Medicop-ter 117 - 21.05 Policist iz Tolza - 22.40 Seks v mestu - 23.05 Nogomet: Liga prvakov, posnetki
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta -10.15 Klinika pod palmami, drugi del TV-filma -12.00 Poročila - 12.05 Evro Avstrija - 12.35 Tednik - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05. Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum: Divji Baltik, drugi del - 21.05 Reportaža - 22.00 Čas v sliki -22.30 Ogled - 23.05 Križem kražem
i®
( V Sreda, 19. 9.
TV SLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8.00 Odmevi
8.30 Dober dan, Koroška
9.00 Trojčice, risana nanizanka
9.25 Carski sel, risana nanizanka
9.45 Izpodnebnik, avstralska nanizanka
10.10 Enciklopedija znanja
10.30 Lingo
10.55 Maji: Mit in resnica, nemška serija
11.55 Titani, ameriška nadaljevanka
13.00 Poročila, šport, vreme
13.10	Obzorja duha
13.40	Flandrijski pes, belgijski film
15.15 Aktualno
16.00 Mostovi
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Pod klobukom
17.45 Svet narave, angleška serija
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Jebi ga, slovenski film
22,00 Odmevi, šport, vreme
22.55 Simfoniki RTV predstavljajo
23.30 Svet narave, angleška serija
TV SLOVENIJA 2
15.20 Videospotnice
15.55 Turistična oddaja
16.25 Pripravljeni, oddaja o Slovenski vojski
17	.00 Komisar Rex, avstrijska nanizanka
18	.00 Polet v višave, angleški film
19.30 Videospotnice
20.05 Liga prvakov v nogometu
0.00 Umori, ameriška nanizanka
0.40 Videospotnice
POP TV
9	.00 Oprah Show, ponovitev - 10.00 Vse za poljub, nad. - 10.55 Črni biser, nad,- - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 Preverjeno - 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah Show: Kako zaceliti zlomljeno srce - 16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 Črni biser, nad. -18.15 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur -20.00 Nekdo, ki ga je poznala, ameriški film -21.45 Newyorška policija, nan. - 22.40 Zlata krila, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. - 0.00 24 ur, ponovitev
idea tv
POMURSKA
REGIONALNA tele vizij a to
38UHF
VSNK 13. september 2001
MB©
•	/k. J	k '/■r	z »6*3 * -	IBI!	-5						AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK POSTELJNO PERILO POKLIC LADKA KOROŠCA OTOK V EGEJSKEM MORJU	POLOVICA ZEMELJSKE OBLE, POLOBLA	ČLOVEKU PODOBNA ŽIVAL	NAUK O POMENU BESED	RASTLINSKA BODICA GRM ZA ŽIVE MEJE	RASTLINA ŽENIM KLIČNIM LISTOM	MAROGA, PEGA MAJHNA UTA	JOŽE POJBIČ NORD.EPSKA PRIPOVED	AFRIŠKI PTIČ IZ DRUŽINE ŠTORKELJ	SLOVENSKA IGRALKA (NINA)	ZANIKANJE ČESA	SRBSKO MOŠKO IME IRANSKO NOMADSKO PLEME					
																		48		1	k U	>		1 1
													ZABAVIŠČE Z VRTILJAKI							/		
						MAMA												1,1	II			
										SREDIŠČE MOLDAVIJE								im				
VESTNIK	OKRASNI OBROČEK NA PRSTU	LOVSKI PLEN	LUKA V JEMNU	LUKANA SICILIJI														P*				
				TEMNI DEL DNEVA								OLGA ČEHOV						e				
RAHLO RAZGIBAN SVET V HRIBOVJU								OSTANEK KART						JUŽNOAM. DRŽAVA					MUSLIMAN- SKO MOŠKO IME	DELAVEC, KI VARI	NRAVO- SLOVJE	DOBESEDNA NAVEDBA
								DALMATIN. ŠALJIVEC						BOLGARSKO GOROVJE								
GOROVJE V JZ. BOLGARIJI							PES, KI LOVI LISICE								GORA V JULIJCIH							
							VODA V PLIN.STANJU								SANDALA Z OPETJEM							
SVETILO IZ VOSKA						NOGOMETA^ (DAMIR)						MAČEHA (ZASTAR.)										
						RIBJA SAMICA																
												ZAMISEL										
POMOL IZ HIŠNEGA ! ZIDU				PAPEŽEVO POKRIVALO						MANJŠA VOLOVSKA ANTILOPA						BOJNI STRUP						
				NASAD MALIN												OBLAST TIRANA						
										USPAVALO												
ANTON NANUT			FRANCOSKI ZVODNIK						VODOVODNI PRIKLJUČEK								SMUČARKA HESS					
			ENOTA ZA MOČ						HITER RAZVOJ								OSCAR ARIAS					
DEŽELA NA OBEH STRANEH PIRENEJEV						R		MLAD OVČJI SAMEC						FR.MODNI KREATOR (CHRISTIAN)					VRSTA SOCVETJA			
																			MESTO NA S.ANGLUE			
								POLJSKA						POROK								
VESTNIK	PRIJETEN VONJ	ŠVED.POLITIK (OSCAR)					MORNAR IZ RISANKE						PEVSKO TEKMOVANJE								PREDNJA STRAN GLAVE	RUSKO ŽENSKO IME
		KRALJEVINA V HIMALAJI					EGIPČANSKI FARAON						ORJAŠKI KUŠČAR									
PODROČJE VISOKEGA ZRAČNEGA PRITISKA											HRIB PRI BEOGRADU						SMUČ.SKAK. (ROBERTO)					
											TRDA DLAKA.						KRAJNA PAŠMANU					
RENIJ			PEVEC JUNKAR					POMOR				RIMSKI GRIČ								BARU		
								JUNAK IZ MAHAB-HARATE														
			VZKLIK PRI BIKOBORBI									OTIS THORPE								OČKA		
OMAMNO ČUTNO UGODJE					BEOTIJEC				NASPROTJE PRAKTIKA									JEZIKV AFGANISTANU	D			
					RISTO SAVIN				KAREL OŠTIR													
																		NATRIJ				
SLIKAR (ŽARG.)						AZIJSKA DRŽAVA (ISLAMABAD)									RDEČE ZIMSKO JABOLKO							
TV NOVINAR ŠTAKUL						PTICA VLAŽNIH GOZDOV			*.			NUŠA TOME			NASPROTJE SINTEZE							
REŠITEV NAGRADNE
KRIŽANKE 30. 8. 2001:
STROBOSKOP, KRIMINALKA, LIMA, ANALI, VOZIMO, AMOR, PANONIJA, FP, HU, ARAKAN, BILANCA, LIBANON, KO-TOMER, OČIM, MATINEJA, UD, PEKING, IKEDA, RJAVEC, TRENT, MILITARY, LO-ARA, ILINKA, UDE, AGRAS, TRMA, AGE-NOR, STEVO, GESTA, NAV, ROKA, OBRI, DAVEK, OPORA, VIDNOST JE VARNOST, Šl, SLED, ERA, ŠTIP, ETALON, PSIČKA, NE, VERONESE, SEKSTET, OŽE, IKAR, IK, TACA
Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke:
CM
M
1.	NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT:
Jernej Ščančar, Skakovci 62, 9261 Cankova
2.	NAGRADA - knjiga BOUG ŽEGNJAJ:
Rudolf Vida, Gornji Lakoš 110a, 9220 Lendava
3.	-7. PRAKTIČNE NAGRADE:
Rozika Feher, Filovci 1a, 9222 Bogojina
Jože Bokan, Otovci 13, 9202 Mačkovci
Olga Tot, Grad 166, 9264 Grad
Tajci Koren, Razlagova 12, 9000 Murska Sobota
Darja Tratnik, Veščica 33a, 9240 Ljutomer
f i
E S s 2 & = “ — >e
E ■= H "
g 'ra
h.
o
n
Med reševalce bomo razdelili:
1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado knjigo Boug žegnjaj in 3. - 7. nagrado praktična nagrada.
Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 23. septembra 2001.
Ime in priimek:___________________________________________________________
Naslov: __________________________________________________________________
RADIO MURSKI VAL
UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ)
PETEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi-1L00 Poročila- 11.20 Zamurjenci - 12.00 Poročila BBC-12 05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 Poročila ■3.15 L oseba ednine -13.20 Predstavljamo vam - 14.00 Poročila -1405 Obvestila -14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki m odmevi;17_ 00 Osrednja p0‘ ročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuj -18.00 MV-dur-19.00 Poročila -19-15 Mladi val-21.00 PoročHa-21.10 Ugasni televizor! - 24.00 - SNOP
SOBOTA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 08.30 Mali oglasi -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10^30 Potepajte se z nami -11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC- IZ05 Obve-stila -13.00 Poročila -13.15 1 - oseba ednine‘J
r-	tpdnu -14.45 Domača plošča ~
Obvestila -14.45 Evropa venem tedn
15	.30 Dogodki in odmev, -	sebomi popoldan z
-	17 20 Obvestila-17.30 MV nagrajuje	H
glasbo -19.00 Porodila -19.10 »epde	" f”1™
-	20 00 Sračje gnezdo-21.00 porodila-
HEDELJA: 05.00 Vedro v dobro lun. -	'
OS 00 Misel in čas - S 30 Zamerjeno. , “S » 3« 09.30 Srečanje na Murskem va u -1 “ustila -13.00 Minute za deljska kuhinja -12.30 or 1 čestitkami in pozdravi (vmes kmetovalce- 13.30 Nalepče J* . 1915 oddaja tedna-javljanja s športnih igrišč) -19.00 r
20.00 Fordjanek-21.00 Poročila - 24.00 - SNOI
jutro -10.00 Poročila - 10.05
PONEDELJEK: 05.00 Vedro V-dom u . 10 30 Ma|j |asj. Obvestila-10.10 Menjalniški tečaji age
11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -1'3.00 Poročila-13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje - 18.00 Ali boom -19.00 Poročila- 19.15 Krpanke - 20.00 Kak je inda fajn bilou -21.00 Poročila - 24.00 SNOP
TOREK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.00 Poročila -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila- 13.15 1. oseba ednine - 13.30 3xCountry-14.00 Poročila -14.15 Vaš sosed znanstvenik ali veterinar svetuje -15.30 Dogodki in . odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Srebrne niti -19.00 Poročila -19.15 Na narodni farmi - 20.00 Jukebox - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP
SREDA: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila -11 .05 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 NSTSNMV,-15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Biba buba baja -19.00 Poročila -19.15 Intervju - 20.00 Mur-sko-morski val - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP
ČETRTEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.00 poročila -11.15 Mali oglasi -11.45 Šport za vse -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje -18.00 Mali radio -19.00 Poročila -19.15 Glasba našega srca - 20.00 Geza se zeza - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP
Brat Džouži
Zakoj ne bi idnouk začnoli s športon. Sigdar, v sakšipo-ročilaj je postavleni na zadnje mesto, mi pa zdaj stvar obrnimo.
Šport je pravzaprafpo Belekovon mišlenji sakša stvar, v šteroj se što bori za najboukše mesto. Tak je k športi kcoj valon tildi šah, pri šteron človik sidi na mesti, pa strej-lanje, ge človik stoji, kleči ali pa leži, no pa tak bi k športi zdaj po novon trbelo kcoj djdti tekmovanje slovenskih malih pivovarn, štero je bilou preminouči teden v Lubla-ni. Nej je bilou na Odredovon stadioni, liki v hoteli. Nej so tekmovali, što več piva spije, čiglij kaje bilou dvajsti primerkof svetloga piva, pa petnajst vzorcof kmičnoga piva, liki se je tekmovalo, štero pivo boukši žmaj ma. Tou je pa sjtrobavalo osem članof komisije. Belekovoga sousida najbole skrb ma, kak so tej člani komisije vb vidli, gda je sakši sprobo trestipet vrst piva. Či bi un spro-bavo, bi pri trestipetoj kupici več nej znau, ali pije vo-dou ali terpen tin ali pa vrastvo za odvajanje, pa čiglij bi od sakše fajte samo eden požirek napravo.
No, kak je bilou, tak je bilou, najboukše od vsega je za nas živeče eti v menjerazviton področji države tou, kaje soboška Zvezda tretje mesto odnesla na ton tekmovanji. Priznati trbej, kaje tou jako dober rezultat, či ga primerjamo na priliko s fuzbalon, ge naša Mura lejko od tretjoga mesta samo senja.
Stvar okoli piva bi pa trbelo malo razširiti, ker seje spro-bavalo samo alkoholno pivo. Od brezalkoholnoga nej bilou guča. Tisto je pa tildi lejko dobro ali pa božno.
28
N AS VETI/OG LAS I
13. september 2001 HSINK


OVEN
BIK
DVOJČKA
RAK
LEV
DEVICA
TEHTNICA
ŠKORPIJON
STRELEC
KOZOROG
VODNAR
RIBI
motorna vozila
ONA: S prijatelji se boste domenili za imenitno zabavo, na katero že dolgo računate. Skriti načrti lahko kaj hitro postanejo realnost. Prijeten konec tedna se bo podaljšal v še prijetnejši teden, ki ga boste še kako izkoristili!
ON: Ob vsem, kar doživljate, boste morali prevzeti del odgovornosti tudi nase. Prijatelj vam bo sicer pomagal, a to pač ne bo dovolj, torej se potrudite in čimprej končajte zoprno zadevo. Včasih je treba opraviti tudi neprijetne stvari.
ONA: Malo ukrotite svojo impulzivno naravo - prenagljena odločitev vam lahko povzroči še veliko težav in zapletov. Raje dobro premislite, preden boste Storili naslednji korak, saj vam prava odločitev lahko prinese velike koristi.
ON: Zelo vas mika neko vabilo, in to predvsem zaradi tega, ker vam je partnerka to prepovedala. Prepovedan sad je pač najslajši, vendar je treba poznati mejo, do katere lahko greste, da ne boste kasneje čutili posledic.
ONA: Prijatelji bi vam radi nagajali, ker so nekoliko nevoščljivi, vendar ne zlobni, zato jih ne smete jemati preveč resno. Še najbolje bo, če se boste na njihova »spletkarjenja« odzvali na način, ki ga sploh ne pričakujejo ... ON: Bodite previdnejši, sicer boste pretrgali krhke vezi, ki vas vežejo s prijateljico. To bi vam prej škodovalo kot koristilo, predvsem na ljubezenskem področju, ki je vtem trenutku pri vaš precej občutljiva zadeva.
ONA: Posvetite se bolj tistim zadevam, od katerih si obetate večjo korist. Zaradi neodločnosti vas bo nekdo pošteno izkoristil, toda nikar se preveč ne pritožujte, saj ste si to skuhali sami. Seveda pa obstaja prav imeniten izhod... ON: V prepiru, ki se vam obeta, boste največ dosegli s strpnostjo, to pa ne pomeni, da se morate tudi umakniti. Poskusite z majhno ukano, saj boste na ta način zvedeli tudi stvari, ki jih ne bi smeli vedeti!
ONA: Niste tip človeka, ki bi lahko dolgo držal ljubezen zase, zato bo najbolje, da poveste stvar naravnost, dokler se še da. To vam bo prihranilo veliko nepotrebnih zapletov, mogoče pa tudi tisto, kar že dolgo pričakujete ...
ON: Kratkotrajna napetost, ki bo v družini, bo posledica nepredvidenega dogodka, ki vas bo popolnoma spravil iz ravnovesja. Nikar se ne dajte, ampak se postavite v bran. Na koncu vam lahko še uspe!
ONA: Nikar se ne ustrašite naporov, ki so pred vami, ampak se spustite v odkrit spopad. Ob koncu dneva vas čaka nekaj zanimivega na'ljubezenskem področju, kjer že kar nekaj časa omahujete med dvema alternativama. ON: Z dobrim razpoloženjem se boste prikupili družbi pa tudi osebi, ki jo že dolgo opazujete iz varne razdalje. Če boste pametno ukrepali, boste preživeli čudovit konec tedna, poln zabave in divjih avantur.
ONA: Sreča in nesreča prideta pogosto prav od tam, kjer ju najmanj pričakujemo, zato bodite pri svojih načrtih raje malce previdnejši, pa bodo tudi rezultati zanesljivejši. To velja predvsem na ljubezenskem področju ...
ON: Nikar si ne ustvarjajte sodbe o stvareh, ki jih ne poznate dovolj. Dobro premislite, kako boste ravnali, da vam kasneje ne bo žal. To velja predvsem za vaše ljubezensko življenje, ki je trenutno v manjši krizi.
ONA: Nikar ne zavrnite partnerjevega povabila. Tudi vam ne boškodilo malo več zabave in brezskrbnosti. Odvrzite vsakdanje skrbi in se zabavajte. Proti koncu tedna lahko pričakujete prijeten obisk, ki vam bo razkril marsikatero skrivnost.
ON: Preveč se zanašate na svojo srečno zvezdo, ki pa trenutno nima ravno najsvetlejšega sija, toda tudi z delom se daleč pride. Je že res, da to ni najbolj mamljiva možnost, vendar se vam bo konec koncev splačala.
ONA: Kot prerojeni se boste lotili novih nalog na delovnem mestu, to pa bodo znali vaši sodelavci pravilno ceniti. In prav lahko se vam zgodi, da se bo ta teden končal na povsem nepričakovanem mestu ...
ON: Nekdo vas bo zasipal z lepimi darili, vendar pazite, da vas ne bodo preslepili z lepimi besedami, saj ni vse tako, kot je videti. Nekje globoko v sebi se boste še vedno spominjali neke podobne priložnosti, ki pa se je končala presneto slabo.
ONA: Kritično obdobje je že zdavnaj za vami, zato se nikar ne zapirajte vase. Odidite v družbo, kjer vas že težko pričakujejo. Pozornost posvetite predvsem tistim stvarem, ki ste jih doslej preveč zanemarjali.
ON: Veliki telesni napori so vam precej načeli že tako slabo zdravje, zato naredite nekaj tudi za boljše telesno počutje, da ne boste kasneje neprijetno presenečeni. Ukvarjajte se s športnimi aktivnostmi in si predvsem odpočijte.
ONA: Očitno boste morali popolnoma sami rešiti problem, za katerega do nedavnega sploh niste vedeli, da obstaja. Toda nikar ga ne vzemite prelahko, saj je kljub temu, da je videti povsem enostaven, precej zapletena zadeva. ON: Včasih ste preveč klepetavi, potem pa se čudite, kako to, da vam ljudje ne zaupajo. Premislite o tem, še bolje pa bo, čS se boste z nekom pred tem posvetovali. Nič ni tako enostavno, kot je videti na prvi pogled.
ONA: Razočaral vas bo nekdo, kateremu ste še nedavno od tega skoraj slepo zaupali. To vas lahko še drago stane, zato bi bilo dobro, če bi si čim bolje zavarovali svoj hrbet. Razmislite o morebitnem oddihu v naravi!
ON: Z močno voljo in agresivnostjo boste dosegli dolgo želeni poslovni cilj, ki se vam je zadnje čase kar nekako izmikal, toda še enkrat boste dokazali, da so vaše sposobnosti veliko večje, kot si mislijo drugi.
ODKUPUJEMO OSEBNA VOZILA, STARA DO 7 LET. Tel.: 041 758 700 ali 564 95 86, ZEC-COMMERCE, D. O. O, APAŠKA C. 2, G. Radgona. m9541
PEUGEOT 306 XR, letnik 1993, ugodno prodam, cena vaša ponudba. Tel.: 532 13 73. m9600
TOVORNI AVTO TAM 130-11 T, furgon, z dvižno rampo, 1500 kg, prodajo. Tel: 580 11 14. m9634
VOLKSWAGEN HROŠČ in moped Tomos avtomatic prodam. Tel.: 041 529 610. m9650
OPEL KADET 1.6 DIZEL, letnik 1986, registriran do februarja, kovinsko sive barve, prodajo. Cena po dogovoru. Tel.: 041 270 042 ali 571 17 29. m9659
MAZDO 323 F 1,5 i, letnik 1996, registrirano do julija 2002, s klimo, z dodatno opremo, prodam. Tel.: 566 18 24. m9662
živali
NESNICE, mlade hisex, rjave in grahaste pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri mostu. Naročite jih: gostilna Horvat, Nemčavci, tel.: 528 11 90, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 543 91 70, Franc Movrin, Petanjci, tel.: 546 15 05, gostilna Železen, Beznovci, tel.: 549 10 25, gostilna Rajser, Grad, tel.: 553 11 48 in gostilna Čeh, Nedelica, tel.: 573 51 53.m9351
NESNICE, rjave, grahaste, pred nesnostjo, 800 SIT/kos, vsak dan v Ba-bincih 49. Vzreja Nesnic Tibaot, tel.: 582 14 01.m9469
ZAJCE ZA ZAKOL ali nadaljnjo rejo prodam. Tel:: 041 707 155. m9569
KRAVO, staro 10 let, brejo 8 mesecev, in kravo, staro 5 let, ali pripu-ščeno telico prodam. Tel.: 544 10 96. m9602
BIKCE ZA NADALJNJO REJO kupim. Tel.: 528 16 47. m9621
PUJSKE prodam. Tel.: 551 14 47. m9625
BREJO KRAVO in kakovostno belo vino prodajo. Tel: 041 931 086. m9627
NESNICE, MLADE JARKICE, rjave, cepljene, hisex, stare 13 tednov, prodam po 500 SIT. Dostava na dom.Tel.: 729 35 71. m9631
ŠEST BREJIH PLEMENSKIH TELIC, Jistaste pasme, prodajo. Tel.: 568 15 06. m9636
JAHALNE KONJE PRODAM. Ogledi v soboto in nedeljo. Tel.: 031 714 061. m9651
kmetijska mehanizacija
hlevskega gnoja in 5-tonsko prekuc-no prikolico prodam. Tel:. 557 11 93. m9666
posesti
SOBO v centru Maribora (kuhinja, kopalnica) oddam študentom. Tel.: 252 36 36. m9584
OPREMLJEM FRIZERSKI SALON v bližini Moravskih Toplic dajo v najem. Tel.: 031 430 144. m9586
STANOVANJE v Veščici dam v najem. Tel.: 549 13 37. m9593
DOMAČIJO v Šalamencih, z okrog 20 ari funkcionalnega zemljišča, prodam. Tel.: 521 12 49m9596
DOMAČIJO v Gančanih, z okrog 8 ari zemljišča in dve zazidljivi parceli, vsaka okrog 7 arov, prodam. Tel.: 521 12 49. m9597
PGD VANČA VAS odda v najem gostinski lokal. Pisne ponudbe pošljite na PGD Vanča vas do 30. septembra, informacije po telefonu 041 710 654. m9601
VINOGRAD Z GROZDJEM v okolici Lendave prodajo. Cena po dogovoru. Tel.: 02 576 13 98. m9615
SOSTANOVALKO v Mariboru, v enoinpolsobnem stanovanju, iščem. Tel.: .02 565 12 71.m9618.
SOBO S KOPALNICO DAM v najem dijaku ali dijakinji. Tel.: 031 767 592. m9645
ENOSOBNO OPREMLJENO STANOVANJE v M. Soboti oddam. Tel.: 041 405 598. m9661
STANOVANJSKO HIŠO v Dobrovniku dajem v najem. Tel.: 531 17 46. m9664
VINOGRAD, 1700 trsov, na Jelovškem bregu prodamo. Tel:: 031 525 899. m9668
Z našega štedilnika
Sojina juha s kumaricami

Zvita svinjska potrebušinav »mechu«
Narastek z endivijo
***
Skutno-jogurtov šarkelj
Vedro v dobro jutro!
Vsak dan ob 5.00
h<|tl|t ti lilmlmlt, i. L, Ullu irHUHi Kmh 13, M. SUili
1
Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana
Sojina juha s kumaricami
Sestavine: 200 g zelene soje, 300 g kumaric, 100 g čebule, 15 g česna, 50 g mesnate slanine, 3 cl olja, 10 cl kisle smetane, 10 g škrobne moke, 120 cl zelenjavne osnove, sol, poper, koper
Priprava: Sojo čez noč namočimo v hladni vodi, nato jo skuhamo in odcedimo. Čebulo in mesnato slanino narežemo na drobne kocke. V kozici na razgretem olju ju prepražimo, dodamo sesekljan česen, na kocke narezane kumarice, začinimo in malo prepražimo. Zalijemo z zelenjavno osnovo in prevremo, dodamo'sojo, premešamo in dodamo še kislo smetano, v kateri smo razmešali škrobno moko. Malo prevremo, začinimo in ponudimo.
Zvita svinjska potrebušina v »mechu«
Sestavine: 800 g svinjske potrebušine, 100 g čebule, 60 g pariške klobase, 60 g trdega sira, 2 jajci, 5 g rdeče mlete paprike, 30 g šampinjonov, 20 g krušnih drobtin, 3 cl olja, 5 g česna, sol, poper, 50 g korenja, 80 g čebule, 30 g zelene, 80 g cukinov, 10 cl belega vina, 20 cl zelenjavne osnove, lovorjev list, sol, poper
Priprava: Sesekljano čebulo na olju prepražimo. Ohlajeni dodamo na drobne kocke narezano pariško salamo, sir, sesekljane šampinjone, rdečo papriko, jajci, drobtine in začinimo. Vse skupaj dobro premešamo. Potrebušino damo na desko, jo stanjšamo na centimeter, premažemo s pripravljenim namazom in zvijemo. Zvitek povežemo z nitko, solimo in natremo s sesekljanim česnom. Položimo v
SILAŽNE KOMBAJNE, obračalne pluge, cisterne za gnojevko, trosilnike hlevskega gnoja, nakladalnik hlevskega gnoja in odjemalnik silaže prodam. Tel.: 041 417 562, Popr. kmet, strojev, Oswald Zdov-šek, s. p., Vorančeva 29, Poljčane. m9480
VLEČNI KOMBAJN ZA POBIRANJE SLADKORNE PESE Schmotc-zart prodam. Tel.: 556 10 82. m9588
DVOVRSTNI KULTIVATOR »ORAL« z ježi in ojačanimi peresi, širine 200 cm, skoraj nov, prodam. Tel.: 555 11 42. m9590
MANJŠO STISKALNICO ZA GROZDJE, mlin in kad, prodam. Tel.: 040 366 969. m9592
KUPIJO SILAŽNI KOMBANJ VIHAR 40 IN ŠROTAR, LAHKO DOMAČE IZDELAVE, NA TRAKTORSKI POGON. Tel.: 031 271 537. m9620
KOMBAJN ZMAJ 133, za žetev pšenice in koruze, ugodno prodam. Tel.: 031 390 089. m9629
TRAKTOR DEUTZ 48-06 IN TRAKTOR URSUS 35-12, novi tip, s priključki, prodajo. Tel.: 031 463 006. m9633
SILOKOMBAJN znamke Lifam prodam. Tel.: 560 12 28. m9642
STISKALNICO ZA GROZDJE in mlin prodam. Tel.: 548 15 48. m9647
SODE za rdeče vino, 200-300 1 in razne kmetijske stroje prodam. Franc Kuhar, Kupšinci 69, M.Sobota. m9652
PREDSETVENIK, 2,6 m, 2-krat valj, in sejalnico OLT, 14-redno, vse v dobrem stanju, prodajo. Krog, Murska 16. m9655
TRAKTOR John Dere 118 KS, s čelnim nakladalnikom, letnik 1986, kombajn Duro Dakovič 770, letnik 1989, in dvoredni obiralec koruze Zmaj prodam. Tel.: 041 914 247. m9656
CISTERNO ZA GNOJEVKO, 1700 1, prodam. Tel.: 545 12 63. m9660
TRAKTOR IMT 579, 4x4, trosilnik
»mech« za peko, ga obložimo z na grobo narezano zelenjavo, odprtine zavežemo in pečemo v pečici 60 minut pri 170 °C.
Pečeno potrebušino vzamemo iz pekača, odstranimo nit in narežemo. Zelenjavo in sok od pečenja damo v kozico, zalijemo z vinom in zelenjavno osnovo ter prevremo in pretlačimo, da dobimo tekočo zelenjavno omako. Po potrebi začinimo in ponudimo z mesom.
Narastek z endivijo
Sestavine: 150 g solate endivije, 60 g čebule, 80 g mesnate slanine, 3 cl olja, 30 g koruznega zdroba, 2 jajci, sol, poper
Priprava: Liste endivije pod tekočo vodo splahnemo in v malo vode skuhamo. Kuhano odcedimo in prihranimo 15 cl vode. Čebulo in mesnato slanino na olju prepražimo, dodamo koruzni zdrob, še malo prepražimo in zalijemo s prihranjeno vodo. Malo prevremo in dobro razmešamo. Odstranimo z grelne plošče in ohladimo. Ohlajeni masi primešamo sesekljano endivijo, rumenjake, sneg beljakov in začimbe. Tako pripravljeno maso damo v model, ki smo ga premazali z maslom in potresli z drobtinami. Pečemo v pečici 20 minut pri 170 °C. Pečeno zvrnemo na desko in poljubno narežemo.
Skutno-jogurtov šarkelj
Sestavine: 22 cl olja, 25 cl jogurta, 200 g sladkorja v prahu, 1 vanilin sladkor, limonina lupina, 5 jajc, .150 g skute, 250 g moke, E pecilnega praška, 30 g otroških piškotov, sladkor za posip
Priprava: Olje, jogurt, sladkor, vanilin sladkor in naribano limonino lupino penasto umešamo. Postopoma dodajamo rumenjake in spet penasto zmešamo. Dodamo pretlačeno skuto in malo premešamo. Dodamo moko s pecilnim praškom in gladko razmešamo. Beljake stepemo v trd sneg in narahlo primešamo. Model za šarkelj dobro namažemo z maslom in potresemo z moko. Polovico pripravljene mase damo v model, po njej razporedimo otroške piškote, prekrijemo s preostankom mase, damo v pečico in pečemo 60 minut pri 180 °C. Šarkelj naj se ohladi v modelu, nato ga zvrnemo in posipamo s sladkorjem v prahu.
kmetijski pridelki
KORUZO z njive in grozdje z brajd prodam. Tel.: 041 630 893. m9614
GROZDJE iz Lendavskih goric prodam. Tel.: 570 11 69, zvečer. m9623
KORUZO Z NJIVE, 40 arov, prodam. Tel.: 571 10 93. m9624
KORUZO za zrnje z njive, 2 ha, prodam. Šalamenci 9, tel.: 545 10 86. m9628
GROZDJE, različnih sort, na brajdah in sod, 300-litrski, prodam. Tel.: 548 19 11. m9644
KROMPIR ZA OZIMNICO, beli in rdeči, pakiran v vreče, prodajo. Lipa 44, tel.: 542 11 71. m9646
KORUZO Z NJIVE prodam. Mostje 5. m9654
razno
OPAŽ IN LADIJSKI POD, smrekov, suh, z dostavo, prodam. 03 545 10 82, Andrej Lesjak, s. p. Lahovna 4, Celje. m9453
DVE HRASTOVI KADI, 400-litrski, . malo rabljeni, prikolico za živino; prikolico za avto, dirkalno moško kolo na 12 prestav, žensko gorsko kolo, malo rabljeno, vzmeti, prečne in špiralne, za prikolico za avto prodajo. Tomšičeva 16, Rakičan. m9585
PREKLICUJEM VELJAVNOST ZAKLJUČNEGA SPRIČEVALA OSNOVNE ŠOLE Mala Nedelja, izdane v šol. 1. 79/80 na ime Milan Murko-vič, Bodislavci 19, Mala Nedelja. m9619
RABLJENI ELEKTRIČNI BETONSKI MEŠALEC Liv Rogašovci kupim. Tel.: 547 13 72 po 18. uri. m9622
POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO prodam. Tel.: 041 790 836. m9626
DVA NOVA HRATOVA SODA, 250 1, prodam. Gornji Petrovci 43. m9635
DVA SODA za vino, 200- in 260-litr-ska, lesena, hrastova, prodam. Telefon 545 14 74. m9639
FRANCOSKO posteljo in električni štedilnik ugodno prodam. Telefon 031 823 293 m9640
Preklicujem veljavnost HK št. 49926-9 od HKS Panonke M. Sobota na ime Jože Benko, Gornji Črnci 10. m9653
PREKLICUJEM veljavnost spričevala o zaključnem izpitu, izdanega v šol. letu 1974/75 na ime Bruno Hanžič, Lukavci, Ljutomer. m9658
Preklicujem veljavnsot spričevala o končani OŠ, izdanega na OŠ G. Petrovci v šol. 1.1969/70 na ime Olga BELEC, Šulinci 46. m9663
delo
ŽELITE INFORMACIJE O DOBREM ZASLUŽKU tudi z delom na vašem domu. Pokličite Infokomerc, tel.: 041 747 121, Danica Malešev, s. p., Šercerjeva 20, 3320 Velenje. m9454
MOŽNOST DODATNEGA MESEČNEGA ZASLUŽKA. Tel.: 040 845 456, Edita Wolf, s. p., Anželova 26, Ptuj. m9641
IŠČEM VARSTVO ZA ENOLETNEGA OTROKA NA NAŠEM DOMU Tel.: 528 17 20.m9667
storitve
OPRAVLJAMO MONTAŽO KRITIN VSEH VRST (licence: CREA-TON, TONDACH, TRIMO TREBNJE, TATUFILE, DECRA, TEGO-LA). Kredit. Konkurenčne cene. Tel.: 041 515 827, 03 810 13 86, Branko Oberski, s. p., Kristan Vrh 5; 3241 Podplat. m9358
IZDELAVA, SANACIJA IN MONTAŽA dimnih cevi vseh dimenzij iz nerjaveče pločevine (rostfrei) z vijačenjem ter splošna ključavničarska dela. Za navedena dela imamo certifikat! Ključavničarstvo Anton Makovec, s. p. , Partizanska 24 Bakovci 9000 M. Sobota, tel.: 543 10 68. ni9665
VSIIK 13. september 2001
OG LAS l/ZAH VALE
29
Mladinska knjiga Birooprema, d. d., Dunajska 121, Ljubljana
objavlja delovno mesto
PRODAJNI ZASTOPNIK
V MURSKI SOBOTI
Pogoji:
- poklicna ali srednja izobrazba trgovske, komercialne ali druge ustrezne smeri,
- delovne izkušnje pri prodaji trgovskega blaga na terenu - podjetjem in pravnim osebam,
- lastno vozilo.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas po uspešno opravljenem poskusnem delu, ki bo trajalo šest mesecev.
Sprejetim delavcem bo podjetje omogočilo dobre delovne razmere in stimulativen osebni dohodek.
Pisne ponudbe z opisom dosedanjega dela in dokumenti o izobrazbi pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: Mladinska knjiga Birooprema, d. d., Splošni sektor, Dunajska 121, 1000 Ljubljana.
Informacije po telefonu št. 01 588 74 56.
ODREDBA O PRODAJI
Okrajno sodišče v Murski Soboti je po okrajni sodnici - svetnici Danici Poredoš v nepravdni zadevi predlagajoče stranke Dragice Vereš, Beltinci, Jugovo naselje 38, sedaj Veržej, Kolodvorska 6, ki jo zastopa odvetnik Ciril Logar iž Ljutomera, zoper nasprotnega udeleženca, Jožefa Vereša, Beltinci, Jugovo naselje 38, začasno Friedbergerlan-dstrasse 520, 60389 Frankfurt, Nemčija, ki ga zastopa odvetnik Oskar Norčič iz Murske Sobote, zaradi razdružitve nepremičnin
odredilo:
Dne 22. 10. 2001 ob 8.30 se bo v sobi št. 10 Okrajnega sodišča v Murski Soboti opravila druga dražba - prodaja nepremičnin, pare. št. 2407/9, to pa je v naravi stanovanjska hiša, Jugovo naselje 38 v Beltincih, v izmeri 1,32 ara, garaža v izmeri 0,25 ara in dvorišče v izmeri 7,06 ara, vse pripisano k vi. št. 2803 k. o. Beltinci, katerih solastnika sta predlagateljica in nasprotni udeleženec, vsak do 14.
Izklicna cena vseh nepremičnin je 22,519.144,00 (dvaindvajsetmilijo-novpetstodevetnajsttisočstoštiriinštirideset) SIT. Na drugi dražbi se sme nepremičnina prodati za polovico navedene cene.
Varščina znaša 2,251.914,40 (dvamilijonadvestoenainpetdeset-tisočdevetstoštirinajst/40) SIT, to je 10 % izklicne cene. Varščina se položi na žiro račun Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. 51900-696-40045 s sklicevanjem na št. 00-0501-0009-9-98.
Kot kupci lahko sodelujejo na dražbi vsi, ki predhodno vplačajo varščino.
Najboljšemu ponudniku bo sodišče nepremičnine domaknilo s sklepom in se mu vplačana varščina všteje v kupnino, preostanek pa bo moral plačati v nadaljnjih 30 dneh.
Kupcem, ki na dražbi ne bodo uspeli, se varščina vrne.
Murska Sobota, dne 6. 9. 2001
OKRAJNA SODNICA - SVETNICA
Darilca Poredoš
DRUŠTVO ZA BOI PROTI RAKU POMURJA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: Pomurska banka: 12340-19232423
ZBRANA SREDSTVA SE BODO UPORABILA V POMURJU PO PROGRAMU DRUŠTVA ZA BOJ RROTI RAKU ZA LETO 1998 - ZA NABAVO OPREME AMBULANTE ZA TERA^ O BOLEČINE IN PATRONAŽNO SLUŽBO NA OBMOČJU POMURJA IN ZA IZOBRAŽEVANJE PO PROGRAMU SLOVENIJA 2000 IN RAK.
POGREBNE
POTREBŠČINE - PREVOZI POKOJNIKOV ^EJEVANJE ZELENIC
MILORAD JURIČ
9231 BELTINCI,
Tel.: 02/542 22 40, fax: 02/542 zz hi.
„„ A rFM ČASU NA TEL.: 02/523 17 01
NUJNI PRIMERI OB VSAKEM CAJ__________________________
Kogur imaš rad, nikoli ne umre -le daleč je...
Apolonija Kreft iz Dokležovja, Glavna ul. 45
V naših srcih bo živela večno. Žalujoči: Tvoji najdražji
DAMIR BANFI VEŠČ1CA
KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM.
PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI.
TEL.: (1)2) 53 48 0611, I A.X: (02) 52 51 171), 900(1 MURSKA SOBOTA
KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC
Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti.
Vladimir Hozjan s. p. Šulinci 87/a
Tel.: (02) 55 69 046, GSM: 041 712 586
Nihče ne ve, kaj sije želela takrat, ... morda si je želela vsaj še eno pomlad.
V SPOMIN
11. septembra mineva pet let od takrat, ko smo ostali brez naše drage
Katice Horvat
iz Gorice 59
Hvala vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu in obiskujete njen poslednji dom.
Vsi njeni
Pošle so ti moči, zatisnil trudne si oči. Ni več trpljenja, ne bolečin, ostali so sledovi in spomin.
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek
Rudolf Sovec upokojeni zastopnik zavarovalnice Triglav iz Stanetinec
Iskrena hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče ter ga pospremili na njegovo zadnjo pot in mu tako izkazali spoštovanje.
Hvala gospodu Maksu Klemenčiču, gospodu Kurtu Germiču in gospodu Jožetu Brumnu za besede slovesa.
Posebna zahvala lovski družini Radenci, godbi na pihala za odigrane žalostinke in Tišino ter Kapelskim fantom za odpete pesmi.
Hvala vsem sorodnikom, sosedom in pogrebništvu Vrbnjak za pogrebni obred.
Žalujoči vsi njegovi
DRAGI DEDEK!
Sem dolgo upala in se bala, slovo sem upu, strahu dala; srce je prazno, srečno ni, nazaj si up in strah želi!
Vnukica Danica
Le kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlato spi srce, ki neskončno nas ljubilo do poslednjega je dne.
ZAHVALA
V 57. letu je nenadoma prenehalo biti dobro srce dragi mami, tašči, babici in sestri
Marjeti Šinko
iz Beznovec 47
Z bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se ji prišli zadnjič poklonit in ste nas v najtežjih trenutkih tolažili. Hvala vsem, ki ste darovali vence, cvetje, sveče, za sv. maše in dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Lepa hvala g. župniku za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke, ljudskim pevkam in ge. Mariji za besede slovesa ter godbeniku za odigrano Tišino.
Žalujoči tvoji najdražji
Draga babica,
pogrešala te bova
Sara in David
Male oglase
za Vestnik in Murski val lahko naročite po lelelonu šl. 531 19 98 vsak delavnik od 7.00 do 15.30.
Podjetje za informiranje, d. d., Ulica arhitekta Novaka 13, M. Sobota
V SPOMIN
Antonu Hariju
iz Ropoče 45
1933-1991
Hvala vsem, ki ste ga ohranili v spominu.
Vsi njegovi
Mar prav zares odšel si tja v neznano?
Kako si mogel, ko smo mi še tu ...? Nositi moramo vsak svojo rano, molče, da ti ne zmotimo miru.
V SPOMIN
14. septembra bo minilo leto žalosti od takrat, ko nas je zapustil naš dragi
Štefan Kerman ml.
iz Filovec
Prisrčna hvala vsem, ki se ga radi spominjate in postojite ob njegovem grobu.
Žalujoči vsi tvoji najdražji
Še vedela nisi, kaj je svet, pa vendar morala si umret’. Odšla v deželo si neznano, tvojim dragim ostale so boleče rane.
V SPOMIN
6. oktobra bosta minili dve leti, polni žalosti, od takrat, ko smo položili v tihi grob
Renato Forjan
Tvoje življenje je za vedno ugasnilo, ostala sta praznina in spoznanje, da te ne bo nikoli več med nami, toda spomin na tvoj dragi lik ostane v naših srcih do konca dni. Vsem, ki se je še spominjate in obiskujete njen prerani grob, iskrena hvala!
Vsi, ki smo te imeli radi
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V 77. letu nas je po kratki in hudi bolezni za vedno zapustila naša draga mama, babica, prababica in sestra
Emilija Kuhar
po domače Zorkova Milika iz Tešanovec 91
Iskreno se zahvaljujemo g. dr. Škaliču, ki ji je lajšal bolečine, ji vsestransko pomagal, nam pa bil dan in noč v upanje, tolažbo in pomoč.
Zahvaljujemo se tudi vsem sorodnikom, znancem in sosedom, posebno Jožici, Mariji, Eriki in Dušanu za vso pomoč v najtežjih trenutkih.
Zahvala velja vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti, darovali vence, sveče ter za dobrodelne namene in nam izrekli sožalje.
Lepa hvala gospodu škofu Erniši za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in Stanku za odigrano Tišino. Vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči:
hčerke Irena z možem Ferijem, Milika z možem Štefanom in Aranka z možem Gustekom ter sin Jože z ženo Nado, vnuki Marjan z ženo Petro, Monika z možem Janezom, Dušan z Višnjo, Danilo, David in Kaja ter pravnuki Filip, Nik, Dorica, Lara, Gašpar in Katarina
30
OGLASI
13. september 2001 VESTNIK
SALON POHIŠTVA
VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE
Zvončki, trobentice, mačice in vijolice...
zato jih nikar
Plinovodni priključek in plinska peč
TRGOVINA DOM-OBRT
9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9
Tel.: (02) 530 40 44
GSM: 041 504 999
E-mail: rhdoo@siol.net
Če želite delati na gradbišču v ZR Nemčiji, ste sposobni krojiti pločevino, iz pločevine izdelovati in montirati izolacijske elemente, kolena, kape cepelin, podkon-strukcijo in želite stimulativno plačo, oddajte prošnjo za prosto delovno mesto:
KV IZOLATER v ZR Nemčiji
(več delovnih mest, delo je v okolici Miinchna)
STAVBNO KLEPARSTVO, KLJUČAVNIČARSTVO - STRELOVODI
Jože Motek, s. p„ Lendavska 29,9000 Murska Sobota tef./faks: 02 527 10 61, GSM: 041 673 551 Strokovno prekrivamo stanovanjske hiše in poslovne objekte s KOVINSKO KRITINO TRIMO, S-METAL.
tel.:(02) 535 11 30 gsm: 041 699 499 www.vratko.com
Spoštovani,
CELJSKI SEJEM
KREDIT& LEASING
SEPHIA zdaj cenejša še za 300.000 tolarjev!*
* cena s prihrankom in garancijo 3 teta/ lOO.OOOkmžeod 1.796//90.00 S! T dalje
AVTOHIŠA MEŠKO d.0.0., MURSKA SOBOTA,02/53C03 50 AVTO-R CVEN d O.O., LJUTOMER,02/5849880
PSD AVTO d.o.o..MARIBOR,02/4502450 AVTOSERVIS POTOČNIK s.p„MARIBOR,02/2344043 PAAM AVTO d.o.o.,ZAVRČ,02/7601041
Ul. Mikloša Kuzmiča 13 9000 M. Sobota
dvoriščna vrata daljinsld pogoni
• ograje
• kovane ograje
-zapornice
• PVC okna
• PVC vrata • zimski vrtovi • police
Nagrajenci nagradne križanke »II Ambienti« (sejemska priloga Vestnika): 1. nagrada: Maša KLARIČ, Sveti Jurij 12c, 9262 Rogašovci 2. nagrada: Robert GOVEDIČ, Mekotnjak 36b, 9240 Ljutomer
3. nagrada: Blanka GORNJAK, Titova 3, 9252 Radenci
Čestitamo!
OPREMA ZA STROJNE OMETE IN GRADBENIKE OPEKA POROTHERM VSE ZA STREHO
Okrepčevalnica na Cerkvenem bregu v Bodoncih vas vabi 15. in 16. septembra na domače koline z bujto repo in pristno domačo kapljico.
BETONARNA PETELIN, Trate 23, Gornja Radgona Tel.:02/229 65 70, 041/646 570 Prodajamo vrstne hiše in stanovanja v vrstnih hišah v Razlagovi ulici v Ljutomeru. Velikost stanovanja po vaši izbiri. Za morebitna pojasnila smo dosegljivi na tel. 02/229 65 70 ali 041/ 646 570, zvečer 02/420 61 45.
TERMIKA, d. o. o., Ljubljana Podjetje za izolacijski inženiring Kamniška ul. 25 1OOO Ljubljana
Pogoji:
- IV. stopnja strokovne usposobljenosti
- poklic: izolater, klepar, obdelovalec kovin, avtoklepar, strugar
-1 leto delovnih izkušenj
- slovensko državljanstvo, potrdilo o nekaznovanju, sposobnost dela na višini
- zaželeno pasivno znanje nemškega jezika
- čas zaposlitve: določen čas - čas veljavnosti del. dovoljenja v ZR Nemčiji
Ponudbe pričakujemo v 8 dneh po objavi oglasa na naslov:
Termika, d. o. o., Ljubljana, Kadrovska služba,
Kamniška ul. 25, 1000 Ljubljana
Informacije po tel. št.: 01 4315 277, int. 104 ali 108.
^lin^irnci mariboia
Vam bodo olajšali odločitev pri iz.hiri energenta z.a Vaš dom
iz naše neverjetnih
že od dalje...
Mesarstvo Kodila PE Markišavci Markišavci 44 tel 52 II 604
Mesarstvo Kodila PE Delikatesa Štefana Kovača 6 tel 53 21 790
Dobavitelji svinjskega, junčjega in telečjega mesa za ta teden:
KISILAK, Radovci 86 KRANČIČ, Borejci 48 ŠERUGA, Puževci 27 KOVAČ, Veščica 54 KOZAR, Pečarovci 74 SLAMAR, Grad 64 KO VEŠ, KAJ JEŠ!
HOVI d.o.o
ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA TER HIDROIZOLACIJE ZIDOV.
Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel. & laks: (02I 548 14 26, GSM: 041 772 426, 041 733 948
POLIETILENSKE VREČE ZA SILAŽO DIM. 550 x 1100x 0,15 mm UGODEN NAKUP PRI: LUDVIK HARI, S. p.
DANETA ŠUMENJAKA 13 MURSKA SODOTA TEL: 521 19 79
Popravilo čevljev in usnjene galanterije
Drago Drvarič m
Slave Klavore 7, 9000 Murska Sobota Tel.: (02) 52 41 034
KURILNO OLJE, PREMOG
Ugodne cene in možnosti plačila!
KURIVO- PREVOZ, Bojan Jakšič, s. p., Gornja Bistrica 51, tel.: 57 88 200


Konkurenca nas spet gleda zviška
Proč z jesenskimi skrbmi!
Kratkoročna posojila z nižjo obrestno mero
PO DOLGEM VROČEM POLETJU PRIHAJA JESEN IN Z NJO IZDATKI, ZA KATERE VESTE, DA SO NEIZBEŽNI.
ČEPRAV SKRBNO RAVNATE Z DENARJEM, UGOTAVLJATE, DA GA ZA VSE ŽELJE IN POTREBE VAS IN VAŠIH NAJBLIŽJIH NE BO DOVOLJ. IN NE VESTE KAJ STORITI. NE OBOTAVLJAJTE SE STOPITI V NAJBLIŽJO POSLOVALNICO ABANKE IN SE POZANIMAJTE ZA JESENSKO POSOJILO, KI JE UGODNO, SAJ SMO ZNIŽALI OBRESTNE MERE.
ABANKA D.D. LJUBLJANA WWW.ABANKA.SI
slovenske železarne d
W W JESENICE
Fakulteta za organizacijske vede Kranj
VPIS v izredni študij v šol. letu 2001/2002 v 1. in 3. letnik visokošolski strokovni program
ORGANIZACIJA IN MANAGEMENT
Informacije: Ljudska univerza Gor. Radgona Trg svobode 4, tel. 02 564 87 00, 564 87 11
K1A MOTORS j! 080 2001 www.kia.si
naše cene so namreč se mzje!
vabimo vas, da nas obiščete na CELJSKEM SEJMU od 14. - 23. septembra 2001.
Pričakujemo vas v hali L, razstavni prostor 26.
VESTNIK 13. september 2001
NAPOVEDNIK
31
Napoved kulturnih prireditev
kino • k i n
Delimo vstopnice za kino
KONCERT
MURSKA SOBOTA
V soboto, 15. septembra, ob 21. uri bo v MIKK-u koncert velenjskih crossover metal skupin Wreck in Something Small.
VERŽEJ
V soboto, 15. septembra, ob 19 30 bo v Domu kulture letni koncert, ki ga prireja Mešani pevski zbor iz Veržeja.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
V petek, 14. septembra, ob 19. uri bo v avli OŠ mednarodno srečanje rogistov.
ČRENŠOVCI
- V četrtek, 13. septembra, ob 19. uri bo koncert štirih oktetov: Zagorskega iz Zagorja ob Savi, Tosame iz Domžal, Ljutomerskega in Rudarskega. Predsednik oktetov je dr. Franc Žer-din, rojak iz Žižkov.
- V petek, 14. septembra, ob 19.30 bo orgelski koncert maestra Marjana Potočnika.
- V soboto, 15. septembra, ob 19-30 bosta nastopila ob slovesni akademiji v čast dr. Francetu Ciganu mešani pevski zbor iz Sel na Koroškem in oktet Suha iz Koroške. Po koncertu bo multimedijska predstavitev življenja in dela prof. Cigana.
KAPELA
V nedeljo, 16. septembra, ob 10.45 bo nastopila godba na pihala iz Apač, ob 11. uri pa Kapelski kvartet.
OTVORITEV
SREDIŠČE
V petek, 14. septembra, ob 15. uri bo otvoritev Art centra.
DOGODEK
RADOMERJE
V nedeljo, 16. septembra, bo od 10. ure naprej turistična-kulturna prireditev Preša - vino - veselje.
ČRENŠOVCI
V soboto, 15. septembra, ob 18. uri bo v spominskem parku odkritje spomenika dr. Francetu Ciganu.
BOGOJINA
Program prireditev XIII. Košičevih dne-vov kulture:
- Petek, 14. septembra: ob 20.00 vinogradniški večer s podelitvijo priznanj (v kulturni dvorani)
- Sobota, 15. septembra: ob 20.00 mladinska prireditev s skupinami Državljan Klinc, Neuvrščeni, Outlaw in Avant-garda
- Nedelja, 16. septembra: ob 10.00 srečanje dekanijskih pevskih zborov, 13-00 športno-rekreativno popoldne.
LITERATURA
MALA NEDELJA
V soboto, 15. septembra, ob 9. uri bo v telovadnici OŠ predstavitev knjige ljudskih pesnikov in pesnic Glas Prlekije. V kulturnem programu bodo sodelovali domači ljudski pevci, pevke iz Lipovec, ljudski godci iz Pristave in učenci šole. Prireditev je v sklopu 560. obletnice prve
pisne omembe Male Nedelje in 130-letnice ustanovitve bralnega društva.
PREDAVANJE
MURSKA SOBOTA
V torek, 18. septembra, ob 18.30 bo v MIKK-u predavanje Manje Klemenčič o študiju v tujini in pridobitvi mednarodne štipendije.
FILM
V sredo, 19. septembra, ob 18. uri bodo v M1KK-u vrteli film Donnie Brasco z Johnnyjem Dep-pom v glavni vlogi.
RAZSTAVE
MURSKA SOBOTA
- V Galeriji so do 16. septembra razstavljena dela Mednarodnega trienala male plastike.
- V gradu si lahko ogledate stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Muzej je odprt tudi v nedeljo!
- V preddverju grajske dvorane je na ogled razstava članov foto kluba iz Murske Sobote oz. Ingolstadta.
- V kavarni Jelša si lahko ogledate razstavo fotografij ljubljanske avtorice Dunje Wedam z naslovom Odsevi Ljubljane.
- V lokalu Art Caffe je na ogled fotografska razstava Deana Dubokoviča iz Ljubljane z naslovom Potovanje po telesu.
LJUTOMER
- V muzeju sta na ogled splošna muzejska zbirka in zbirka Taborsko gibanje na Slovenskem. - V galeriji Anteja Trstenjaka si lahko do 30. septembra ogledate razstavo slik in tapiserij Jožeta Horvata - Jakija.
VELIKA POLANA
Na domačiji Miška Kranjca je na ogled stalna razstava.
GABERJE
V prodajno-razstavni galeriji Erbija so na ogled umetnine Mariann Zsiros iz Berlina.
KOROVCI
Na domačiji Ernesta Bransbergerja si lahko ogledate razstavo likovnih del s V. kolonije »Fuks graba«. '
LENDAVA
- V sinagogi je do 19. septembra vsak dan med 16. in 20. uro na ogled razstava akademskega slikarja Zoltana Gaborja iz Zagreba.
- Na gradu si lahko ogledate do konca oktobra razstavo Grad na preži - Srednjeveško orožje in relikvije, II. del.
DOMANJŠEVCI
V vaškem domu je na ogled zbrano gradivo zli. mednarodnega arhivskoraziskovalnega tabora.
BOGOJINA
Do 20. septembra so v veroučnih učilnicah pri cerkvi na ogled dela z likovne kolonije Likos.
MORAVSKE TOPLICE
V zdravilišču je do 24. septembra na ogled razstava del avtorja Gorazda Jordana.
LJUBLJANA
V galeriji ZDSLU si lahko ogledate dela akademskega slikarja Mirka Rajnarja iz Murske Sobote.
Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota
PROSTA DELOVNA MESTA
s pogoji za zasedbo
DELAVEC BREZ POKLICA
MONTAŽER PVC OKEN; določen čas 3 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; vozniški izpit kategorije: B; do 14. 09. 01; RODOS D. 0. 0. GORNJA RADGONA, LJUTOMERSKA CESTA 28, GORNJA RADGONA
MIZAR
MONTAŽER PVC OKEN, VRAT; določen čas 3 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: ALI DRUGA POKLICNA ŠOLA USTREZNE SMERI; do 14. 09. 01; RODOS D. 0. 0. GORNJA RADGONA, LJUTOMERSKA CESTA 28, GORNJA RADGONA; št. del. mest: 3
STRUGAR
STRUŽENJE KOVINSKIH PREDMETOV; nedoločen čas; 8 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: SAMOSTOJNO DELO; do 18. 09. 01; KRANJEC ŠTEFAN, STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO, MARTJANCI , MARTJANCI
AVTOMEHANIK
VOZNIK TOVORNJAKA; določen čas 3 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: C, B, E; ostali pogoji: STAROST OD 21 LET NAPREJ, PRED-
PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU
Območje	Izobrazba
»H »MV V VI VII-VIII SKUPAJ
Murska Sobota 1	26	2	1	2	32
NOST IMAJO KANDIDATI Z IV. STOPNJO' do 10. 10. 01; GLORIJA D. 0. 0., LOMANOŠE 6C, GORNJA RADGONA
keramik
KERAMIČAR lil.: določen čas 3 mes.; 1 । delovnih izkušenj; do 22. 09. 01; VA-RIS PROIZVODNJA SANITARNIH CELIC LENDAVA D. D., INDUSTRIJSKA CESTA 4B, LENDAVA - LENDVA; št. del. mest:
4
ŠIVILJA
STROJNA ŠIVILJA; nedoločen čas; 3 I. Hpiovnih izkušenj; vozniški izpit katego-• B'do 25.09.01;VPAUL-ANNAD. 0 0 VELIKA POLANA 106, VELIKA POLANA
ZIDAR
PREOBLIKOVALEC MAT. IV.; določen
3 mes.; 1 I- delovnih izkušeni; do „ 09 01'VARIŠ, PROIZVODNJA SA-N TARNIH CELIC LENDAVA D. D., INDUSTRIJSKA CESTA 4B, LENDAVA-LENDVA; št. del. mest: 4
prodajalec
PRODAJALEC (MEŠANEGA BLAGA); določen čas 6 mes.; 11. delovnih izku
šenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: POSKUSNO DELO TRAJA 2 MESECA, PROŠNJO POSLATI NA EMONA OBALA KOPER D. D., PRISTANIŠKA 12 6505 KOPER; do 18. 09. 01; DO EMONA COMMERCE TOZD OBALA KOPER PRODAJALNA NOČ IN DAN, OBRTNA UL 28, MURSKA SOBOTA; št. del. mest: 3
kuhar natakar
KUHAR (STREŽBA IN PRIPRAVA HITRE HRANE); določen čas 6 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; UR/TEDEN: 20; jeziki: nemški jezik - govorno; ostali pogoji: ZAŽELJEN ŽENSKI SPOL; do 14. 09. 01; PUHAN SONJA S. P., RUMIČEV BREG 20, MORAVSKE TOPLICE
KUHAR
KUHAR ZA PRIPRAVO SOLAT IN STREŽBO, določen čas 1 mes.; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: DRUGI POKLIC: NATAKAR, KUHAR-NATAKAR' VESTNIK
Murska Sobota
Sreda, 12. septembra: ob 18.00 in 20.00 ameriška srhljivka 15 minut slave
Četrtek, 13. septembra: ob 18.00 angleška komedija Dnevnik Bridget Jones, ob 20.00 15 minut slave Petek, 14. septembra: ob 18.00 15 minut slave, ob 20.00 Dnevnik Bridget Jones
Sobota, 15. septembra: ob 18.00 15 minut slave, ob 20.00 Dnevnik Bridget Jones
Nedelja, 16. septembra: ob 18.00 Dnevnik Bridget Jones, ob 20.00 15 minut slave
Ljutomer
Sobota, 15. septembra: ob 20.00 ameriška vojna drama Podmornica LJ-571
Nedelja, 16. septembra: ob 18.00 ameriška risana komedija Shrek, ob 20.00 Podmornica U-571
Gornja Radgona
Petek, 14. septembra: ob 20.30 ameriška komedija Stari, kje je moj avto?
Nedelja, 16. septembra: ob 18.00 in 20.00 Stari, kje je moj avto?
kino • k i n
BOR Z/>
ZNAN	je jnforma.
cijsko središče, v katerem brezplačno zbiramo in posredujemo podatke med ljudmi, ki znanje iščejn, in tistimi, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali, je prepuščeno vam samim!
In katera znanja se trenutno iščejo in ponujajo?
•	Išče se znanje knjigovodstva.
•	Iščemo znanje fizike. -
•	Ponuja se znanje angleškega in nemškega jezika za vse stopnje.
Informacije:
BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 536 15 66, vsak delavnik v mesecu avgustu od 9.00 do 15.00 ure
VESTNIK NA INTERNETU:
www.p-inf.si
Podjetje zs informiranje, d. d„ Ul. a. Novake 13, Murska Snbala
MOŽNOST PODALJŠANJA ZAPOSLITVE, NATANČNOST, UREJENOST, PRIJAZNOST; do 14. 09. OJ; BIM Z ZVEZDICO D. 0. 0., M. SOBOTA, CIRIL METODOVA 50, MURSKA SOBOTA
KUHAR -SAMOSTOJNI; nedoločen čas; ostali pogoji: DELO POTEKA V GOSTIŠČU ČARBA BUKEŠ DOLGOVAŠKE GORICE 225; do 14. 09. 01; SOLAR TOURS, D. 0. 0. TURISTIČNO GOSTINSKO PODJETJE, PARTIZANSKA 14, LENDAVA - LENDVA
NATAKAR
NATAKARICA; določen čas 3 mes.; ostali pogoji: DELAVKA BREZ POKLICA, DRUGA IZOBRAZBA; do 29. 09. 01; MACUN SLAVKO, Š. P. BAR MACUN, STROČJA VAS 20, LJUTOMER
NATAKARICA-DEKLE ZA STREŽBO; določen čas 6 mes.; ostali pogoji: KONČANA OSNOVNA ŠOLA; do 14. 09. 01; KRAMBERGER DANI S. P., OKREPČEVALNICA ZETOR, RADGONSKA CESTA 6, RADENCI
NATAKARICA; določen čas 4 mes.; do 14. 09. 01; ŠLEBIČ JURIJ S. P. GOSTILNA, GORNJI LAKOŠ 116, LENDAVA -LENDVA
NATAKAR; določen čas 12 mes.; 3 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: STAROST OD 18 LET NAPREJ.; do 14. 09. 01; VOJSK MARIJA S. P. KAVA BAR, MALA NEDELJA 36, MALA NEDELJA
NATAKARICA; določen čas 2 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS, STAROST DO 30 LET, ; do 14. 09. 01; ČERPNJAK FRANC S. P., DNEVNI BAR, GORNJI PERTOVCI 34/D , PETROVCI
Juha Roberts je bila letos nominirana za oskarja v filmu Erin Brocko-vich, to pa je med številnimi, ki so odgovorili pravilno, vedela tudi naša nagrajenka Staša Svetec, Petrovci 35a, 9203 Gornji Petrovci. Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje pa se glasi:
Napišite naslov vojnega spektakla, ki je pred kratkim prišel v naše kinematografe!
Odgovor:.............................................
Kupon št. 37
Odgovore pošljite do 11. septembra na naš naslov: Vestnik, Ulica arh. Novaka 13,9000 Murska Sobota ali po elektronski pošti: delimo.vstopnice@email.si.
Ime in priimek ter naslov:........................«...................
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MUBSKEM VALU: N S T S N M V
I.FMA BELIEVER - Smash Mouth
2.	A GIRL LIKE ME - Emma Bunton
3.	CLOSE TO YOU - Marti Pellow
4.	AIN’T IT FUNNY - Jennifer Lopez
5.I	FEEL LOVED - Depeche Mode
6.	POP - N’SYNC
7.	LET ME LOVE YOU - Tim McGraw
PBEDLOGI:
PUREST OF PAIN - Son By Four
FOLLOW ME - Uncle Kracker
ALL THE WAY TO RENO - R. E. M.
LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH
1.	NISEM JAZ - Slavko Ivančič
2.	LETIM - Katrinas
3.	VRNI MI ŽIVLJENJE - Irena Vidic
4.	NAJ VSEM LJUDEM SE DOGODI - Damjana
5.	BUM BUM - Yuhubanda
6.	SOLINAR - Faraoni
7.	1 MILJO OD OBALE - California
PREDLOGI:
DOBRI PROFESOR - Peter Lovšin
ODISEJA - Nude
ŽABEC - Riko & Piloti
LESTVICA NABODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SBCA
1.	MED PRLEKI IN PREKMURCI - Š. P. I. K.
2.	MOJA MICKA - Alpski kvintet
3.	MOJE POTI - Žerdoner s prijatelji
4.	PRAVA LEPOTA - Krjavelj
5.	PIVCE ZA ŽIVCE - Toni Sotošek
6.	DEKLETOVA PESEM - Kranjski muzikanti
7.	NAŠA ZLATA OMA - Ptujskih 5
PBEDLOGI:
DRAGA PIJEM DŽUS SAMO - Ans. Toneta Žagarja
KJE NAJDEŠ MIR - Zasavci
CICIBANŠČINA - Gašperji
LESTVICA OBMORSKE ZABAVNE GLASBE: DOMAČA PLOŠČA
1.	KO PREBUDI SE TI SRCE - Darko Kegl
2.	ŠE ZMERAJ NIČ NOVEGA - Ans. Štrk
3.	POLETNA AVANTURA - Halicanum
4.	KAJ ME PA BRIGA - Marina Huber
5.	ANITA - Dva zeta
6.	TAM ZA MURO - Ans. Špik
7.	0 BEYBE - Damir Jošar
PREDLOGI:
SREČA JE OPOTEČA - Gnila jajca
MORJE IN SONCE - Tadej Šalamun
KAMA SAN GES ZAJ PRIŠO - Nova Legija
Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 20. septembra 2001, na naslov: Murski val, Ul. arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice.
Kupon št. 37 - glasujem za skladbo
1
| NSTSNMV:........................-.......................
I 7 VELIČASTNIH:...................................•......
GLASBA
NAŠEGA SRCA:..............  .........................,.....
LESTVICA 0BMURSKE ZABAVNE
GLASBE »DOMAČA PLOŠČA«.....................................
NATAKAR; nedoločen čas; ostali pogoji: DELO POTEKA V GOSTIŠČU BUKEŠ. DOLGOVAŠKE GORICE 255; do 14. 09. 01; SOLAR TOURS, D. 0. 0. TURISTIČNO GOSTINSKO PODJETJE, PARTIZANSKA 14, LENDAVA - LENDVA
STROJNI TEHNIK
STROJNA DELA IN POM. DELA V PROIZVODNJI UMETNIH MAS IN PLASTIKE; nedoločen čas; voznflki izpit kategorije: B; ostali pogoji.: ZAPOSLI SE LAHKO PRIPRAVNIK, PREDNOST IMAJO KANDIDATI TEHNIČNE SMERI-STROJNE USMERITVE; do 14. 09. 01; ŠKOF VLADIMIR S. P. PREDELAVA PLASTIKE IN KOVIN, KOLODVORSKA 23, VERŽEJ
EKONOMSKI TEHNIK
EKONOMSKI TEHNIK; nedoločen čas; do 25. 09. 01; WESTING D. 0. 0, PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE, FINANCE IN RAČ., G. RADGONA, KOCLJEVA 1, GORNJA RADGONA
SOCIALNI DELAVEC
SOCIALNI DELAVEC; določen čas 12 I
mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, madžarski jezik - govorno in'pisno; do 14. 09. 01; DOŠ DOBROVNIK ■ KTNIJELV ALTALNOS ISKOLA DOBRO-NAK, DOBROVNIK 266J, DOBROVNIK -DOBRONAK
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK
STROKOVNI SODELAVEC; nedoločen čas; 3 I. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil -osnovno; ostali pogoji: PRAVNIŠKI DRŽAVNI IZPIT; do 15. 09. 01; REPUBLIKA SLOVENIJA, SODNIK ZA PREKRŠKE, KERENČIČEVA ULICA 3, GORNJA RADGONA
PROFESOR ŠPORTNE VZGOJE
PROFESOR ŠPORTNE VZGOJE; določen čas 3 mes.; UR/TEDEN: 20; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil -osnovno, Delo s preglednicami ■ osnovno; vozniški izpit kategorije: B; do 18. 09. 01; OSNOVNA ŠOLA RADENCI, RADGONSKA CESTA 10, RADENCI
računu!
lahko
Prejemate
račune,
Pomurska b,
'anka
Priimek:
Ulica:
pošta.
SUZANA
Marjan Kardinar - Leteča lastovka je bil te dni izredno aktiven na borznem parketu. Tako je po izredno dobri kotaciji svoje družbe Mrk sprejel odločitev in jo prodal. S katerim podjetjem pride sedaj na borzo, ni znano.
241.0807 144.0150 ~^2893~
Prodajni
220.3097
Župnik na sedežu škofije dr. Karel Bedernjak se ob direktorstvu Zavoda sv. Miklavža že pripravlja za dekana na univerzi v ustanavljanju v Beltincih.
Miha Vodenik se je potem, ko ni našel časa za podočnika slovenskega gospodarstva, sestal z živinorejci in se z njimi dogovoril za razstavo selekcionirane živine v hlevih radgonskega sejmišča. Sejem po sejmu se bo začel v naslednjih dneh.
Zahtevek izpolnite ' so vam na
Radgonski dekan g. Zrim je dobil menda tako močno zaušnico, da se je iz največjega nasprotnika soboške škofije spremenil v njenega velikega zagovornika. 0 tem naj bi celo pridigal na svečanem kosilu na tišinskem proščenju.
Drago Legen je bil izredno počaščen, ko je sedel v častni loži ob križevskem občinskem prazniku. 0 katastrskih mejah tokrat ni bilo govora.
[ Jože Špindler je izrazil obžalovanje ob zamenjavi direktorja v Mlekoprometu, hkrati pa zadovoljstvo, kajti Ludviku Bratuši je že ponudil mesto strokovnega sodelavca v parlamentu, ki ga bo dobil kot eden od učinkovitejših in bolj zasedenih poslancev med prvimi.
j Znano podjetje Regal, sicer j eden večjih lastnikov brezcarin-| skih prodajaln in bencinskih
servisov, je ocenilo, da Martjanci ne bodo šli iz Moravskih Toplic, zato ni videlo perspektive za brezcarinsko prodajo na novi občinski meji, kjer so imeli bencinski servis. Tega so pro- I dali Petrolu, ta pa ga je predal I novemu najemniku.	I
/Včeraj je bil velik dan. Po petdesetih letih so se Sobčani poslovili od nekoč poročenega Prekmurskega magazina z Merkurjem, sedaj še imenovanega Potrošnik. Naslednje leto bo spet dan, vendar, kot kaže, ne bo dan z novim priimkom Živila, ampak s še novejšim priimkom Emona Obala. Če bo tako, naj še kdo reče, da najboljšemu sosedu ni uspel veliki / met. Morda se bo tega dneva I udeležil tudi Sezonec.	I
(Zakaj stoji gradnja skladovnice znanja v soboški Kocljevi ulici, ni znano. Mogoče je tudi, da zaradi varčevanja, druga neutemeljena interpretacija pa govori, da naj bi storil glavni izvajalec nekaj za sprostitev duš. Tako naj bi se pretočilo nekaj cekinov za utrditev blagovne znamke in 1 za dobro duhovno počutje v hra- j mu v Fazaneriji. Ali bodo zaradi I tega na katerem od svetov spet I kaj pokrivali s sklepi za nazaj, I bomo še videli.	/
I Lendavska urbarialna skupnost I je trenutno največja veleposestnica in tudi trgovka s stavbnimi zemljišči. Tako je prodala zemljišče za potrebe drugega največjega trgovca Špara. Toda po visoki ceni jim zemljišča ni uspelo preknjižiti na novega lastnika. Kdo vrnil posredniško i provizijo, ni znano.	I
■ Murska Sobota ^anskeTnke
^^Slovenijel
°atum naročila.
°no leto)
JL csnico 2a, 2211 Pesnica Tel.: 02/656 61 01, Fax: 02/656 16 11
Sobota, z dne H. 9;2°01 °d 00.00.
svoj in za vse Pooblaščeni
za uporabo storitve lahko ' svoji enoti Pomurske banke, voljo vse dodatne informacij
Dušanka je višja medicinska se- ife JPi stra, zaposlena v Kliničnem cen- I tru v Ljubljani. Že nekaj časa studi- I ra in le še nekaj izpitov bo treba I narediti in bo »visoka« oziroma di-plomirana medicinska sestra.	—
Visokošolska izobrazba pa je zanjo še kako po membna, saj bo imela tako več možnosti, da se zaposli v soboški bolnišnici. Želi delati pač doma v Pomurju.
Dušanka je ta čas na porodniškem dopustu, saj ujčka svojo in Srečkovo Niko, ki je stara šest mesecev in, kot vidite na posnetku, se rada - tako kot mamica - smeji. Nasmeh na ustnicah ima tudi mož in očka Srečko, ki je Poršev zet, po poklicu pa je voznik motornih vozil. Odlično se je vživel v življenje v novem kraju in na novem domu na domačiji številka 21, kjer živita pole? mi-'4- J
Nakupni
2235919^ 15.8857
111.7643
33.3241
/o. septembra bo sonce vzšlo ob 6. uri in 41 minut, zašlo pa ob 19. uri in 11 minut. Dan bo tako dolg 12 ur in 30 minut, kar je za dobre četrt ure krajše kot pred petimi dnevi. 17. septembra ob 12. uri in 27 minut bo na nebu nastopil mlaj.
______FILIP
—_Jmsto
OIKODEM Juudmila
»RENA
g Kljub velikim spremembam v nekoč največji prekmurski trgovski ■ mreži so odgovorni tudi letos razve-1 selili Sobočane s tradicionalnim Po-I trošnikovim dnevom. Tako so vče-| raj, 12. septembra, v nekoliko hlad-j nejšem vrememu kot po navadi postavili na pločnike Slovenske ulice stojnice in na njih ponujali izdelke iz trgovin ter druge dobrote. Otroci so uživali v zanimivem programu Otroškega živ žava in risanju po s asfaltu, najmanjši in nekoliko sta- B rejši so nestrpno pričakovali na- »j stop popularnega Sebastjana, me- ® dtem ko so drugi komaj čakali na nastop Nuše Derende. Ozračje pa K so najbolj ogreli člani skupin Ptujs- El kih 5 in Čuki. Foto: JZ
I 16.0105 22£22££ . 33.5860 243.9490 ^4S 7285~
11.3780 l
LEURO^ l^vstrija L^mčija^ _ Francija
ZDA
Švica
>	nedeljo, 16. septembra, ob 14. uri se srečamo ni
ln| razglasitvi naj... domačije pri Ščapovih v Tur MM nišču. Veseli nas, da boste k dobremu razpoloženju prispevali tudi vi, dragi bralci, zato vas vabimo, da prinesete na prireditveni prostor buče z izrezanimi liki. Tiste, ki bodo čim bolj domiselno izrezane, morda bodo imele celo podobo znane osebnosti, čeprav to ni pogoj, bomo seveda nagradili.
I V dvoje je lepše
Očitno je, da se je Dušanki Porš iz Vučje Gomile še kako splačal obisk gasilske veselice v Gornjih Slavečih pred petimi leti, kajti tam je spoznala fanta Srečka Sukiča I iz Otovec, s katerim sta si pred i kratkim uradno ustvarila dru- I žinsko skupnost oziroma za- I kon. Poročila sta se!	"
še Dušankina starša: oče Štefan in mati Marta. Vzljubila sta ga kot lastnega sina. Imela sta sicer dva sina, imata pa le še enega, kajti Igor, star šestindvajset let, se je pred leti smrtno ponesrečil v prometu, »vendar za naju ni mrtev, ker njegovo srce utripa v drugem človeku«, sta povedala. Sin Štefan, po poklicu medicinski tehnik, pa se je prekvalificiral v policista in si je ustvaril družino v Beričevem pri Ljubljani. Vesela sta, ker se je vsaj Dušanka poročila domov. Posebej sta srečna, ker je medtem prišla na svet mala vnukinja, ki jo vsi razvajajo. - Š. S.
-2293320
_1S9395_ ^11^1427^ ^3^4369^ 242.3826 144.7927 ~1t3276~~
3. september, četrtek,
4. september, petek, >. september, sobota, i. september, nedelja, . september, ponedeljek, september, torek, september, sreda,
podaril zanimivo sredo
SPr.H11	jim nagrajuje
I Enota
j i