Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
14170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo d. Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 32.000
Letna inozemstvo	Lir	50.000
Letna inozemstvo, USA dol.	35
Poštno čekovni tačun:	štev.	11234499
m	L
	m
Leto XXXIX. - Štev. 29 (1958)
Gorica - četrtek, 16. julija 1987 - Trst
Posamezna številka Lir 700
Marija v vzhodnih Cerkvah Papež na počitnicah u gorskem svetu
Kongregacija za vzhodne Cerkve je 3. julija objavila posebno Navodilo, ki govori o primernosti okrožnice Janeza Pavla
II.	»Odrešenikova Mati« tudi za vzhodne krščanske Cerkve. Navodilo nosi datum 7. junija.
V prvem delu omenja pomembno mesto Marije v pravoslavni teologiji in duhovnosti. Govori o »izpovedani, proslavljam, živeti veri v božjo Mater«. V drugem delu daje nekaj priporočil za obhajanje Marijinega leta tudi pri vzhodnih bratih, seveda pa najprej čimbolj polno uresničevanje tega leta pri nas in v našem odnosu do pravoslavnih vernikov.
Omenja, da je to leto lahko resničen vir milosti tudi za vzhodne Cerkve. Izrečno nagovarja tiste med njimi, ki so v polni edinosti z Apostolskim sedežem, hkrati pa »z občudovanjem in priznanjem misli tudi na druge vzhodne Cerkve (pravoslavne), s katerimi nadaljujemo pot v iskanju polne edinosti«.
Glede »izpovedane vere« najprej poudarja, da vzhodno izročilo gleda na Marijino vlogo v božjem odrešitvenem načrtu kri-stološko (Marija je prva med odrešenimi), antropološko (Marija je nova stvar), esha-tološko (Marija je nova Eva, Mati vseh živih) in na poseben način tudi pnevma-tološko (Marija je kot zemlja, rodovitna po Svetem Duhu).
Kar zadeva »proslavljano vero«, navodilo govori priznavajoče o pomembnem mestu, ki ga Marija zavzema v pravoslavni liturgiji in sploh v bogoslužnem letu. Vzhodni verniki v bogoslužju priznavajo in neposredno doživljajo čudeže, ki jih je Bog izvršil v svoji Dekli in gledajo nanje kot na odrešenjske dogodke, v katerih sta Marija in človeštvo vedno povezana.
Glede »živete vere« pa poudarja, da ima odrešeno človeštvo v Materi božji zanesljiv zgled tako za svoje duhovno potovanje kot tudi za navdih za življenje v dobrodelnosti. Navodilo govori tudi o spokornih delih, ki so povezana z velikimi Marijinimi prazniki. Omenja, kako vzhodna duhovnost zelo poudarja premišljevanje in dela usmiljenja do najbolj ubogih. Krščanski vzhod gleda na Marijo kot na »dovršen vzor asketskega in duhovnega življenja, ki se hrani z molkom, uboštvom, ponižnostjo in pokorščino, z duhovnim branjem in dolgimi hvalnicami, bedenjem, posti in nenehno molitvijo«.
V drugem, praktičnem delu, navodilo predlaga vsem, da se na vse načine v katoliški Cerkvi podpre poglabljanje v vzhodno teologijo o Mariji. Za to naj se posebej zavzamejo teološke fakultete, bogoslovja, noviciati. Kongregacija tudi spodbuja k študijskim srečanjem in ustreznim izdajateljskim spodbudam.
Navodilo vzhodnim Cerkvam priporoča, naj poživijo in razširijo marijanske slovesnosti v bogoslužnem letu in naj jih vernikom primerno razložijo, da jih bodo visoko cenili.
Posebno pa je treba dobro izkoristiti Marijina božja pota v posameznih deželah in gledati, da bi ljudem čim globlje razlo-
žiti smisel romanj. Romanja je treba osvetliti kot dejanje žrtve, doživljanja skupnosti, nenehno ponižno, obenem pa tudi veselo molitev.
Kongregacija za vzhodne Cerkve za osebno in družinsko duhovnost priporoča, naj v Marijinem letu širimo branje in premišljevanje božje besede, ki je nujna hrana in obenem trenutek globoke edinosti družine.
Pozabila ni tudi na češčenje ikon (svetih podob), tako doma kot na pobožnih srečanjih. Priporoča večjo gostoljubnost, posebno do ubogih in tujcev, beguncev in romarjev, skrb za bolnike, zapuščene, sirote.
Nujno je treba premišljevati o vlogi ženske v družbi in Cerkvi, da bi povsod branili njene pravice in cenili nenadomestljivi prispevek ženske k družbenemu in cerkvenemu življenju.
Cadore je gorska pokrajina, ki jo krasijo temni gozdovi, zeleni pašniki, kristalne vode, po njej pa teče reka Piave, ki ima svoj izvir v bližini Sappade. Danes spada v bellunsko pokrajino, tudi škofija je Belluno, svoj čas pa je spadala pod Videm in še prej pod oglejski patriarhat. O tem priča tudi župnijska cerkev v Lo-renzagu, kraju, 883 m nad morjem, na vzpetini nad Piavo, kjer se začenja cesta vzpenjati proti prelazu Mauria (1304 m). Ta cerkev je namreč posvečena oglejskima zavetnikoma sv. Mohorju in Fortunatu. In sv. oče je prav preteklo nedeljo, na njun god, 12. julija, preživel v tem kraju. Pa še drugod, seveda.
NOVI CASTELGANDOLFO
Kako je prišlo do tega nepričakovanega letovanja? Msgr. Antonio Mistrorigo, škof v Trevisu, ima v Lorenzagu svojo počitni-
Ali gre Benečija res proti novim časom?
V Novem Matajurju z dne 2. julija Fer-ruccio Clavora v italijanščini napisanem uvodniku analizira izide zadnjih parlamentarnih volitev s posebnim ozirom na izide v obmejnih občinah, kjer živijo Slovenci (Nadiške doline, Rezija, občina Naborjet in Trbiž). Ugotavlja, da je KD v vseh omenjenih občinah izgubila glasove, ponekod več, drugod manj; občuten je bil njen padec v Čedadu (za poslansko zbornico manj 325) ter v Bardu (Lusevera) (manj 68). Podobno kot KD je tudi KPI izgubila volivce v skoro vseh občinah; pridobila je le v Grmeku (25). Največje izgube za poslansko zbornico je imela v Čedadu (223) ter v Tipani (47). Izredno pa je porasel PSI. Beleži porast v vseh občinah; npr. v Št. Lenartu 95, v Špetru 333, v Pod-bonescu 150, v Čedadu 675. Na Trbižu so še vedno močni socialni demokrati (1.022) in so se zelo približali KD (1.120), dočim je PSI dobil 979 glasov.
Ob teh volilnih izidih F. Clavora ugotavlja, da KD počasi izgublja zaupanje volivcev v Benečiji in sicer zato, ker je še vedno zaprta za narodnostne pravice prebivalstva. Vsled tega se volivci tudi na parlamentarnih volitvah odločajo v vedno večjem številu za stranke, ki kažejo odprtost do narodnih in socialnih problemov v obmejnih občinah. Piše Novi Matajur: »V zadnjih letih je postalo nekako tradicija, da je KD pridobila na parlamentarnih volitvah večino, ki jo je izgubila ob krajevnih volitvah. Izid zadnjih volitev pa je za KD nov korak nazaj, najbrž za zmeraj.«
»Nasprotno se je PSI uveljavil kot druga najmočnejša stranka v teh obmejnih krajih in lahko postane politična sila, ki bo potegnila in združila okoli sebe demokratično alternativo Krščanski demokraciji.«
O komunistični partiji pravi: »KPI je izgubila manj kot na vsedržavni in deželni ravni. Treba pa je priznati, da je ta stranka tudi v najtežjih trenutkih ostala do-
sledna svojemu zastavljenemu programu glede zaščite slovenske narodne manjšine.«
Glede manjših strank (PLI, PRI, PSDI) meni, da so izgubile glasove in skoro izginile s pozorišča v Benečiji, ker jih je pogubila njihova »italianita«.
Svoj uvodnik F. Clavora zaključuje: »Neka nova in za nas zanimiva politična doba se odpira pred nami. Mislim, da smo zmožni igro dobro igrati.«
Iz opažanj F. Clavore izhaja, da veliko stavi na socialistično stranko, »če bo znala pojasniti nekatere poglede na kulturno in jezikovno plat zaščite«.
Podoba je, da je socialistična evforija zajela tudi beneške Slovence, ki sedaj stavijo svoje karte na PSI. Toda, ali ima to njih zaupanje trdne osnove? Na Tržaškem so se socialisti povezali z Listo za Trst in skupaj z njo uganjali hudo kampanjo proti Slovencem; na Goriškem so bili umirjeni, v videmski pokrajini so se pa Slovencem dobrikali in veliko obljubljali med volilno kampanjo. Dosegli so uspeh. Pri tem se človek vprašuje, ali ima deželna socialistična stranka troje duš? Eno protislovensko na Tržaškem, drugo umirjeno na Goriškem in tretjo filo-slovensko v Benečiji? Socialisti so vsega zmožni. Prav zato se kot Slovenci ne moremo nanje zanesti, ker stranka s tremi dušami išče le glasove in oblast. Sicer pa bo bodočnost pokazala, kdo ima prav. Pustimo času čas.	K.	H.
Kraj Lorenzago v Cadoru, kjer je papež Janez Pavel II. preživel šest dni
Sodna obravnava v Černobilu
V torek 7. julija se je v ukrajinskem mestu Černobilu začela sodna obravnava zoper domnevne krivce jedrske katastrofe
26.	aprila 1986 v istem kraju, ki je kakih 97 km oddaljen od ukrajinske prestolnice Kijev ter kakšnih 10 km od atomske centrale. Na zatožni klopi se je znašlo šest oseb, od direktorja do vodja reaktorja št. 4, ki je eksplodiral. Obtožnica jih bremeni neodgovornosti, nediscipline in nespoštovanja varnostnih predpisov.
Sodni proces spremlja kakih deset tujih časnikarjev, navzoči pa so tudi sorodniki žrtev eksplozije, kakih 60 oseb, ki pa so tudi v odmorih povsem tiho. Nesreča je povzročila 31 smrtnih žrtev, nadaljnjih 237 so prepeljali v bolnišnico, 135 tisoč so jih izselili z območja s premerom 30 km, gmotna škoda pa znaša po uradnih podatkih več kot dve milijardi rubljev, tj. kakih štiri tisoč milijard lir.
Prvi dan procesa je potekel v branju obtožnice, nato pa se je nadaljeval za zaprtimi vrati. Obtoženci odločno zavračajo ugotovitve posebne komisije, da so ka-tostrofo povzročile človeške napake. Po mnenju obtoženih inženirjev je treba krivdo naprtiti predvsem napakam pri načrtovanju reaktorja.
ilHMsIlil
Papež Janez Pavel II. v razgovoru s škofom iz Trevisa
ško hišo, semenišče v gradiču Mirabello pa svoj počitniški dom. Pa je škofu prišlo na misel, da bi papeža letos povabil v ta gorski svet. Saj je tako različen od običajne papeške poletne rezidence v Castel-gandolfu. In papež je vabilo sprejel. Vse drugo je temu sledilo.
Papež je prišel iz Trevisa z vojaškim helikopterjem v Lorenzago v sredo 8. julija malo po sedmi uri zvečer. Nastanil se je v škofdvi počitniški hiši, kakih 200 m nad krajem, v gradu pa papeževo spremstvo. Tu je Janez Pavel II. ostal šest polnih dni, do torka 14. julija. Zlasti prva dva dneva je izrabil za izlete v naravo, kajti v nedeljo ga je čakalo cel kup obveznosti.
V Lorenzago se pride z videmske strani najhitreje prek prelaza Mauria, iz Benetk pa čez Vittorio Veneto ob Piavi. Kraj ima 672 prebivalcev, ki v juliju in avgustu dosežejo številko 3.500 in še čez. Prebivalci so že navajeni na odlične goste. Tako se je tu rad ustavljal pesnik Carducci, pa general Cadorna in celo kraj V. Emanuel
III.	je sem prihajal.
Grad Mirabello je zdaj sedež raznih tečajev. Zlasti Krščanska demokracija ga rada uporahlja. Tako se je tu večkrat mudil pokojni Aldo Moro, pa tudi Fanfani pride rad. To pot se je dalo priti do gradu le z izkaznico, saj je bil kraj nenehno zastražen. Seveda domačinom tolika množica varnostnikov ni bila nič kaj všeč, toda razumeli so, da ne gre drugače. Hiše so okrasili s cvetjem in papeškimi zastavami, občinska uprava (vodijo jo socialisti Craxijeve usmeritve, DC pa je v opoziciji), pa je poskrbela za splošno ureditev kraja. Župan Tremonti je kar navdušen ob misli, da bi Lorenzago lahko postal drugi Castelgandolfo.
Še bolj navdušen ob izbiri kraja je bil domači župnik, 76-letni Šesto Da Pra. Kar ni mogel skriti svoje sreče. In pa, da je prišel papež prav za praznik farnih pa-tronov.
Sv. oče naj bi čim več počival, bil sam, užival naravo. Koliko mu je to uspelo, je težko reči. Že v soboto 11. zvečer je bil spet dušni pastir. Na grajskem dvorišču je sprejel kakih 300 mladih iz škofij Belluno in Treviso. Kajti »upanju Cerkve« se takega srečanja ne sme odreči.
NEDELJA, OD SONCA OŽARJENA
Nedelja sv. Mohorja in Fortunata se je vsa kopala v žgočem poletnem soncu. V helikopterju je papež dosegel dolino Vi-sdende. Dva cilja si je s to potjo zastavil: skupaj z uslužbenci gozdne uprave proslaviti njih patrona sv. Janeza Gualberta in dati poudarka Mednarodnemu letu za varstvo okolja. Na cilju ga je že čakalo 15.000 ljudi.
Z njim so somaševali beneški patriarh Ce, škof iz Trevisa Mistrorigo, škof Bellu-no-Feltre, videmski nadškof Battisti in benediktinski opat iz Vallombrose, kjer je sv. Janez Gualberti pokopan.
V pridigi je sv. oče poudaril pomen nedotaknjene narave za Človeštvo, saj vzdržuje ravnotežje, ki je neobhodno potrebno za ohranitev življenja. Ekologija (skrb za čistočo v naravi) je danes zelo sodobna zadeva, saj je povezana s preživetjem človeštva. Treba bo najti pravi odnos do
ekonomije, ki nam omogoča vsakdanje preživljanje.
Pri maši je bil navzoč tudi minister za poljedelstvo Pandolfi, našo deželo pa je zastopal predsednik Biasutti, ki je papeža povabil, naj pride tudi v naše kraje, saj je dežela Furlanija-Julijska krajina ena tistih redkih, ki jih papež še ni obiskal. A odgovor je bil izmikajoč.
Angelsko češčenje je sv. oče opravil kar na kraju samem in v nagovoru pozval gozdne uslužbence, naj se trudijo za ohranjanje naravnega okolja. Z njimi — bilo jih je nad tisoč — je tudi zaužil kosilo.
Nato se je za kratek počitek vrnil v helikopterju v Lorenzago, ob petih pa je že bil na pokopališču Fortogna pri Longa-ronu, kjer počivajo premnogi od 1.917 žrtev, ki so tragično izgubili življenje v noči 9. oktobra 1963, ko je voda iz umetnega jezera Vajont pod goro Toc udarila prek jezove pregrade in v ogromnem curku pometla kraj Longarone. V govoru se je papež spomnil tudi žrtev podobne nesreče pred nekaj leti v kraju Tesero v dolini Stava na Tridentinskem.
Na večer je papež prišel v Lorenzago, kjer je prisostvoval na glavnem trgu nastopu pevskih zborov ter skupaj s farnim občestvom proslavil župnijska patrona.
J. K.
Bridke resnice
Podpolkovnik Oliver North, ki ga je pretekli teden zasliševala v Washingtonu komisija 11 senatorjev in 25 poslancev v zvezi s prodajo orožja Iranu in podpiranjem gverilcev zoper marksistični rešim v Nikaragvi, je prešel iz obtoženca v to-žitelja in si v nekaj urah osvojil ameriško javno mnenje, ki je zasliševanju sledilo po televiziji. Kar 70 °/o po vprašanih je izjavilo, »da je storil prav in dobro, kar je storil« in da govori resnico.
Oliver North, v uniformi ameriškega častnika s šestimi odlikovanji, ki si jih je pridobil v času bojev v Vietnamu, je kažoč s prstom na člane izpraševalne komisije posmehljivo dejal: »Vedete se kot da bi nastopali na tekmi baseballa. Obenem hočete biti igralci, sodniki, določate potek igre in rezultat. Končno sebe razglasite za zmagovalce. Zato proces, ki ga vodite, v mojih očeh ni korekten, pošten in objektiven. Namesto da bi dali priznanje predsedniku Reaganu, ga grajate in mu jemljete spoštovanje.«
»Sovjeti bi radi napravili komunistično vso Srednjo Ameriko. V Nikaragvi so spravili na noge najmočnejšo vojsko v tem območju. To pomeni grožnjo za Sev. Ameriko, kajti Nikaragva je na pragu naše države, medtem ko je bil Vietnam en dan vožnje z letalom. Vi kongresniki sami ne veste, kaj hočete. Vaše vedenje je negotovo, obotavljajoče, neprevidljivo, nasprotujoče, malo da in malo ne. Vedenje, ki nas dela smešne in vzbuja kritiko naših zaveznikov. O Nikaragvi razpravljate kot da bi šlo za zvezni proračun. Vietnam ste prepustili komunizmu, sedaj ste na tem, da isto ponovite v Nikaragvi.«
Northa sovražijo tudi Arabci. Bil je on tisti, "ki je z odločilno pomočjo Izraela v oktobru 1985 zajel v zračnem prostoru v bližini Sicilije egiptovsko letalo, na katerem je potoval pobudnik ugrabitve italijanske potniške ladje »A. Lauro« Abu Abas s svojimi pajdaši in letalo prisilil, da je pristalo na vojaškem oporišču v Sigonelli, ne da bi padel en strel. »Žal mu je krajevna oblast (Craxijeva vlada) pomagala pobegniti,« je vrgel komisiji v obraz. »Toda mi ga iščemo naprej zavoljo umora ameriškega državljana.«
Besede, ki jih je North izrekel, so močno odjeknile ne le v ZDA, temveč tudi drugod. Bile so potrebne, kajti vse preveč je takih, ki zavestno ali podzavestno pomagajo kot koristna budala pri uresničevanju načrtov svetovnega komunizma.
11
»Glas koncila« o Medjugorju
Gorica, 9. julija 1987
V Zavodu sv. Družine smo danes doživeli prisrčno slovesnost. Obiskali so nas namreč vsi štirje letošnji primorski novo-mašniki, nam maševali in podelili novo-mašni blagoslov. Tega srečanja smo bili še posebej veseli, kajti to je bilo šele njihovo drugo somaševanje, kakor da so nam hoteli ponoviti vzdušje praznika apostolov sv. Petra in Pavla, ko so svojemu ljudstvu v Logu pri Vipavi med svojo prvo sveto mašo podelili novomašni blagoslov...
Štiri nove sodelavce ima Primorska v svojem božjem vinogradu — Jožeta Jakopiča iz Deskel, Aleksandra Škapina iz Vipave, Cirila Štoklja iz Velikih Žabelj in Bogomira Trošta iz Podrage — in tile »božji mušketirji« so danes na poseben način delili božji blagoslov zamejski Goriški.
»Drage sestre, prišli smo se vam zahvalit za vaše molitve in žrtve, za vašo duhovno podporo in pomoč, da smo lahko danes duhovniki.« Tako nekako je začel svojo homilijo novomašnik Ciril. Res, duhovniški poklic je predvsem izmoljeni poklic in zahvala sestram za duhovno povezanost, je obenem zahvala vsem tistim, ki so s svojo molitvijo izprosili letošnje novomašnike. Kot Kristusovi duhovniki — je nadaljeval Ciril — želimo biti predvsem znamenje v današnjem svetu, želimo posnemati Abrahamov zgled, ko v veri zaupa Bogu, ko se odpove vsej dotedanji gotovosti in zavarovanosti in odide za božjim klicem... Težka in negotova je ta pot, zato prosijo še nadaljnje molitvene podpore. Saj ni treba herojskih dejanj — pravijo — dovolj bo ena minuta na dan, ena misel, en molitveni namen. Tudi sami so zagotovili duhovno povezanost z zamejsko Cerkvijo in svojo prvo sveto mašo na tem ozemlju darovali za nove redovne poklice.
Zelo domače je potekalo nadaljevanje bogoslužja: po novomašniškem blagoslovu
Letošnji novomašniki koprske škofije od leve proti desni: Aleksander Škapin,
Jože Jakopič,
Ciril štokelj Bogomir Trošt G. Ciril štokelj, eden od štirih novomašnikov, bo maševal za slovensko občestvo pri Sv. Ivanu v Gorici ta petek 17. julija ob 20. uri
so se v prošnjah zvrstili najrazličnejši molitveni nameni — od zahvale za vse tiste, ki so v zadnjih dneh stali novo-mašnikom ob strani, želje, da bi na začeti poti vztrajali, hvaležnosti vsem, še posebej bolnikom za molitve in žrtve — vse do duhovne povezanosti z goriškim bisero-mašnikom gospodom Zornom.
Ob koncu smo novomašnike priporočili Mariji. Po slovenski navadi s pesmijo in orglami (pod vodstvom bogoslovca Karla Bolčine ki je tudi sicer pripravil to srečanje). »Pozdravljena Mati dobrega sveta«, je bila primerna pesem, saj obljubja božji blagoslov in Marijino vodstvo »na morju življenja, v besnih viharjih«. Marija je pač še posebej duhovnikom »zvezda vodnica, ti naš ponos si, in up, blagoslov«.
Res, doživeli smo pravo slovensko novo-mašno slavje, ki se je nadaljevalo, kot se prazniku spodobi, tudi pri bogato obloženi mizi. V kapeli so se izkazali novomašniki, v kuhinji pa sestre.
Slovenska nova maša je bila vedno in je tudi danes praznik veselja, neke vrste nagrada za pričevanje življenja v neki krajevni Cerkvi. Obenem pa tudi odgovornost: podpirati tiste, katere je Bog odbral iz naših vrst. Nova maša ni konec poti, temveč šele začetek... Bog daj, da bi zamejska Goriška kmalu mogla vrniti današnji novomašni obisk!
Nova Boffova knjiga
Brazilski tisk sporoča, da vatikanska Kongregacija za verski nauk pregleduje naj novejšo knjigo brazilskega teologa Leonarda Boffa »E a Igreja se fez povo« (In Cerkev je postala ljudstvo). Delo, ki ga je teolog napisal med svojim »molkom« 1985-86, se ukvarja z ljudsko Cerkvijo, razpravlja o navzočnosti Cerkve v temeljnih občestvih in podčrtuje skrb za uboge. Kakor poroča brazilski tisk, je prefekt Kon-gacije za verski nauk, kardinal Joseph Ratzinger, knjigo že zavrnil.
Hrvaški verski tednik »Glas koncila« ima v številki z dne 5. julija članek in še dober komentar o Medjugorju.
V komentarju je rečeno, da bo v Marijinem letu po predvidevanju raznih potovalnih agencij mnogo ljudi obiskalo Me-djugorje. Jugoslovansek oblasti zaradi številnih romarjev niso več vznemirjene in pripravljajo razne turistične usluge.
Pisec komentarja pravi, naj bi jugoslovanski škofje ločili dve stvari: resničnost Marijinega prikazovanja in pa množično zbiranje romarjev. O prvem vprašanju naj nadaljujejo raziskovanje in ugotavljanje strokovnjaki. Cerkev pa mora spremljati, nadzorovati in usmerjati množično zbiranje romarjev. Ti romarji prihajajo, ker so željni božje besede, spreobrnjenja, notranjega miru.
V tedniku je tudi daljši članek ob obletnici dozdevnih Marijinih prikazovanj, ki je bila 25. junija. Na ta dan je bilo v Medjugorju več sto tisoč ljudi iz vseh delov sveta. Med njimi je bil tudi znameniti mariolog Rene Laurentin iz Francije. Med romarji je bila tudi žena predsednika irske republike. Veliko je bilo Ircev, Italijanov, Nemcev, Špancev, Brazilcev in drugih. Samo Madžarov je bilo nad dva tisoč. Številni romarji so noč premolili v popolni tišini na hribu Križevac.
Za cerkev skrbijo redovnice, ki bi morale razumeti vse jezike tega sveta. Maše se vrstijo druga za drugo. Vsaka romarska skupina želi imeti mašo v svojem jeziku. Zadnji čas so maše celo v arabskem jeziku, ker prihaja mnogo romarjev iz Egipta.
Pred cerkvijo so uredili park, ki je pokrit s kamenjem. Sredi parka je Marijin kip, ki ga je daroval švicarski romar. Kip je iz kararskega marmorja, delo italijanskega kiparja. Mnogi romarji ob tem kipu molijo rožni venec, nekateri ga obkrožajo Meče. V parku je tudi vodomet, da si romarji lahko gasijo žejo.
V Medjugorju in po okoliških vaseh gradijo nove hiše, največ gostišča. Oblasti hitro izdajajo dovoljenja. Izjema velja samo za frančiškane. Tem ni dovoljeno, da bi si zgradili primerno župnišče. Še vedno morajo spati v zvoniku.
Miličniki so postali uslužni. Radi povedo, kako je lažje priti na hrib Križevac, celo kje duhovniki spovedujejo. Naraslo je tu-
■ Predsednik republike Cossiga je poveril zakladnega ministra Giovannija Goria (DC), da sestavi novo vlado. Imenovanje je vse presenetilo, vključno krščanske demokrate, ki so do zadnjega zagovarjali kandidaturo tajnika De Mite. Očitno je Cossiga ravnal na lastno pobudo v spoznanju, da bi izbira De Mite samo povečala napetost med demokristjani in socialisti, brez slednjih pa praktično ni mogoče sestaviti vlade. Goria je doma iz Asti v Piemontu in star komaj 44 let, tako da je postal najmlajši poverjeni predsednik v zgodovini italijanske republike. Velja za izvedenca v vprašanjih bančnega gospodarstva in uživa tudi v mednarodnem svetu velik ugled.
■ Sovjetski ministrski predsednik Niko-lai Rižkov je obiskal Avstrijo, kjer se je pomudil tri dni. Najprej se je ustavil na Dunaju, kjer mu je predsednik države \Valdheim pripravil slavnostno večerjo. V zdravici je avstrijski državni poglavar pohvalil politiko odpiranja sovjetskega voditelja Gorbačova in dodal, da so odnosi med Moskvo in Dunajem dokaz, da je sodelovanje med velesilo in majhno nevtralno državo lahko iskreno in uspešno. Waldheim se bo še letos neuradno sestal s predsednikom ZR Nemčije Weizsacker-jem, v Egipt pa ga je tudi že povabil predsednik Mubarak. Rižkov je po srečanju s K. Waklheimom imel govor v avstrijskem parlamentu, se sestal dvakrat s kanclerjem Vranitzkym, podpisal dva dokumenta o kulturnem in turističnem sodelovanju ter obiskal Salzburg in Linz, kjer so velike jeklarne, ki pa so trenutno v krizi in bi izvoz jekla Avstriji zelo prav prišel.
■ Filipinski kardinal Sin, nadškof v Manili, je 8. jul. dospel no 10-dnevni obisk v Sovjetsko zvezo. Kot pogoj za obisk je zahteval od oblasti, da mu dovolijo tudi obisk Litve, kamor sv. očetu letos ni bilo dano iti, ko dežela slavi 600-letnico svojega pokristjanjenja. Oblasti so na ta pogoj pristale. Isto so dovolile leta 1979 madžarskemu primasu kardinalu Lekaiu. Nadškof Sin je prišel v Rusijo na uradno povabilo pravoslavne Cerkve, ki začenja slovesnosti v spomin tisočletnice pokristjanjenja
di število trgovcev, vendar doslej povsod vlada velika zbranost in tišina. Medju-gorje je postalo mednarodno središče pobožnosti. Tako »Glas koncila«.
SZ
Romunski patriarh je obiskal Avstrijo
Patriarh Teoctist iz Bukarešte je potoval drugič, odkar je bil novembra lani izvoljen za poglavarja romunske pravoslavne Cerkve v tujino ter obiskal v juniju Dunaj in Salzburg. Prvo patriarhovo potovanje v tujino pa je veljalo ekumenskemu patriarhu v Carigradu, ki je častni poglavar vsega pravoslavja.
Romunska pravoslavna delegacija s patriarhom Teoctistom na čelu je bila od 18. do 27. junija gost nadškofa Groerja na Dunaju, od 27. junija do 1. julija pa gost nadškofa Berga v Salzburgu. Dunajski nadškof je romunskega dostojanstvenika na akademiji 24. junija razglasil za zaščitnika ustanove Pro Oriente, ki ji je bila zaupana priprava in izvedba obiska. Patriarh Teoctist se je tudi srečal z ustanoviteljem Pro Oriente in pionirjem razgovora z romunsko pravoslavno Cerkvijo kardinalom Konigom.
Nadaljnje točke obiska v Avstriji so bila jubilejna praznovanja romunske dunajske pravoslavne župnije, spominsko slavje pri tako imenovanem »moldavskem križu« na Gatterholzlu ter udeležba pravoslavnega patriarha pri katoliških duhovniških posvečenjih v cerkvi sv. Štefana na Dunaju in v salzburški stolnici.
Priprava laikov na prihodnjo sinodo
Več kot 200 zastopnikov laikov z vsega sveta je v kraju Rocca di Papa pri Rimu razpravljalo o tematiki prihodnje škofovske sinode o »Poklicanosti in poslanstvu laikov v Cerkvi in svetu«. Posvetovanja se je poleg članov Svčta za laike udeležil tudi škofovski svet sinode. 14 škofov z vseh celin je poprej na ločeni seji v Rimu pripravilo posvetovanje. Za škofovsko sinodo, ki bo od 1. do 30. oktobra zasedala v Rimu, je bila že izdelana uradna delovna listina, neke vrste »programska študija«.
Rusije leta 988. »Moje potovanje,« je dejal kardinal, »je potovanje ljubezni in prijateljstva med filipinskim in sovjetskim ljudstvom.« Obisk je bil programiran že letos v februarju. Prav gotovo zasleduje sovjetski režim pri tem svoje cilje, med temi tudi tega, da bi Vati;an popustil glede Litve in pristal na njeno vključitev v sovjetsko državo.
■ Mestece Herborn, ki ima 12.000 prebivalcev in leži nedaleč od Frankfurta na Hessenskem, je doživelo težko prometno nesrečo, v kateri so umrle štiri osebe, več desetin pa je bilo ranjenih. Do tragedije je prišlo, ko je avtocisterna s tovorom
32.000	litrov bencina treščila v restavracijo, čemur so sledile verižne eksplozije. Tri poslopja so pogorela, šest pa jih je močno poškodovanih. Gmotna škoda je velika, tudi zato, ker je Herborn priljubljen cilj turističnih izletov in imajo stavbe lepo ohranjena srednjeveška pročelja.
■ Na reki Luapala, na meji med Zairom in Zambijo v osrednji Afriki je zairski trajekt »Maria« doživel brodolom, potem ko je nasedel na plitvino. Od 500 potnikov se jih je rešilo s plavanjem le kakih 80. Mnogi od izginulih so postali žrtev krokodilov, ki jih v reki kar mrgoli.
■ Tudi Indija doživlja zavoljo terorizma težke ure. Pretekli teden so ga izvajali Sikhi, ki hočejo z oboroženim bojem prisiliti zvezno vlado v New Delhiju, da jim podeli neodvisnost. Sedaj so vključeni v zvezno državo Pandžab. Teroristi so v teku 48 ur napadli tri potniške avtobuse in pobili 74 oseb. Na kraju krvoprelitja so pustili lističe s podpisom samozvanega generala Labh Singha in z besedilom: »Za vsakega ubitega Sikha bo izgubilo življenje sto Indijcev.«
■ Voditelj avstralskih laburistov Bob Hawke je doživel novo zmagoslavje: že tretjič je pri parlamentarnih volitvah povedel svojo stranko do zmage. V zbornici bodo laburisti imeli 18 sedežev večine. Do leta 1983 so bili skoro vedno na oblasti liberalci, ki pa so zadnje čase med seboj zelo razdeljeni. Hawke je obljubil, da bo vladal v korist vsega prebivalstva in da ne bo ločeval po strankarskih interesih.
Pismo madžarskih bogoslovcev svojim škofom
Nadžarski študentje teologije, ki trenutno opravljajo vojaško službo, so se v posebnem pismu obrnili na madžarskega primasa nadškofa Laszla Paskaia in druge škofe ter v njem opozorili na protislovje, ki obstaja med grožnjo in uporabo orožja ter Kristusovo zapovedjo o ljubezni do sovražnikov. V pismu je dobesedno rečeno: »Poti h krščanstvu in v duhovniško službo ne moremo začeti tako, da bi zamolčali svoje prepričanje in svojo vest.« Ljudska armada uči »uničenje sovražnika in bližnjega«, poudarjajo bogoslovci in dodajajo: »Celo v mirnem času nas vojska sili v okoliščine, ki so naperjene proti svobodi, neodvisnosti, da, celo proti življenju sočloveka.«
Pismo opozarja na koncilski nauk o svobedi vesti ter o prizadevanju za mir. V koncilski listini o Cerkvi v sedanjem svetu je namreč rečeno: »Ne moremo si kaj, da bi ne izrekli priznanja tistim, ki se pri uveljavljanju svojih pravic odrekajo sili...« In dalje je koncil izjavil: »Primerno bi tudi bilo, da bi zakoni človekoljubno nekaj določili glede takih, ki jim vest brani prijeti za orožje, ako so pripravljeni na kak drug način služiti človeški skupnosti.«
Študentje teologije v svojem pismu prosijo škofe, naj se zavzamejo ze tiste, ki iz razlogov vesti odklanjajo vojaško službo, oz. za možnost alternativne službe.
Zaprti duhovniki v Vietnamu
Organizacija za obrambo človekovih pravic v Vietnamu je na tiskovni konferenci v Bonnu (ZR Nemčija) opozorila na žalostne sadove dvanajstletnega obdobja, odkar je komunistična partija na oblasti.
Po podatkih omenjene organizacije naj bi bilo v vietnamskih zaporih 100.000 političnih oporečnikov, med njimi več kot
3.000	duhovnikov (200 katoliških, 30 evangeličanskih in okoli 2.000 budističnih menihov).
Jezuit Wilhelm Hunger ugotavlja, da se »preganjanje kristjanov v Vietnamu nadaljuje v nezmanjšani meri«. Komunistična partija določa vse kulturno in versko dogajanje.
Cerkev na Kitajskem laže diha
Na daljšem potovanju po Evropi se mudi s svojim odposlanstvom pomožni šan-ghajski škof Aloysius Jin Luxian. Na tiskovni konferenci v Freiburgu je na začetku obiska v Švici omenjeni škof dejal da je v škofiji Šanghaj, ki šteje 120.000 katoličanov, 50 duhovnikov s povprečno starostjo 75 let, od katerih pa jih neposredno dela v dušnem pastirstvu samo 20. Spričo tega stanja posveča pomožni škof Jin veliko pozornosti izobrazbi se-meniščnikov. Jin, od 1982 do 1985 ravnatelj duhovniškega semenišča v romarskem kraju šešanu, je poročal, da ob ustanovitvi tega semenišča za vzhodno Kitajsko ni bilo na voljo niti ene knjige, ker so rdečegardisti med kulturno revolucijo vse zažgali. Danes pa obsega semeniška knjižnica dvajset tisoč knjig, ki so si jih mogli nabaviti z denarjem iz tujine.
Evropski jezuiti in duhovni poklici
O tem vprašanju je bilo v Rimu sklicano zborovanje vseh evropskih provinc: voditelji dela za poklice, nekaj učiteljev novincev in še drugi. Vsega skupaj okr. 25 oseb se je zbralo v hiši vrhovnega pred-stojništva od 12. do 15. maja. Zastopane so bile vse zahodnoevropske provinoe; od vzhodnih so manjkale Madžarska, češka, Slovaška, Romunija in Litva.
Kakor je običajno, je vsakdo najprej predstavil sebe in provinco, ki jo zastopa, zlasti kar se tiče poklicev v njej: koliko je mladih in po kakšni poti pridejo v Družbo. Kriza poklicev v mnogih deželah še ni minila. Sorazmerno najbolje stoje na Malti, potem Slovenci in Hrvati, nato Poljaki. Znatno se je zboljšalo stanje na Portugalskem, še bolj v Italiji, bolje kaže tudi v Španiji in na Irskem. Le malo se je zboljšalo stanje v ZR Nemčiji, v drugih deželah pa še ne.
Poklici v Keniji rastejo
Kenija je ena redkih držav v Afriki, kjer je politično življenje razmeroma mirno in tudi socialni napredek dokajšen. Tudi Cerkev je deležna tega miru in zato poklici rastejo. Veliko semenišče v Nai-robiju je premajhno, odkloniti so morali 60 kandidatov, zato mislijo, kako bi ga povečali. Katoličanov je 4 milijone in so razdeljeni v 16 škofij; 12 škofij vodijo škofje-domačini; 300 je domačih duhovnikov in 1.200 domačih redovnic.
ZAKRAMENT ZAKONA
Po besedah sv. Pavla je zakon velika skrivnost. Tega bi se zakonca morala stalno zavedati. Zakrament zakona je zanju največja zakladnica moči, veselja, upanja in zaupanja.
Moč vsakega zakramenta je posebna, resnična, rekli bi »telesna« navzočnost samega Kristusa, ki v zakramentu sprave odpušča, v obhajilu hrani, v krstu vceplja vase, v birmi utrjuje s svojim Duhom, v mašniškem posvečenju svoje najožje sodelavce posvečuje in v bolniškem maziljenju utrjuje človeka v stiski bolezni in smrti. V zakramentu zakona je navzoč gost iz Kane Galilejske, ki nenehno združuje, utrjuje, povezuje, blaži, posvečuje in blagoslavlja sožitje moža in žene ter sprejema nova življenja v svoje močno in ljubeče varstvo.
Po poroki Jezus Kristus ne zapušča nikoli več sklenjenega zakona in družine. Kakšen občutek varnosti in veselja je to! Koncil pravi: »Krščanska zakonca poseben zakrament okrepi in tako rekoč posveti za dolžnosti in dostojanstva njunega stanu... V moči tega zakramenta spolnjujeta svojo nalogo... in bolj in bolj dosegata svojo popolnost in medsebojno posvečenje« (CS 47, 2).
Nekoč v govorici o zakonu nismo bili vajeni slišati o svetosti in posvečenju. Pa je le tako, saj zakoncema k temu pomaga osebno Jezus Kristus s svojo skrivnostno, a resnično, zakramentalno navzočnostjo.
Zakonci, skušajte si povedati, kako doživljate svoj zakon kot zakrament! Ali kdaj razmišljajte o neločljivosti svojega zakona? Vsaka prava ljubezen je po svojem bistvu večna in neločljiva. Še bolj jasno je, da mora taka biti božja, Kristusova ljubezen. Mož in žena pa naj bi bila podoba ljubezni med Kristusom in Cerkvijo (prim. Ef 5, 32). Zakonsko ujemanje je torej pridiga za neverne ljudi o zvesti ljubezni, ki še obstaja in govori o božji zvesti ljubezni. Ali ne bi bilo lepo ob obletnici poroke nekako obnoviti in potrditi voljo in željo po skupnem življenju do konca zemeljskega bivanja? Ali ne bi v župniji začeli z vsakoletnim slavjem v župnijski cerkvi zakonskih parov, ki imajo 5, 10, 15 in več letnico poroke?
V cerkvi, kjer je Najsvetejše, poklekujemo in prižigamo večno luč, ker verujemo, da je v tabernaklju osebno in telesno navzoč sam Kristus. Tudi v domu zakoncev bi lahko poklekovali pred navzočim Kristusom in mu prižigali lučko. Tako kot so imeli po naših starih kmetijah v bogkovem kotu prižgano luč noč in dan.
VITAL VIDER SJ
OKNO V DANAŠNJI SVET
Ob letošnji slovesnosti na Vejni
Najbolj občutena privlačnost Cirilmeto-dove nedelje na Vejni je prav gotovo srečanje z novomašniki z onstran meje. V pozdravnem nagovoru je Livij Valenčič takole povedal nekaj misli:
Danes, na Cirilmetodovo nedeljo v Marijinem letu, doživlja tržaška slovenska Cerkev praznik duhovnega veselja in mladosti, ker ima v svoji sredi vas, g. Jože Jakopič, slovenskega novomašnika, ki ste se pogumno in nesebično odzvali božjemu klicu.
To je dan sreče za nas vse, ki živimo na duhovno osiromašeni njivi, ki že skoraj tri desetletja ni zapela svojemu sinu »Novomašnik bod’ pozdravljen« in ki bi tako prinašal zamolčanega Kristusa svojim rojakom, ki nanj vse bolj pozabljajo.
Srečni ste, dragi g. Jože, da vstopate v duhovniške vrste v izredno milostnem trenutku zgodovine, ko Cerkev obhaja Marijino leto in v Marijini zarji obrača svoje poglede v svetlejšo prihodnost.
Vaša — nova pot — se začenja pred vrati novega stoletja, saj je bilo dvajseto stoletje, stoletje krvi, nemirov in trpljenja. Cerkev pa doživlja, kljub vsem bridkostim in negotovostim, izreden trenutek Sv. Duha, ki nas na svojem pohodu varno vodi.
Ob svetlem zgledu, ki ga dajete naši mladini, pa le nismo obupali. Danes je res potrebna naša zaupna molitev in družinska krščanska vzgoja, da vzklije iz naše srede pogumen mladenič, ki bo prijel za plug in oral obubožano tržaško zemljo.
In zato smo danes srečni in se vam zahvaljujemo, da ste prišli med nas kot maziljenec Gospodov, ovenčan z najlepšo krono milosti in boste pomladili našo Cerkev in naš narod.
S škofom Metodom pa prosimo: Daj, o Gospod, tudi nam na Tržaškem, duhovnikov nam daj — svetnikov!
Po teh pozdravnih besedah mu je skavt v kroju poklonil cvetje. S cvetjem so počastili tudi zlatomašnika g. Širclja, Livij Valenčič pa mu je čestital: »Pozdravljeni v naši sredi! Veliko let je že preteklo, odkar ste kot goreč mlad duhovnik pristopili k oltarju Gospodovemu. Bogato in milosti polno je bilo vaše življenje. Zdaj pa ste, hvala Bogu, že pod samim vrhom, že v zarji Gospodovega šotora. Prejmite naše čestitke za ta vaš veliki življenjski jubilej in pogumni vzpon. Bog vas živi še mnoga leta!«
Svoje pevsko poslanstvo so združeni zbori odlično opravili. Pod vodstvom g. Andreja Vovka so dokazali visoko stopnjo pevske kulture in s tem mogočno povzdignili sveto bogoslužje.
Vemo, da večina ljudi v globini svojega srca naskrivaj hrepeni po Bogu; vendar je jasno, da se zavoljo norega načina življenja, kakršno je postalo naše, to hrepenenje iz dneva v dan manjša. Morda so v tem smislu izzvenele besede novomašnika, ki jih je večkrat ponovil: »Gospod,
Vsako manjšino že po naravi skrbi, kako bo obstala. Medsebojno povezuje svoje ude, ker ve, da bo le tako močnejša, uspešnejša in varnejša. Manjšinec mora biti delavnejši, solidnejši in podjetnejši od večinca. Mestece pa, ki je v sebi razdvojeno, nima vedre prihodnosti, saj se samo spodkopava. Zal med nami v zamejstvu ne manjka senc — in na eno bi rad pokazal; naj mi nihče ne zameri, če na tisto, ki me osebno zadeva.
Ko je Jože Koren v »Primorskem dnevniku« (PD) 20. feb. 1972 objavil obširno poročilo o goriški mohorjevki »Kuštrava glava« pokojnega, a takrat še živega Josipa Kravosa, je predgovor h knjigi in njegovega pisca enostavno prezrl.
V milanski reviji Uomini e libri 106 (nov.-dic. 1985) je Marko Kravos objavil literarni prikaz »Sloveni in Italia« in v njem navedel 20 imen, a tistega pisca je gladko izpustil (pa ne zato, ker bi se omejeval na domačine).
Ponedeljkov večer 17. marca 1986 v tržaškem Društvu slov. izobražencev (DSI), na katerem so bile predstavljene tri knjižne novosti celovške Družbe sv. Mohorja, med njimi tudi povest »Človek na pragu« tistega pisca, sta tednika Katoliški glas (KG) in Novi list (NL) izjemoma prešla z molkom.
Po lastni izjavi je Družba 5V. Mohorja omenjeno povest, izšlo z letnico 1985, poslala v oceno na 29 naslovov, tudi na KG in NL, a njuni uredništvi zatrjujeta, da je nista prejeli; zanju torej kakor da je ne bi bilo.
Silvana Valoppi je v imenu Tržaške knjigarne napisala v PD 11. dec. 1985 med
ostani z nami, ker se mrači in dan se je že nagnil...« Na mnogotere načine nam Bog govori, ob tej slovesnosti nam je spregovoril po besedah novomašnika. Bog daj, da bi poslušali Njegov glas in se velikodušno odzvali po zgledu letošnjih no-vomašnikov, ki naj jih Bog spremlja pri oznanjevanju veselega sporočila o božjem odrešenju.	F.	V.
Z GORIŠKEGA
XXVI. mednarodna pevska revija »C. A. Seghizzi«
Z razliko od prejšnjih let, ko je bilo to mednarodno tekmovanje proti koncu poletja, se je letos pričelo že v drugi polovici julija.
Najprej je bilo kot že običajno srečanje glasbenih strokovnjakov, ki so se pogovarjali o problematiki osnovne glasbene in pevske vzgoje, sledil je v torek 14. julija koncert v deželnem Avditoriju, naslednji dan, v sredo ob 20.30 pa je v dvorani Unione Ginnastica Goriziana nastopilo osem zborov, ki so tekmovali v kategoriji polifonskega petja. Vsak zbor je zapel štiri pesmi.
Nastopi so se nadaljevali v četrtek ob 16. uri in 20.30 (polifonija), v petek bo nastop ob 16. uri tudi iz polifonije, v soboto pa ob 9. uri in 15.30 iz folklore. Nagrajevanje bo v petek ob 20.30 iz polifonije, v soboto ob 20.30 pa iz folklore.
Nastopajo zbori iz naslednjih držav: Bolgarija, Kostarika, Češkoslovaška, Finska, Jugoslavija, Poljska, ZR Nemčija, Španija, Švedska, Madžarska, Sovjetska zveza in Italija.
Drugi koncert izbora deželnih glasbenikov
Romantično okolje palače Attems v Gorici je spet združilo ljubitelje glasbe na koncertu 11. julija, na katerem so v prvem delu prevladovali »lieder«, prav primerna glasba za tako okolje.
Sopranistka Lorella Grion, ki jo je na klavirju spremljal Antonio Stacul, je izvajala skladbe Schuberta in Brahmsa in jih je pevka vešče in ubrano podala.
Schumanov intermezzo »Buntenblatter« (Pisane skladbe), ki ga je na klavirju odigral Stacul, je bil prav tako privlačen.
V drugem delu sta izvajalca nanizala slavne arije iz znanih oper. Ubranost nastopajočega dueta se je še posebej izkazala v skladbi izven programa Schubertove »Marjetica pri kolovratu«.
Tretji koncert bo v ponedeljek 20. julija ob 9. uri v palači Attems. Nastopil bo kitarist Axel Boch iz Trsta. - L. Q.
»KATOLIŠKI GLAS« V VSAKO SLOVENSKO DRUŽINO!
drugim: «... v naših izložbah najdejo prostor vse najnovejše slovenske knjige ne glede na argument in svetovni nazor«. Toda prej navedena knjiga tistega pisca ni prišla ne v izložbo in celo na pult ne, dasi bi že slika na naslovni strani zamikala Tržačana.
»Izvestje srednjih šol na Tržaškem« pod uvodnimi besedami »Profesorji, ki poučujejo ali so poučevali na slovenskih srednjih šolah, so doslej izdali precejšnje število knjig in knjižic, ki niso šolske vsebine« redno prinaša zadevne novitete. A v pravkar izšlem za šolsko leto 1985-86 tisti avtor manjka. Podpisan: Robert Pe-taros.
Naj bo teh nekaj primerov dovolj. Vprašujem se: Kje je meja med ignoriranjem in nevednostjo na naših pluralističnih zamejskih tleh?
Iz dijaških let mi hodijo v spomin verzi iz Hamleta (IV, 4, Cankarjev prevod 1899):
Resnično velik je le tisti, kdor se ne gane brez velikega povoda; a ko mu je za čast, takrat bori se celo za bilko.
Ta bilka me je spodbodla, da sem napisal gornje vrstice. Naj bi taista bilka v imenovanih in tudi v vseh drugih, katerim daje delo in kruh kultura — v časnikarjih, urednikih, kritikih, založnikih, knjigarnarjih — poživila smisel za osebno čast; le-ta pa naroča tudi skrb za ohranjanje zgodovinskega spomina. Kličem sveži veter, ki bi pregnal to mlačno meglo samozadovoljstva ter predramil vest in z njo čut odgovornosti.
Vinko Beličič
Smisel'Jm"
Evangeljska spoznanja so kulturnemu življenju Zahoda dala novega vzpona. A čim višje se je človek s svojim razumom, obogatenem po razodetju, vzpenjal, tem globlje je začel padati: iz duhovnosti v materializem, iz vere v nevero, iz življenja v Boga v življenje proti Bogu. Ko se je Bog človeku razodel, ga je ta zavrnil: Non serviam - Ne bom služil! Skoraj bi mogli reči: Prvemu izvirnemu grehu padlih duhov in človeka v začetku sledi drugi izvirni greh: ponovno zavračanje Boga, novi odpad od Boga.
Temu bogokletju se mi postavljamo po robu s krščanstvom: z razodeto resnico o Bogu, o nadnaravnem svetu in življenju, o večnostnem cilju. Smisel »Drage« je prav v tem: Ob vedno popolnejših spoznanjih tuzemskih problemov zreti vedno znova v večnostno Resnico in v njeni luči uravnavati pota nas zemljanov, se učiti od večne Modrosti tega, kar je Bogu všeč, in na ta način reševati sodobno in prihodnje človeštvo, tudi slovenski narod. Če »Draga« udeležencem dvigne pogled ob vseh iskanjih zemskih vrednot tudi k nad-zemskim, dosega svoj cilj, ker s tem bistveno dopolnjuje, kar je dobrega in zdravega v današnjem slovenskem kulturnem prostoru. In če tisti, ki se je kdaj udeležimo, odidemo z nje bogatejši na tisti vrednoti, ki nam je v življenju kdaj celo bolj ali manj ogrožena: na veri v Boga, v nadnaravni svet, smo se vrnili okrepčani za nadaljnje človeka vredno življenje.
In če s to duhovno bogatijo, s to milostjo sodelujemo kot nje nosilci vsak v svoje, velikokrat z materialistično miselnostjo prenasičeno okolje, potem nam je življenje z Bogom in za Boga še posebno svetlo, kajti tedaj smo »luč od Luči«, luč, ki sveti v temi, in se nam res splača živeti.
(Iz pridige Ladislava Lenčka, predsednika SKA, v »Dragi« 1986).
> Šolski uspehi o
Mature v Trstu
DRŽAVNI ZNANSTVENI LICEJ »FRANCE PREŠEREN«
5. A razred: Barbara Čok (36/60), Paolo Di Marcantonio (60), Aleš Filippi (42), Peter Fonda (46), Lidia Glavina (44), Fabrizio Korošec (48), Aleks Košuta (40), Mara Pe-taros (56), Walter Piscanc (44), Borut Race (42), Corrado Rojac (57), Katja Slobec (38), Katia Superina (50), Cristina Ternovec (52), Martina Ukmar (40).
5. B razred: Matej Caharija (45/60), Ta-tiana Floreancig (48), Erika Grilanc (58), Leo Horvic (37), Vanja Jogan (36), Jaro Kozlovič (46), Kristina Mauri <42), Mitja Petaros (44), Valentina Počkaj (43), Gabriele Raseni (46), Elena Sancin (45), Izidor Sancin (45), Helena Sedmach (48), Damir Starc (37), Alja Sterni (46), Suzana Škabar (38), Loredana Umek (52), Ivana Venier (56).
DRŽAVNI POKLICNI ZAVOD »JOŽEF STEFAN«
Oddelek za tehnične električne in elektronske industrije: Marko Civardi (36/60), Diego Collerig (42), Branko Gruden (36), Damian Marsetti (44), Andrea Pangos (40), Denis Razem (48), Marko Tence (37), Mar-co Umari (36), Zdenko Vidau (38), David Zidarič (37), Marco Cocoravez (privatist, 38).
Oddelek za tehnike mehanske industrije:
Ervin Černuta (38/60), Maurizio Jeman (40), Stefano Kralj (44).
Oddelek za tehnike kemijske industrije:
Renato Anter (52), Tamara Cetin (48), Barbara Čok (40), Alenka Gorkič (38), Anna Pizziga (44), Alex Sedmak (42), Ingrid Sedmak (38), Eva Zerjul (50).
Na obeh zavodih so vsi maturantje izdelali.
Koristna brošura
Slovenski denarni zavodi v naši deželi, ki so povezani v bančno sekcijo pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju, so poskrbeli za izdajo brošure, ki obsega kratek pregled zakonskih predpisov o kreditiranju gospodarskih operaterjev.
Publikacija prinaša navodila gospodarstvenikom za srednjeročna posojila deželnega Mediocredita oziroma Krožnega sklada za gospodarske pobude, za posojila z jamstvom pokrajinskega in deželnega sklada, za obrtniška posojila Artigiancassa, kratkoročna posojila ESA in razna druga posojila, ki zanimajo trgovce, gostince, obrtnike in kmete ter seveda njihova združenja in zadruge.
Brošura je dvojezična ter jo bodo dopolnjevali, kadar bodo objavljeni novi zakonski predpisi oziroma kadar jih bodo spremenili.
SSk odločno za razčiščenje protislovenske gonje
V sredo 8. julija je pokrajinski svet Slovenske skupnosti v Trstu nadaljeval z analizo volilnih izidov in političnega položaja po volitvah, ki ga označuje dejstvo, da so bile pobude proti zaščiti Slovencev volilno narejene. To postavlja celotno slovensko manjšino pred pomembne in odgovorne izbire, katerim se SSk ne more in ne sme izmakniti.
V razpravi so prišli na dan predlogi za razne pobude in politične akcije v prihodnjem obdobju, da se protimanjšinske sile osamijo. Kar zadeva politično preverjanje med strankami koalicije na tržaški občini, je pokrajinski svet SSk potrdil dosedanje stališče stranke, da je treba vprašanje odgovornosti za vodenje protislovenske gonje, v katero so se vpletli tudi sami najvišji predstavniki občinskega odbora, razčistiti. Zato je delegacija SSk zahtevala odstop celotnega odbora z županom vred. Zaenkrat je dosegla, da po izglasovanju proračuna odstopijo vsi odborniki. Po njenem trdnem prepričanju bi moral odstopiti tudi župan, da bi se potem izvolil nov občinski odbor v celoti.
Ker ostale stranke niso dovolj pritiskale na župana, naj odstopi, si je SSk pridržala proste roke, da njen odbornik prof. Lokar odstopi istočasno z drugimi odborniki, a njegovo nadaljnje sodelovanje v novem občinskem odboru (če bo do njega res prišlo) je v danem političnem položaju izključeno.
SSk ne misli torej pozabiti na protislovensko gonjo, zato bo potegnila vse ustrezne politične zaključke in vabi še druge demokratične sile, naj ustrezno nastopajo in s tem ločijo svoje odgovornosti v zvezi z omenjeno gonjo.
Socialna in kulturna dejavnost Openske posojilnice
Delo Hranilnice in posojilnice na Opčinah ni omejeno le na zbiranje vlog, izdajanje raznih vrst posojil in opravljanje vsakovrstnih bančnih poslov, čeprav so to njene bistvene naloge, zaradi katerih je bila ustanovljena. Postavila si je še druge naloge vzajemne pomoči. Sem spadajo predvsem pobude gospodarskega, socialnega in kulturnega značaja, ki koristijo vsej krajevni skupnosti.
Tako občasno nudi pomoč nekaterim posebno važnim zadrugam in odborom ter pomaga pri pripravi raznih razstav. Nadalje podeljuje ob raznih priložnostih darila šolarjem in dijakom osnovnih in srednjih šol; podpore raznim dobrodelnim, kulturnim in športnim društvom; prispevke za nekatere literarne nagrade, razne publikacije in proslave; pokale za nagrajevanje na tekmovanjih in razstavah.
Upravni svet ima na voljo za take pobude in podpore znesek iz vsakoletnega poslovnega prebitka, ki ga določijo člani zadruge na občnem zboru po odobritvi letnega obračuna. Letošnji občni zbor je v ta namen določil 200 milijonov lir.
Upravni svet posojilnice prejema vse-polno prošenj za podpore in prispevke in jih preučuje na posebnih sejah, ki jih v ta namen skliče nekajkrat na leto. Seveda ne more ugoditi vsem, ker mora ostati v mejah, ki jih je določil občni zbor članov zadruge. Pri reševanju prošenj upošteva predvsem nujnost potrebe, za katero je prošnja vložena, ter pomembnost pobude in njeno koristnost za vso krajevno skupnost. Ne daje pa podpor za tiste potrebe, za katere morajo po zakonu skrbeti država in druge javne ustanove.
V prvi polovici tekočega leta (1987) je upravni svet posojilnice že odobril 15 prošenj za razna darila (knjižna in drugačna) šolarjem in dijakom osnovnih in srednjih šol v skupnem znesku 5.048.000 lir; 48 prošenj za podpore dobrodelnim, kulturnim in športnim društvom v znesku 65.040.000 lir; izdal kot prispevke k stroškom za nujna popravila kulturnih domov, cerkva, športnih igrišč ipd. 65.000.000 lir; prispevke za literarne nagrade, publikacije in predstave ter potovanja in nastope pevskih zborov za 26.750.000 lir. Za nagrajevanje na tekmovanjih in razstavah je podaril 47 pokalov, katerih skupna vrednost znaša dva milijona 150.000 lir. Posojilnica se je tudi obvezala, da krije stroške za analizo 30 vzorcev zemlje naših kraških kmetov z namenom, da se ugotovijo vrste ustreznih gnojil.
Posebej moramo omeniti ponatis knjige Vekoslava Špangerja »Bazoviški spome-
Kličem sveži veter
nik«, moderno opremljeno. Izdajo je založila Hranilnica in posojilnica na Opčinah, ki je primerno število izvodov poklonila svojim članom ter šolskim in drugim knjižnicam, ostali del naklade pa dala v prodajo, vendar tako, da bo izkupiček šel v dobrodelne namene.
Za nekatere prireditve (npr. novoletni koncert, nekatere predstave Slovenskega gledališča) in publikacije (npr. »Izvestje srednjih šol s slovenskim učnim jezikom«) pa je openska posojilnica dala podporo skupaj z drugimi slovenskimi denarnimi zavodi.
V prvi polovici tekočega leta je openska posojilnica že izdala za take prispevke vzgojnega, kulturnega in dobrodelnega značaja vsega skupaj nad 136.476.950 lir. Temu znesku pa bi morali prišteti še prispevke, ki so bili izdani za enake namene na način reklame.
Bazovica
Farno opasilo in ogled obnovljene dvorane. V župnijskem arhivu hranimo dokument »Bulla consecrationis« - Listina posvečenja bazovske cerkve iz leta 1633. V njej je zabeleženo, da je v cerkvi, ki jo je posvetil že leta 1336 škof Pace da Ve-dano, posvetil oltar v čast sv. Mariji Magdaleni in sv. Andreju apostolu 2. maja 1633 škof Pompej Coronini. Sedanjo cerkev, ki je bila zgrajena in blagoslovljena leta 1857 in oltar je posvetil v čast sv. Mariji Magdaleni 27. julija 1862 škof Jernej Legat. Poteka torej 125 let, odkar je bila bazovska cerkev posvečena sv. Mariji Magdaleni.
Bazovska župnija obhaja tako že stoletja praznik te župnijske zavetnice 22. julija. Tudi letos bo to praznovanje prihodnjo sredo. Ob 20. uri bo slovesna maša, pri kateri bodo sodelovali otroci kolonije Slokad v Dragi in domači cerkveni pevski zbor.
Po maši se bomo zbrali v obnovljeni župnijski dvorani, da si jo ogledamo in se srečamo ob petju in glasbi. Nastopil bo gropajski zbor Skala, otroci kolonije in ansambel Zvezde z Opčin.
Vabljeni domačini, župljani, starši otrok kolonije ter vsi prijatelji naše župnijske skupnosti. Vaša udeležba nas bo razveselila.
Sklad »Mitja Čuk« vabi v soboto 18. in nedeljo 19. julija na
VEČERNO VESELICO OB MORJU
z ansamblom Taims, osvežilno kapljico in z okusnimi jedmi pri TPK SIRENA v Barkovljah.
Zahvala
Po izredno doživeli Cirilmetodovi nedelji v Marijinem letu na Vejni pri Trstu, ob številni udeležbi članov ACM in vernikov se Apostolstvo sv. Cirila in Metoda prisrčno zahvaljuje novomašniku Jožetu Jakopiču in zlatomašniku Vladimiru Širclju, da sta med nami praznovala. Nadalje se zahvaljuje škofovemu vikarju dr. Lojzetu Škerlu, g. Bedenčiču za ozvočenje, g. Jožku Gerdolu, ki je vodil sprevod in številnim drugim duhovnikom. Uvala narodnim nošam in skavtom, ki so pripravili prošnje. Ne smemo pozabiti ljubeznivega g. Malalana, čuvarja svetišča, p. Rafaela Slejka za pomoč pri sprejemu gostov v župnijski dvorani, ge. Majowski in prijazne Prosečanke za pogostitev tako številnih gostov. Posebna zahvala Liviju Valenčiču, Združenemu kraškemu zboru, ki je prišel Z našega Krasa onstran meje v številu 120 pevcev in ki jih vodi Andrej Vovk, kaplan v Komnu, ter še mojstrici na orgle.
Nova diplomantka
Pred kratkim je na ekonomski fakulteti tržaške univerze diplomirala
gdč. MIRJAM KORŠIČ od Sv. Ivana Trstu. Čestitamo!
Sožalje
Župnijski pastoralni svet na Opčinah žaluje skupaj z župnikom ob smrti svojega zglednega člana inž. dr. Milana Sosiča. Težo trpljenja naj Bog poplača s težo slave vstajenja in življenja: ženi in otrokom naj obriše solze.
RAZNO
Biserna maša v Gorici
Prav na dan svojega mašniškega posvečenja pred 60 leti je g. Mirko Zorn daroval svojo biserno mašo v cerkvi sv. Ivana v Gorici. Krepko kot mladenič je po maši zapel »Hvala večnemu Bogu« za 60 let mašništva in za vse milosti, ki jih je prejel sam in po njem vsi verniki, katerim je bil dušni pastir.
Pridigal je msgr. dr. Fr. Močnik, ki je orisal jubilantovo življenjsko pot ter poudaril tudi to, da je med prvo svetovno vojno bil z družino begunec in kot tak bival v škofijskem zavodu sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano, kjer je tudi maturiral. Po uspešni maturi pa se je vpisal v goriško bogoslovje in postal mašnik 12. julija 1927. Pridigar je tudi podčrtal potrebo po novih duhovniških in redovnih poklicih. Toda tu bi morah pokazati še prej na drug problem in sicer na problem naših družin, ki so vedno bolj »jalove«, tj. imajo vedno manj otrok. Od kod naj pridejo poklici, če ni otrok? Zaradi tega bi najprej morali moliti za zdrave krščanske družine.
Med mašo je na koru pel mešani zbor mestnih pevk in pevcev pod vodstvom prof. Jericija, orglal pa je bogoslovec Karlo Bolčina.
K jubilantovi maši so se poleg goriških vernikov odzvali tudi skoro vsi njegovi sobratje iz štandreškega in devinskega dekanata; prav tako so bili pri maši predstavniki iz župnij, kjer je jubilant bil za dušnega pastirja. Zastopani so bili: Cerkno, Deskle, Breginj, obe župniji v Karniji ter Mirnik in Skriljevo. In seveda sestre Čudodelne svetinje, saj je sedaj njihov gost. Vsi ti so bili nato povabljeni tudi na kosilo v Zavodu sv. Družine.
Seja goriškega pokrajinskega sveta SSk
V sredo 8. julija se je sestal v Gorici pokrajinski svet Slovenske skupnosti za Goriško. Sklical in vodil ga je pokrajinski predsednik Gradimir Gradnik.
Uvodno poročilo je podal pokrajinski tajnik Marjan Terpin; vključil je vso problematiko, ki je nastala ob zadnjih političnih volitvah, ko se je deželna SSk povezala s Sardinsko akcijsko stranko in nekaterimi skupinami na jugu Italije. Ni dvoma, da je vodstvo SSk težilo za tem, da bi tudi v takem neenakem volilnem boju bila prisotnost Slovencev povsod kar najbolj zaznavna. Vendar bo treba v bodoče vse bolje opredeliti stališča in vzpostaviti taka zavezništva, ki so za Slovence v Italiji perspektivna.
Po poročilu se je razvila obširna debata, ki je osvetlila to zadevo z različnih zornih kotov. Iz diskusije je izšla skupna želja, da se podpre zaključke zadnjega deželnega tajništva SSk, ki je ugotovilo, da so se razhajanja znotraj stranke razčistila in da je skupna volja večine članov SSk ponovno vzpostaviti enotnost akcije, da se primemo pripravimo na bližnje deželne in pokrajinske volitve, ki so življenjske važnosti za slovensko stranko.
Sovodnje
Se o občinskem prazniku. Kot smo že
poročali, je letos organizacijo praznika prevzelo KD Skala iz Gabrij. Na društvenem prostoru je potekal nogometni turnir med mladimi in starimi, ki so se ga udeležile štiri ekipe.
V nedeljo 21. junija je nastopila folklorna skupina »Tine Rožanc« iz Ljubljane, za zabavo pa je skrbel ansambel Taims z Opčin. Ni pa zaradi tehničnih težav v četrtek 25. junija v občinski telovadnici v Sovodnjah nastopil napovedani Slovenski oktet.
2e desetič se je v Gabrjah vršilo tekmovanje koscev v moški in ženski zasedbi in sicer v nedeljo 28. junija. Ugodno vreme je privabilo veliko gledalcev. Kosci so bili porazdeljeni v štiri skupine po tri osebe. Gabrci so zasedli prvo mesto, Kr-minci drugo, Sovodenjci tretje, Škofjedo-čani pa četrto. Nastopili sta tudi dve ženski. Posebna komisija je ocenila najprej pripravo (klepanje), nato pa hitrost in natančnost košnje.
Posebno so vsi z zanimanjem čakali na »imenitne« kosce. To so bili sovodenjski župan Vid Primožič, goriški Antonio Sca-rano, števerjanski Ivan Humar, zagrajski Romano Zilli, novogoriški Danilo Basin, odbornik dolinske občine Germano Švara in jugoslovanski konzul v Trstu Dušan Jakomin.
Popoldne je popestrila folklorna skupina
iz Sovodnja pri Škofji Loki, za ples pa je poskrbel ansambel Lojzeta Slaka, ki je godel pozno v noč. Na prazniku je sodeloval tudi odsek krvodajalcev iz Sovodenj, ki je pripravil bogat srečolov.
Naj še povemo, da je občinska uprava letos na razstavi domačih vin preskrbela steklenice z dvojezičnimi napisi, kar je hvalevredno. Narisan je železniški most pri Rubijah in dvojezičen napis: Občina Sovodnje ob Soči - 7. razstava domačih vin, nato pa še ime in priimek vinogradnika ter vas, kateri pripada.
K poročilu o slavnostni seji v sredo 24. junija naj bi dodali, da so bili tudi predvajani diapozitivi o življenju, zanimivostih in zgodovini gabrskega območja; ne zdi se nam pa pošteno, da je »Primorski dnevnik«, ko je o tem poročal, zamolčal delovanje odseka krvodajalcev iz Sovodenj, ki ima od leta 1984 svoj sedež v prostorih KD Skala v Gabrjah. - R. D.
Popravljamo. V poročilu o občinski seji
30.	junija je bilo v zadnji številki našega lista zapisano, da je med drugim občinski svet namenil beneškemu študijskemu centru Nediža ob prireditvi natečaja »Moja vas« prispevek dveh milijonov lir. Dejansko jih je namenil 200.000.
Števerjan
Denar za ureditev vodovoda. V ponedeljek 13. julija je državni podtajnik Giorgio Santuz obvestil predsednika Briške gorske skupnosti Hadrijana Corsija, da je rimska CC.DD.PP. dodelila števerjanski občini skupnih 236 milijonov lir posojila za dokončno ureditev števerjanskega vodovoda.
Kot znano, je prejšnja uprava SSk v Šte-verjanu pričela s preurejanjem vodovoda, a je ostal nedokončan del na Jazbinah. V tem smislu je ukrepala rimska CC.DD.PP. na posredovanje omenjenega podtajnika. Slednji pripada Krščanski demokraciji, stranki, ki je prejela ob zadnjih političnih volitvah v Steverjanu največ glasov. On sam je prejel, poleg Rebulle v tej občini največ preferenc.
Razpis
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu razpisuje letno študijsko štipendijo v počastitev pok. .Mihaela Flajbana, ki bo znašala 2.000.000 lir letno in bo trajala vso redno študijsko dobo, v kolikor bo koristnik zadostil pogojem pravilnika. Štipendija je namenjena slovenskim zamejskim visokošolcem, kateri se bodo vpisali na tržaško ali videmsko univerzo v akademskem letu 1987/88.
Za letošnje akademsko leto SDD predvideva možnost, da se podeli še ena štipendija tudi slovenskim visokošolcem, ki so že vpisani na deželni ali na kaki drugi univerzi.
Za podrobnejša pojasnila o pravilniku in roku vlagan ja prošenj naj se interesenti javijo na sedežu društva v Trstu, ul. Machiavelli 22, II. nadstropje, tel. 65612, in to vsako sredo od 16. do 18. ure.
Žičnica na Sv. Višarje
Na dan sv. Janeza Krstnika 24. junija je bila tudi letos uradno odprta višarska božja pot, a žal nova žičnica še vedno ne deluje. Obljubljajo, da bo po raznih pregledih in zadnjih delih okrog poslopja stekla konec tega meseca. Z ozirom na prejšnjo bo velika pridobitev, saj bo v eni uri prepeljala v malih kabinah, ki jih je 25 in neprestano krožijo, 800 oseb namesto dvesto v prejšnji gondoli za 35 romarjev in izletnikov.
V poletju je sv. maša vsako nedeljo ob
12.	uri, ki jo opravlja p. Filip OFM. Tisti, ki bi pred odhodom na Sv. Višarje radi vedeli, ali žičnica že deluje, se lahko obrnejo glede urnika in tarife na tel. št. (0428) 60124.
Časnikarji — žrtve diktatur
V Južni Ameriki so skoro v vseh državah bolj ali manj diktatorski režimi raznih barv. Diktature pa ne trpijo svobodnega tiska. Zato vse diktature preganjajo in morijo časnikarje. Od 1970 do 1986 je v Latinski Ameriki bilo ubitih 211 časnikarjev, 150 jih je pa pogrešanih. Pojav zajema vse države Južne Amerike, tako Pinochetov Cile kot Castrovo Kubo, tako Argentino kot Brazilijo.
Še en glas po zadnjih volitvah
Ze ves povolilni čas poslušamo in beremo izjave raznih bolj ali manj odgovornih o uspešnosti in neuspešnosti tega demokratičnega soočanja. Ce je kdo bil uspešen, je to seveda njegova zasluga; v nasprotnem primeru so temu krivi drugi. Tako nekako kot tisti kmet, ki je za dobro letino hvalil lastno sposobnost; če je pa ta bila slaba, je dolžil Boga.
Nekaj podobnega se godi v vrstah SSk. Kar na lepem so nekateri odkrili, da je za neko razdvojenost med volivci oz- za delni neuspeh ob 14. juniju kriv Katoliški glas odnosno njegov glavni urednik. Ta list, o katerem se v določenih krogih g o-gori, da je neznaten, nepomemben, je čez noč postal osrednja točka vsakovrstnih namigovanj.
In kaj se je pravzaprav zgodilo? Njegov glavni urednik je napisal članek, potem ko je na televiziji poslušal Sardinca Colum-buja, ki ja naravnost porazno predstavljal votivni program svoje stranke. Tudi sam sem poslušal in gledal tega veljaka in sem bil kar zbegan nad njegovimi izjavami. In kaj je še naredil glavni urednik od vseh neodvisnega Katoliškega glasa? Ker tivimo v demokraciji, je pač dal na papir svoje mnenje kot navaden državljan-voli-vec. Zgodilo pa se je, da to mnenje ni sovpadalo s površnimi sklepi vodstva SSk glede povezav v volivni kampanji. In to je vse. Ko bi bila povezava stoodstotno uspela, bi vse to šlo mimo, tako pa...
Vendar se vprašam: Sme vsak volivec misliti s svojo glavo in povedati svoje mnenje o nečem, kar se mu ponuja kot edino zveličamo? Ker smo v demokraciji, je to možno. Zakaj potem tak vihar nad mnenjem nekoga, ki je bil toliko pogumen, da ga je javno izpovedal.
Pravijo, da je bilo malo predvolivnega časa na voljo. To je pač pahljača, za katero bi se marsikdo rad skril in zakril svojo delno togost in neelastičnost v politiki. S togo linearno politiko namreč stranka ne bo prišla nikamor. Slovenski volivec hoče, da bo njegov glas čemu koristil in ne da bo vržen vstran, zlasti ob državnozborskih volitvah.
Res je, da je politični položaj na Goriškem in Tržaškem dokaj različen. Res pa je tudi, da so številni tržaški volivci volili vse nekaj drugega kot so bile uradne smer-
PRISPEVAJTE ZA NOVO TELOVADNICO V GORICI!
S TEM POMAGATE OHRANITI NAŠ ROD ZA PRIHODNJE TISOČLETJE.
Izletnikom v Anglijo
Izletniško potovanje v Anglijo v priredbi Katoliškega glasa se naglo bliža.
Odhod v ponedeljek 27. julija ob 6,30 s Travnika v Gorici. Avtobusa vozita po Corsu Italia, železniški podvoz pri goriški postaji, skoz Standrež, skoz Sovodnje do križišča ob vodnjaku v Gabrjah. Manjši avtobus zavije ob cerkvi v Sovodnjah proti Tržaški cesti, se ustavi pri gostilni Ožbot v Rupi in nato nadaljuje pot v Gabrje. Zadnji postanek je v Doberdobu pred župniščem, kjer se pridružijo izletniki s Tržaškega. Če kdo pride z lastnim avtomobilom, ga lahko po prijazni naklonjenosti domačega g. župnika pusti na župnijskem dvorišču.
Na upravi Katoliškega glasa so že na voljo potovalke in seznam vseh hotelov, kjer bomo prenočevali s telefonskimi številkami vred. Dvignite potovalke pravočasno! Obenem ob sprejemu potovalke naj vsakdo pove, če se namerava udeležiti folklorne večerje 3. avgusta zadnji večer v Londonu v svetovno znanem »Beefeater«. Doplačati je treba 35.000 lir. Izletniki iz Trsta in okolice naj potovalke dvignejo v knjigarni Fortunato.
Naj nihče ne pozabi doma veljavne osebne izkaznice! Ta zadostuje, seveda pa se lahko vsakdo posluži tudi potnega Usta.
Denar, ki ga bomo uporabljali: v Avstriji pijača pri kosilu v Salzburgu v šilingih; v ZR Nemčiji pijača pri večerji in kosilu v nemških markah; v Belgiji (48 ur) belgijski franki; v Angliji funtšterling; v Franciji (dve večerji in dve kosili) francoski frank; v Švici ena večerja, švicarski frank.
niče SSk in, če hočete, tudi daleč od nasvetov Katoliškega glasa.
In za vse to naj bi nosil krivdo Katoliški glas, ki je neodvisen list, in njegov glavni urednik! Gospodje, bodimo resni, poglejmo stvarem v oči in ne pretakajmo krokodilovih solz, ki nikogar ne prepričajo.
Kot šibka stranka, se SSk mora povezati z nekom, vendar z beležnico v roki: ta da toliko, oni drugi pa toliko; jaz dam sedaj tebi, prihodnjič daš ti meni. To je politika, vse drugo pa idealna utopija in pobožne želje. Manjšinska politika se dela na podlagi točno določenega daj-dam.
Ne vem, če bodo te misli koga razdražile. Izjavljam, da to ni bil moj namen. Želel sem le povedati svoje mnenje, podobno kot so drugi izrazili svoje; demokratično. če komu to ni prav, ima tudi demokratično pravico, da se z njim ne strinja.
Ne delajmo pa iz tega tragedije. Kar se je zgodilo, se je zgodilo. Naj bo šola za prihodnost. Tudi to je znak življenjskosti v stranki in med somiišljeniki. Življenje gre naglo naprej, zato se ne ustavljajmo preveč ob tem, marveč z jasnejšimi pojmi glejmo naprej. Nikjer ni zapisano, da bodo v SSk cvetele samo rožice. Pokažimo zrelost in se izognimo trnju, ki bi nam rado raztrgalo našo demokratično obleko.
DAROVI Za Katoliški glas: N. N., Trst 10.000; Antonija Kogoj, Gorica 14.000 lir.
Za moški zbor »M. Filej«: O. V. ob 55. obletnici smrti svoje mame in 35. obletnici smrti mačehe 100.000 lir.
Misijonski brat iz Casale Monferrato (Al): za eno sv. mašo »za rajne brate domobrance, ki so padli za križ sveti in svobodo zlato« 10.000 in za »Katoliški glas«
10.000 lir.
Za obnovitev svečnikov v cerkvi v Gabrjah: K. K. 50.000 lir.
Za novi tlak v cerkvi na Vrhu: Remo Devetak. Vrh (47/a) 100.000 lir.
Za cerkev v Nabrežini: Širca 40.000; Starc-Rojc 50.000; Mosetti 40.000; bolniki 40.000; ob pogrebu Igorja Zaccaria 60.000; namesto cvetja na grob pok. Igorja De Corradi 100.000; De Stefani 100.000; Radovič 10.000; Rosati 10.000; Solinas 10.000; Caharija 5.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: družina Bercč-D’Aronco ob žalostnem dogodku 100.000; N. N. 10.000 lir.
Mama Vera v spomin na Giorgiota Zupančiča za Katoliški glas 25.000 in za Mladiko 25.000; v spomin istega Grazia Gerdol za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu
50.000 lir.
Za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu:
Nadja Žerjal z družino ob drugi obletnici smrti dragega očeta Mariota Dolenca 50.000; Lija Bak v spomin na moža Vladi-mira 50.000 in v spomin na Jurija Zupančiča 50.000; v spomin na Štefanijo Dovgan: Mirjana Parovel 10.000, Lija Bak 10.000, Livija Kocijančič 20.000 in Albina Lozej
20.000 lir.
N. N., Boršt: za semenišče v Vipavi
20.000 in za Sv. goro 10.000 lir.
Za obnovo fresk v cerkvi v Bazovici: Mihaela Križmančič v spomin Angela 100.000; šolske sestre. Trst 10.000; N. N.. Trst 30.000; Franc Križmančič 5.000 lir.
Za popravilo cerkve pri Ilirski Bistrici: Marija Mantegna 100.000 lir.
Vsem podpornikom našega lista Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Mo M A
Spored od 19. do 25. julija 1987 Nedelja: 830 Kmetijski tednik. 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Pregled slov. tiska v Italiji. 10.15 Mladinski oder: »Rdeči lev«. 11.45 Vera in naš čas.
12.00 Poletni variete. 14.10 Na počitnice.
15.00 Na obisku pri cvetličarju Srečku Orlu. 16.00 Glas harmonike. 17.00 Klasični album.
Ponedeljek: 8.10 Izbor literarnih srečanj. Drago Jančar. 9.00 Otroški kotiček: Okno v živalski svet. 10.10 Koncert RAI iz Milana. 12.00 Zapiski s poti. 13.20 Zbor L. Perosi iz Fiumicella. 16.00 Poezija slovenskega zahoda. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Klasični album. 18.00 Kmetijski tednik.
Torek: Izbor iz razprav o slovenski kulturni stvarnosti. 10.10 Koncert RAI iz Milana. 15.00 Mladi mladim. 16.00 O ljubezni v književnosti. 17.00 Kulturna kronika. 18.00 O. VVilde: »Jetniška balada iz Readinga«.
Sreda: 8.10 Izbor iz srečanj z ljubitelji knjige. 10.10 Simf. orkester RTV Ljubljana. 12.00 Oddaja o življenju z naravo. 13-20 Mešani zbor T. Tomšič iz Ljubljane.
16.00 S poti po Afriki. 17.00 Klutuma kronika. 17.10 Klasični album. 18.00 Obrazi in utrinki iz slovenske proze.
Četrtek: 8.10 Izbor iz literarnih srečanj.
9.00 Otroški kotiček: Kekčeve zgodbe. 10.10 Godalni kvartet Glasb, matice. 12.00 Na obisku. 16.00 Poezija slov. zahoda. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Klasični album. 18.00 Mlada Soča in primorska društva v predvojnem času.
Petek: Izbor oddaj iz naše žive stvarnosti. 10.10 Koncert v goriškem Avditoriju.
12.00 Na počitnice! 13.20 Moški zbor S. Kosovel iz Ajdovščine. 15.00 Iz filmskega sveta. 16.00 Razmišljanja ob slovenskih ljudskih pravljicah. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Klasični album. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Simfonični orkester avstrijskega radia. 12.00 Glas iz Rezije. 16.00 Pesmi za poletni čas.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Klasični album. 18.00 Poletni variete.
V Litvi so molili za jetnike vesti
Kljub prepovedi državnih oblasti je katoliška Cerkev v Litvi priredila od 23. do
31.	maja molitveni teden za vse zaprte duhovnike in druge jetnike vesti. Po poročilih litovskega informacijskega centra v New Yorku je v sovjetskih zaporih ali delovnih taboriščih 36 političnih jetnikov iz Litve, med njimi tudi trije katoliški duhovniki.
Veliko romanje na Slovaškem
Za začetek marijanskega leta so slovaški katoličani romali v zahodnoslovaško Marijino svetišče Šastin. Romanja se je udeležilo okrog 40.000 vernikov, med njimi veliko mladih. Romarjem je spregovorila tudi m. Terezija, ki je nepričakovano za kratek čas prišla v ta romarski kraj, kjer se časti zavetnica Slovaške. Ob tej priložnosti je m. Terezija tudi obiskala hudo bolnega škofa Gabrisa iz Trnave.
OBVESTILA
Razpis natečaja. Občinska uprava v Sovodnjah ob Soči je razpisala javni natečaj na podlagi naslovov in izpitov za mesto občinskega delavca. Prošnje za pripustitev k natečaju morajo dospeti v urad tajništva do 13. ure 4. avgusta 1987.
Izlet v Toskano (Firence, Siena, San Gi-miniano) v dneh od 28. do 30. avgusta priredi za svoje člane in prijatelje pevski zbor Rupa-Peč. Prijave sprejema (na voljo je še nekaj prostih mest) Nadja Kovic, Rupa, u. Buonarroti 31, tel. 882285.
Slovenska zamejska skavtska organizacija sporoča, da se bo tabor B za vejo izvidnikov in vodnic vršil v Cerovem Logu pri Šentjerneju na Dolenjskem od 20. julija do 3. avgusta. Odhod izpred železniške postaje v Sežani ob 7. uri. Zbiranje ob 6.45. Uro povratka bomo še naknadno sporočili. Obiski samo v nedeljo 26. julija.
SLOKAD vabi starše, naj vpišejo otroke v drugo izmeno kolonije v Dragi, kjer bodo otroci gotovo preživeli prijetne, vesele in zdrave počitnice. Druga izmena prične
27.	julija in traja 25 dni. Oglasite se v Slomškovem domu v Bazovici ali v koloniji v Dragi, po tel. tudi na št. 040/226117. Obisk je še to nedeljo 19. julija. O proslavi 40-letnega delovanja Slokada bomo poročali prihodnjič.
■
Za misijone: Terezija Bembi 50.000; Rafaela Ferfolja, Trst 10.000 lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Ob bridki izgubi
inž. Milana Sosiča
dolgoletnega podpredsednika in predsednika Hranilnice in posojilnice na Opčinah, izrekajo iskreno sožalje soprogi, otrokom in ostalim svojcem
Upravni in Nadzorni odbor, ravnateljstvo in uslužbenci Hranilnice
Trst, 15. julija 1987