[Naj V j I v Zdrufcnk drimh V«fctav*aleto . . . $6.00 Za poi leta .... . $3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za mosematro celo leto $7.00 ] NARODA list slovenskih delavcev ? AroerikL The largest Slovwiu Dmil/ in the United Stoto«. Imedemyday except Sunday« and lpgal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 5-1242 Entered h Second Glasi Matter September 21,1903, at the Post Offloe at Vow Tork, N. Y, uder lot of Oonemi of March 3.1879. TELEF0H: OHeliea 1-124 No. 201. —Stev. 201. NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 27, 19 37-PETEK, 27. AVGUSTA, 1937 Volume XLV.—Letnik XLV, ROOSEVELT VZTRAJA PRI JUSTICNIREFO "vsak senator ima prosto vouo in pravico izražanja; pravi gen. poštni mojster Predsednik je podpisal kompromisno predlogo. — V svoji izjavi poudarja pomanjkljivost v pravosodju. — Po mnenju generalnega poštnega mojstra bodo z nezvestimi narodnimi zastopniki obračunali volilci. — Vsa dežela je za Roosevelta. Na severu ne morejo Japonci nikamor WASHINGTON, D. C.t 26. avgusta. - Predsednik Roosevelt je naznanil, da je še vedno cilj njegove vlade reorganizacija zveznega najvišjega sodišča. Tozadevno izjavo je podal skupno s svo-. jim naznanilom, da je podpisal predlogo, ki ima namen izboljšati postopanje nižjih zveznih sodišč. "5. februarja sem kongres opozoril na potrebo skrbne in temeljite reforme našega sodnijskega postopanja in sem mu predložil poskusne načrte, v katerih so bili popisani bistveni cilji," pravi predsednik v svoji izjavi. "Ti cilji, katere smatrajo državljani po veliki večini za potrebne, slone na zahtevah velikega in naraščajočega naroda. Z veliko skrbjo smo opazovali vedno večji prepad med narodom na eni strani in med sodišči in odvetniki na drugi strani, prepad, katerega so naši najboljši sodniki in odvetniki spoznali in obžalovali. Komaj je mogoče dvomiti, da je naš narod postal nasproten počasnemu in negotovemu sodnijskemu postopanju." Generalni poštar Farley je na časnikarski konferenci rekel, da bo narod odločil o reorganizaciji sodišč in o drugih predlogih New Deal a. Farley je rekel, da bodo uporni senatorji in poslanci imeli velike težave svojim volilcem pojasniti svoje sta-1 šče v kongresu. Predsednik je rekel, da so v kompromisni predlogi opuščene naslednje zahteve prvotne predloge: I. Opuščen bo vsak poskus olajšati breme, ki sloni na ramah najvišjih sodnikov. 2. Ne dotika se problema starih in onemoglih sodnikov, ki se ne poslužijo svoje pravice, da prostovoljno stopijo v pokoj s celo plačo. 3. V zvezna sodišča ne bo vbrizgana sveža kri. EKSEKUCIJE SOVJETSKIH IZDAJALCEV V L jeningradu je bilo u-stred jenih 9 tovarniških uradnikov. — Aleksej Rykov v smrtni senci. MOSKVA, Rusija, 25. avgusta. — Kot pravi list " Leni ngradskava Pravda" z dne 23. avgusta, je bilo ustreljenih 9 tovarniških uradnikov. Krat ko porodilo ne pove, kakor-šna uradniška mesta so zavzemali, toda iz značaja obtožbe je mogoče sklepati, da so se nahajali na visokih mestih. Vsi so bili nastavljeni v tovarnah, ki so velike GREEN ZAČa ČISTITI SVOJO ORGANIZACIJO Proti državni Federaciji v West Virginiji namerava najstrožje nastopiti, ker ni hotela izključiti dele g a t ov k CIO. pripadajočih unij. ATLANTIC CITY, N. J., 26. avgusta. — William Green, predsednik Ameriške Delavske Federacije, je rekel včeraj, da-bo najodločneje nastopi1! proti Federaciji v West Virginiji, ker ni hotela izključiti delegatov tistih unij, ki pripadajo C.I.O. Jutri bo pu-vojaške | zval na odgovor Johna B. East.- železničarji so zapretili s štrajkom važnosti, kakor 8 uradnikov, ki I ona, predsednika westvirginj-so bili v Ljeningradu ustrelje-1 ske državne Federacije. Green ni prejšnji teden. J ji bo odvzel carter ter skušal WASHINGTON, D. C., 26. avgusta. — Generalni poštni mojster Farley je rekel danes časni-Karj^m, da se administracija ne bo maščevala nad demokratskimi poslanci in senatorji, ki so se izneverili predsedniku ter glasovali proti reformi najvišjega sodišča. Toda tem ljudem bo težko, ko bodo stopili pred svoje volilce ter jim bodo skušali dopovedati, čemu so zavzeli tako stališče. Predsednik demokratskega narodnega odbora se ni hotel pridružiti zahtevi senatorja Guffeya, da morajo biti senatorji, ki so se uprli predsedniku, pri prihodnjih volitvah poraženi. — Vsak član zveznega senata, — je rekel Farley, — ima prosto voljo ter ima pravico izražati se tako ali tako o tem ali onem vprašanju. Jaz nočem nikogar hvaliti in nikogar grajati. Vprašanje, če je Guffey govoril v imenu vlade, je Farley odločno zanikal ter označil kot skrajno priskutno prerokovanje predsednika republikanskega narodnega odbora, Johna Ha-miltona, da bodo imeli pri prihodnjih kongresnih volitvah republikanci velike uspehe. Farley je v zadnjih treh mesecih obiskal šettin-Štirideset ameriških držav ter se prepričal, da je predsednik še vedno vsepovsod istotako priljubljen, kot je bil pri zadnjih volitvah. Obdolženi so bili, da so povzročili celo vrsto razstreli), ki so zahtevale mnogo žrtev. Četudi ni znano, kdaj prideta pred sodišče bivši urednik "Izvestij" Nikolaj Buharin in bivši predsednik ljudskih komisarjev (ministrski predsed-...inik) Aleksej Rj-kov, so njuna imena pogosto imenovana v člankih sovjetskih listov, ki objavljajo zgodovino opozicije. Nek list pravi, da sta Mihael Buharin in Nikolaj Ulja-nov oškropljena s krvjo Serge j a Kirova, ker sta bila Troc-kijeva pristaša. Medtem pa se vrše važne premembe v sovjetski vladi. Tako je mesto Valerija I. Mež-lavka postal komisar za težko industrijo dosedanji prometni komisar Lazar M. Kaganovič, Mežlavk pa je bil postavljen na čelo novega komisarjata za izdelovanje strojev. Kaganovič in Mežlavk sta najboljša sovjetska uradnik priti do njenih knjig in premoženja. Na konvenciji državne Federacije v Parker^burgu, ,W. Va., je 500 do 600 delegatov, članov United Mine Workers, ki so seveda v zvezi z C. I. O. JAMESTOWN, N. Y., 2G. avgusta. — William Green, je naslovil na konvencijo državne Federacije pismo, v katerem pravi, da je dobila A. F. of L. zadnji čas toliko članov, da je nadomeščena izguiba, ki je na stala z izključitvijo C. I. 0. organizacij. V finančnem pogledu ni bila A. F. of L. še nikdar tako močna kot je sedaj. ANDREW MELLON UMRL Bivši ameriški zakladni.ški tajnik Andrew W. Mellon je sinoči umrl. Star je bil 82 let ter je veljal za enega najbo-in "njuno" delo "je" za so^etsTo' l^jših Amerikancev unijo dvojne vrednosti, odkar je prezgodaj umrl Gregorij K. Ordžonikidze. Kaganovič je prvič pokazal svoje velike zmožnosti, ko je zgradil poduiično železnico v Moskvi. S tega mesta je bil poklican v komisarjat za železnice, ko so bile železnice v tako žalostnem stanu, da je bilo zadržano delo po vseh industrijah. Tudi Mežlavk je najboljši sovjetski uradnik, ki je opravljal najvažnejše posle v vseh gospodarskih uradih sovjetske unije. V svojem uradu bo imel pod svojim vodstvom tovarne za avtomobile, traktorje, lokomotive, železniške vozove, po-ljedeljsske stroje in splošno vse stroje. Podrobnosti o njegovem življenju in smrti prinesemo jutri. naroČite se na 44 glas NARODA" NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEvHIK V AM > SIMLA MILAN, Italija, 23. avgusta. — V poslopje tukajšnje o-pera "La Scala" je udarila strela. Poslopje je začelo goreti, toda ogenj so kmalu pogasili. Malo pozneje je tekom hude nevihte udarila strela v hišo, v kateri izdaja Mussolini svoj časopis. Povzročena škoda ni velika. Železniške družbe jim nočejo povišati plače za dvajset odstotkov. Zvezna vlada bo posegla vmes. — 60 dni odloga. CHICAGO, 111., 26. avg. — 350,000 železničarjev (strojevodij, kurjaeev in kondifktor-jev) je zapretilo s stavko, ker železniške družbe nočejo ugoditi njihovim zahtevam ter jim zvišati plače za dvajset odstotkov. Zastopniki 86 velikih železniških dru#b in zastopniki že-lezničarskilh bratovščin so se tri tedne pogajali; včeraj so se pa pogajanja razbila, ko je v imenu železniških družb izjavil H. A. Enochs, da bi bilo zahtevano zvišanje za družbe "usodno in pogubno". Zastopniki bratovščin so podali nato naslednjo izjavo: — Delavskim organizacijami torej nič drugega ne preostaja kakor določiti dan in uro, kdaj bodo njihovi člani poklicani z dela. Vodstvo organizacij ima pravico to storiti, kajti 97 odstotkov članov je glasovalo za štrajk, če bi se pogajanja izjalovila: A. F. Whitney, predsednik bratovščine trainmenov, je o-pozoril svojetovariše na dejstvo, da vlada lahko stavko prepreči. Posebna zvezna postava namreč določa, da mora poseči vmes železniška posredovalna oblast, če to zahteva ta ali ona stranka. Ako posredovalna oblast nima uspeha, lahko imenuje predsednik poseben razsodiščni odbor, ki mu mora v teku tridesetih dni poročati o položaju. Železničarji smejo zastavkati šele trideset dni zatem, ko poda razsodiščni orfbor svoje 'poročilo. Potemtakem bi bila torej stavka najmanj za šesetdeset dni odgodena. PREDSEDNIKOVA MATI V AVSTRIJI INOMOST, Avstrija, 24. avgusta. — Mrs. James Roosevelt, mati ameriškega predsednika, je v jezeru Haldensee u-jela tri funte težko ščuko. Pozneje se je od*peljala z avtomo bilom v Luzerne v Švici. JAPONSKA JE ZABL0KIRALA KITAJSKI PROMET OB OBREŽJU TOKIO, Japonska, 26. avgusta. — Kot poroča pDnska časnikarska agentura "Domei", je Japonska odredila blokado vsega kitajskega parobrocl-stva. Blokado je razglasil admiral Kioši Hasega-va, ki poveljuje tretjemu japonskemu brodovju v kitajskih vodah. Blokada velja samo za kitaj ske, ne pa za tuje ladje. ">S tem izjavljamo," je raz glasil admiral Hasegava, "da bodo japonske bojne ladje pod mojim poveljstvom v sredo od 6. zjutraj naprej ustavile ves kitajski uradni in privatni pomorski promet ob kitajskem obrežju. Toda ladjam tretje stranke in tudi japonskim ladjam ne bo prepovedano voziti v blokadnih vodah." Admiral je določil blokado na razdaljo 800 milj od sever-nega ustja reke Jangce v severni višini Nankinga pa do Svatova na jugu. List "Kokumin", ki je glasilo japonske armade in skrajno naejonalistično, svari Zdr. države, da se strogo drže "previdne" politike v nenapovedani vojni. ŠANGHAJ, Kitajska, 26. avgusta. — Japonska je včeraj udarila Kitajsko z novim orožjem, pomorsko blokado, proti kateri se Kitajska ne more braniti. Po siplošnem mnenju bo Kitajska vsled te blokade mnogo trpela, kajti navzlic temu, da Japonska ni napovedala vojne, je bilo vojno stanje raztegnjeno skoro čez celo Kitajsko. Četudi pa je vsled blokade vstavljeno vse kitajsko paro-brodstvo, kitajska armada v Nangrhaju in na severu ne bo ovirana v Svojih operacijah. Tuji opazovalci so mnenja, da si bo mogla Kitajska proti blokadi pomagati s tem, da se bo posluževala svojih pristanišč severno in južno od blokadne točke. EGIPTOVSKI KRALJ SE ŽENI KAIRO, Egipt, 24. avgusta. — Mladi kralj Faorouk I. bo v kratkem po starih običajih javno zaročen v Alhar moseji s 16 let staro Saši Naz, hčerko sodnika. Saši Naz pomeni "cista cvetka" in pravijo, da bo po kraljici Kleopatri najlepša egiptovska kraljica. .AMERIŠKI MORNARJI SE ŽENIJO VILLEFRANCE, Francija, 24. avgusta. — Mornarjev na ameriških bojnih ladijah Raleigh in Hotfield, ki se nahajate v ViHefrance, se je prijela "ženitbena epedimija". V teku enega tedna so se poročili štirje mornarji s /francoskimi natakaricami, _ _ GEN. FRANCO SE JE POLASTIL santandra Brani tel ji so se umaknili proti zapadu. — Pristaši gen. Franca so v mestu vprizorili upor. Franco bo poslal vojaštvo na druge fronte. MURIEDAS, Španska, 26. avgusta. — Med močnim in-fanterijskim ognjem š hribov zapadno od mesta so fašisti včeraj popoldne s tanki in o-kiopnimi avtomobili vkoraka- li v Santander, zadnje večje republikansko mesto na severu. Mesto je padlo opoldne, kg je oddelek legjonarjev s tanki vstavil sovražni ogenj. Santander je ležal mirno v sončnem svitu. Iz nekega tovarniškega dimnika se je .alil črn dim. V mestu ni ostal noben vojak. Asturski rudarji, ki so se branili v prvih vrstah, so se ob obrežju umaknili proti zapadn. Nepričakovan odpor so As-turci nudili v zadnjem trenutku, ko so fašisti že menili, da bodo mesto zavzeli brez strela. Branitelji so sklenili, da iz-roče mesto za kar mogoče visoko ceno. Fašisti so pričeli zgodaj zjutraj prodirati iz Parbavona, sedem milj južno od Santan-(lra ter iso prodirali proti R»*. villi, kjer je gorelo municijsko skladišče, ter dalje do Kama rage, kjer se je vnel boj za Santander. Braniteflji mesta so pričeli boj s strojnicami, pa so bili slednjič potisnjeni nazaj. .Med tem časom so fašisti počasi obkoljevali mesto od zapada. Sredi popoldneva je 20 fašističnih acroplanov obstreljevalo republikanske postojanke po gričih in republikanska ar-tilerija je nenadoma utihnila. Malo pred predajo Santan-dra, so Francovi pristaši v mestu vprizorili obsežno vstajo, ki je pospešila padec mesta. Zavzetje Santandra je za generala Franca velikega stra-tegičnega pomena, kajti bojne ladje bodo rešene Mokad severnega obrežja in bodo premeščene v Sredozemsko morje. Poleg tega bo mogel general Franco na druga bojišča poslati okoli 100,000 vojakov, ki so vodili ofenzivo na severu. Fašisti bodo najbrže še prodirali proti Asturiji, kjer je skoro popolnoma obkoljenih o-koli 50,000 vladnih vojakov, ki bodo po predaji poslani v koncentracijska taborišča. * Santander je skoro popolnoma neipoškodovan in branitelji ga pred svojim umikom niso oplenili kot so oplenili Bilbao. Ujetniki soi povedali, da so vladni vojaki, ki so branili Santander, večinoma .slekli svoje uniforme in so odšli na svoje domove, ker je za nje vojna končana. Baskižki predsednik Josc Antonio de Aquirre in ministri, ki so pa padcu Biiibaa poiskali zavetje v Santandra, sp z ladjo pobegnili v Bay o ime y Franciji. -. - i . , _ i Mu 'Glas Naroda" (A UVMO POBUSEDM Frank 8akser, President 'AMI J. Lapsha, See. "«LA8 MABODA** (Veto <1 the Nh), Daj lmpt Baadm aaft * Dol lota ■•■••••••••••••••••a •W8 9L88 Zf New Tort m celo leto 97j00 Za pol lete ••7t>< za daleč več kot 1 milijon. ' leta 1936 Pa se -le zmanjšalo Ta naravni prirastek je na na 611'000' Tak° se naravni enem izmed prvih mest med ev-P™^* ^mjije od 1932 na ropskimi državami, čeprav so193?. *koro Podvo4 W12p med posameenimi pokrajinami jugoslov. države znatne razlike. Število porodov je zelo visoko, žal pa je visoko tudi število smrtnih primerov. Tako znaša indeks umrljivosti leta 1934 17.0 smrtnih primerov na 1000 prebivalcev, dočim znaša na primer v Holandiji 1. 1936 samo še 8.7 in je tamošnja umrljivost v najnižja v Evropi. Med sosedi znaša umrljivost v Italiji 13.5, v Avstriji' 13.2, Madžarski 14,2, Češkoslovaški 13.3, Romuniji 19.8 (vse za leto 1936) in v Grčiji 14.9 (za 1. 1935.) Iz tega je razvidno, da izkazuje le Romunija .še večjo umrljivost kot Jugoslavija. Zaradi visokega števila smrtnih primerov je naravni prirastek nekoliko manjši, kot hi bilo pričakovati samo na podlagi izkazov o številu rojstev. (Po zadnjih objavljenih podatkih za 1934 znaša naravni prirastek (1934) 14.4 na 1000 prebivalcev. Za primer pa navajamo naravni prirastek še v nekaterih drugih državah za 1. 1936 (v oklepajih podatki za 1935): Malta 18.3 (10.5), Poljska 12.0 (12.1), Romunija 11.7 (9.6), Bolgarija 11.5 (11.8) litika stremi za tem, da pove-1 njenega ljubka Gavra Rasi-ča rodnost naroda. Nebroj na-j moviča. Osumljena sta, da sta činov je, s katerimi posega dr-, zadavila svojega nezakonskega žava v to in po statistiki sodeč otročička. Milika je omožena, z uspehom. toda z možem se ne razumela in Do leta 1932 se je Število roj-1za,la živi lže dol£° lo5eno od stev v Nemčiji zmanjšalo na'njega in ima ljubavno razmerje 971.000, kan pomeni' na 1000 z Rasimovičem. Na njegovo je bil naravni prirastek leta 1933 s 3.5, največji pa lani s 7.2 na 1000 prebivalcev. Za leto 1936 so nam na razpolago cenitve v različnih terminih. Češkoslovaška cenitev je za sredo leta ter navaja za 30. junija 1936 število prebivalstva s 15,187.000, jugoslovanska pa je za konec decembra 1936 s 15,174.000. Na podlagi izkušenj in prejšnjih rezultatov moremo ceniti, da bo na kon-eu leta 1937 znašalo število prebivalstva v J/ugoslavijiji že 15,000,000 v Češkoslovaški 15,-210,000. wi prigovarjanje je baje svojega novorojenega otroka zadavila in vrgla v žito. V prepiru odgriznil ženi nos. V vasi Maslovari blizu Bosanskega Novega sta se sprla Janko Kalič in njegova žena. Med nuvanjem je mož planil na ženo in ji odgriznil nos. Mož pravi, da mu ni žal, da je storil to, češ, da tako jezične in prepirljive žene, kakor je njegova, še ni videl. Na lovu nehote ustrelil gozdarja. Na lovu na divje svinje blizu Travnika je ustrelil Ibrakim Tolja po nesreči gozdarja Marjana Strukarja. Lovec in gozdar sta čakala na divje svinje in ko so se pojavile, je lovec streljal po njih, potem pa sta šla pogledat, če so zadete. Gozdar je tekel prvi, za njim pa Tolja. Kar se je lovcu sprožila puška in po nesreči je zadel gozdarja, ki je obležal na mestu mrtev. Dvoboj z noži. Te dni je prišlo v Somboru do dvoboja med delavcema Jo-co Fekezovičem in Franjem Černičem. Delavca sta se .spopadla z noži zaradi svojih žen. Gostilničar ju je postavil pod kap in tam' sta nadaljevala medsebojno obračunavanje. Fe. V hotel na deželi sta prišla •dva mlada človeka, naročila večerjo in vprašala za prenočišče. Gospodar in gospodinja sta bila bogaboječa človeka in bi za ves svet ne trpela nemorale poti svojo streho. Gospodarju in gospodinji je šlo po glavi, če sta poročena ali ne. Gospodinja je oprezala pri-vratih in ugotovila, da se ne objemata, da se ne dregata z nogami, toda poročnega prstana ni imel ne.on in ne ona. Za večerjo so bile ribe. Gospodar prinese dve na mizo. zekovič je zadobil smrtonosno j Eno veliko, drugo srednje ve-rano nad srcem. Černičpa imajlikosti. Pri tem ju pa pazno o- poleg drugih ran prerezan gol-tanec. Oba so prepeljali v bolnišnico, kjer se borita s smrtjo. Ženo prodal za osla in 100 din. < Ajdah Acifovič iz Kosovske Mitrovice je kupil za osla dekleta. Kmalu je moral k vojakom in mlado Zado je pustil doma. Ko se je oni dan vrnil, od vojakov in zvedel, da mu je bila Zada nezvesta, je vrgel njenega* ljubčka v Ibro, kjer se je ohladil. Potem sta se pa pobotala, da mu je prodal ženo za osla in 100 din. Tako je o-pral svojo sramoto in še nekaj zaslužil. Čudne pojme imajo nekateri ljudje o časti. Senzacionalna aretacija. V Brodu je zbudila veliko senzacijo aretacija slušateljice medicine Katice Čurčič iz Klo-kočevika. Osumljena je tatvine iz blagajne Seljačke zadruge. Zanimivo je, da je bila v Klokočeviku nedavno umorjena žena pravoslavnega svečenika Dimitrija Mrihina, potem je nenadoma umrl v zelo čudnih okolnostih neki kmet. Razen tega je nekdo skušal ubiti upravitelja šumske uprave inž. Sačera. Oblasti še niso mogle dognati, kdo je storil te zločine. J'GLAS NARODA" 0 pošiljamo v staro do- y f movino. Kdor ga ho- 4 ^ narArifi »»a širni« Q 0 J jamo. J ŽALOSTNA SLIKA POŠILJATELJE OPOZARJAMO, M| Umi) pri nffljitTih m Slika je bila posneta v poruše ni vasi Kdemar na Španskem, Iter predstavlja starke, ki išče med -razvalinami svoje A**"* r f * " " ten® imetje. ' GEORGE C. APOSTLE, Inc. UNDERTAKER EDINI JUGOSLOVANSKI POGREBNIH V NEW YORKUin POPOLNI f\gi £1 OK IN OKOLICI POGREB VIŠJE PREONO GRESTE KAM DRUGAM, OBRNITE SE NA NAŠ POGREBNI ZAVOD, KI VAM BO NAJBOLJŠE POSTREGEL PO NAJNIŽJIH CENAH Osebno vua bo obiakal naš zastopnik, ki vam bo povedal cene in dal vsa druga pojasnila. NEW YORK, N. Y. 455 W. 43 St. PEnn 6-^2586 BROOKLYN, N. Y. 219 Atlantic Ave. MAin 4—7611 Kdor Je namenjen polenti ? tiari kraj mii dobUl kega od tam, Je potrebno, rta Je poaft« t vseh stvareh. Vuled nafte dolgoletne ikninje Vam zansoreaso dati najboljša pojasnila In todl tm potrebne preakrbeti, da J* potovanje udobne In hitre. opne obrnite na npi » vaa pojasnila. , MI preekitihne vie, bodisi prošnje sa povratno dovoljenja, potni liste, vise Je In sploh, va* kar Jo sa potovanje potrebno v najhitrejšem fesa, In kar Je glavno, sa najmanjše stroška. Nedriavljaal naj no odlašajo do zadnjega trenutka, ker pralno ee dobil* WpddngUpapovratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj, en meiee. Pišite torej takoj m brasplašna navodila In ugotavljamo Vam, da boete poceni in ndotap potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N.Y. pazuje. Ves pomirjen se vrne v kuhinjo in pove svoji ženi. — Laliko spita oba v eni sobi. Poročena sta. On je vzel večjo ribo, nji je pa manjšo pustil. * Žensko srce je kakor steklo. V marsikaterem slučaju ga je mogoče edinole z demantom načeti. * Povej mi, s kom občuješ, pa ti bom povedal, kdaj boš prišel domov. * Sin—študent je pisal očetu-zobozdravniku za denar. .— Ne bo nič, — mu je odpisal oče. — Vedno denar in denar. Denarja ne pobiram po cesti, ampak si ga moram služiti z velikimi bolečinami in trpljenjem. » Če rečeš ženski, da jo imaš rad, te bo slišala, četudi je gluha. * Prijatelj je pisal rojaku: — Ker se že toliko let nisva videla, Te povabim k sebi za par dni. Imam lep dom in sem z vsem preskrbljen. V shrambi je še nekaj plečet, špelia in klobas, v kleti se bo pa še tudi dobila kaplja vina. Rojak je premislil in sklenil ; — Nak, ne grem. — Čemu ne, — so ga vpraševali tovariši. — Takega vabila se je treba z destimi prsti okleniti. — Ne grem in ne grem. Tisto glede špeha, plečet in klobas je že olrajt, zaradi vina bi pa raje molčal. Kaj bo kaplja ,vina za takega možaka kot sem jaz T Galona ali pa nič... * Ženska se "ponavadi brani s solzami, s smehom pa napada. * Včasi so obsojenci zbadljiv! do skrajnosti. Vedo, da jim ni5 ne pomaga tarnati'in žalostiti se, zato pa postanejo predrzni in se ne klanjajo niikomur. Najmanj pa sodniku. Tisto veste, kako je bil dolenjski kmet obsojen na smrt. In sodnik mu je čital: — V i-menu njegovega cesarsko-ikra-ljevskega apostolskega veličanstva-cesarja Franca Jožefa I. ste obsojeni na smrt. . . — Kaj ste rjaklif — ga je vprašal obtoženec. Sodnik je ponovil: — V imenu -njegovega cesarsko-kraljev-skega apostolskega veličanstva cesarja. Franca Jožefa.. . Obtoženec pljune predse in prekine sodnika r^koč: — Kdu je pa starga hudiča* kej npra-šev. . .T Barvanje las rje v veliki modi. Tndi take sf jih barvajo, ki šjim »prav nič m treba. \ Nefei' zdravnik je dognal, da se ženski, kr si le preveč barva lase, polagoma možgani zvo-dene. Po mojem skromnem mnenju si pa žen&e zato barvajo lase, kef so jim ifioŽgani *vo-deneli. i-IW'jWIB WAMVV2 New York, Friday. August 27, 1937 THE HB&BBT Bimms BffljT f* 0. P. HEINRICH: Na nekem železniškem križišču je udarjal vihar z debelimi deževnimi kapljami po okenskih sipah čakalnice. Zibajoče se svetilke so metale pošastne senco skozi zavese in verige, ki so bile svetilke na njih obešene, so se visoko v ozračju žvenketaje zadevale ob kovinske senčnike. Več potnikov nj moglo radi velike zamude osebnega vlaka nič več dobiti brzovlaka. Zatekli so se v čakalnico in med njimi je bil tudi trgovec Ker-sten. Njemu nasproti, na desni strani mize, je pri mogočni peri sedel neki moški, ki ni bil dosti starejši ko Kersten. Njegov tanki, ogoljeni plašč je bil popolnoma premočen in Kersten mu je bil svetoval, naj ga rajši sleče in razobesi na zaslon pri peči. Kerstenu ni bilo do govorjenja; jako nejevoljno je bil radi zamude vlaka. Ce človek dobi brzojavko, ki je radi nje zapustil doma vse, kakor je stalo in ležalo, tedaj mu sleherna minuta povzroča muko. Kersten je bil človek tiste vrste ljudi, ki znajo ofovLadati svoje razburjenje. Toda ta neznani človek v oguljenem, zelenem pla-bču je znal tako čudovito izpra-sevati in odgovarjati, da se je Kersten kar čudil. Oni pa se je zahvalil za nasvet glede plašča, obesil ga je in se spet ijsedel za mizo. "Ljudje se hudujejo, ker jim vlak pred nosom odžvižgal, ka. kor da bi s tem kaj zamudili," je dejal. V nemir obširne sobane, med zabrisanimi dirindaj nedoločnih glasov je vpadel Kerstenov ugovor, češ, da to ne velja za vse ljudi. Pri tem je mislil nase. Mož se je smehljal.4'Če tako vzamete, potem ni moje mnne-nje nobenemu človeku primerno, saj dahdanes nihče nima^ nobenega časa več. A saj i-pem tako mislil.'' "Kako pat" Človek se je nekaj trenutkov zazrl v Kerstenov obraz, ko da bi se hotel prepričati, ali naj -govori se dalje in ali ne misli ta lepo oblečeni gospod nasproti njega, da je kak domišljavi črnogled. "ljudje se oklepajo minut, pa pri tem izgubljajo leta," je tiho odvrnil. To je rekel skoraj previdno in je svojega soseda plaho pogledal. A ta se ni prav niČ nasmehnil tej trditvi; mogoče je imel vzrok, da je prav tako mislil. Kako da se kaj takega domisli bi bil Kersten rad zvedel: paj je treba vprav tako mod- POZNO SREČANJE. rost časih prav drago plačati t "Prav drago," je dejal mož in se je čez mizo zagledal v praznino. " A potem pa tudi zaleže za vse življenje." Molčal je dalj, kakor je bilo prav za brezpomembni in slučajni razgovor. Vsaj Kersten je to tako Občutil, ki se je pri tem bolj in bolj oddaljeval od svojih skrbi in je pazno poslušal, ko je oni nadaljeval: "Zmeraj pravimo, da se v življenju vse izravna. Pri tem si pa ljudje nemara mislijo, da kazen ne sme biti večja ko greh sicer občutijo, da se jim je zgodila bridka krivica, kaj ne?" Z roko je napravil vpra^ujočo kretnjo, ki jo je pa naglo odsekal: 4'Ne, ne — tako preprosto pa to že ni! Pri tem namreč pozabljajo na leta, v katerih naraste krivda do neba, tako visoko, da je ni moči več popraviti." Kersten ga je hotel prekiniti, a oni se je nalahno dotaknil njegove roke: "Prej sem govoril v minutah, katere meni človek, da jih zamudi in vi mislite, da sem zgrvšil nit pogovora. Toda ne, to spada sku-l»j. Poslušajte me in mi nato »ovejte, ali imam prav, ali ne. Se nekaj trenutkov imam časa. Pa že bo dovolj. In ker ne poznava drug drugega, je še bolje. Laže je nato oditi drug od drugega." Ves način, kako je ta človek govoril, kako je s komaj vidnimi kretnjami spremljal besede in jih bolj in bolj vlekel iz praglobine slučajno povzročenega pogovora, vse to je Kerstenu prisililo, da ie pazljivo prisluhnil. "V inflacijski dobi sem bil se mlad uradnik v neki banki glavnega mesta. Nekega dne je naš sluga, pozabil vzeti s seboj štiri zvežnje bankovcev, ki jih je bil neki gospod potreboval. Malo prej, preden smo banko zaprli, sem bil to opazil in ker mi je bila zamuda neprijetna — dotični gospod je bil že dvakrat telefoniral po denar — sem vzel bankovce, da bi mu jih sam nesel na dom. Ne bom so oproščal, da sem imel preveč dela, da sem bil utmjen in podobno, skratka, vzel sem bil tiste bankovce, jih zavil v omt, se usedel v tramvaj in sem že čez četrt ure nato stal praznih rok pred vrati tistega gospoda. O, kako natančno se «e vsega spominjam J Ondi je 'bila na vratih vidna medena tablica s črnikastimi črkami — tam serfc se zavedel, da nimam ničesar s seboj. V tramvaju sta sedela dva mlada človeka in še neka ženska. Se zdaj slišim, kako je sprevodnik pozvo, nil, za odhod tramvaja, vidim še voz, kako je zavil krog vogala in kako hitim po stopnišču navzgor. Ko se pojavi pred menoj tablica z imenom gospoda, ne čutim v rokah nobenega zavoja, vem pa, da sem ga tedaj, ko sem bil v tramvaju En jemal denlar iz denarnice, položil poleg sebe. Seveda sem potem povsod pozvedoval. Najditelj se ni oglasil. Takrat sta bila dva milijona po sedanjem denarju komaj nekaj stotin." "Dalje?" "In vendar ni bil denar tisto, ki sem ga kasneje s težavo odplačeval; bilo je dosti več, kar mi je bilo odvzeto ... Človek, ki ga ne poznam, se brez dvoma še danes ne zaveda, kaj mi je storil, ko ni vrnil denarja. — Čutil sem, kako mi v banki niso več zaupali. Nihče mi ni nič rekel, vso zadevo so tiho poravnali, vendar mi niti ene olajševalne besede ni nihče privoščil. Ničesar nisem slišal in vendar sem slišal vse, iz vsakega kota je kričalo vame. Nič več nisem delal tako kot prej, ker sem sprevidel, kako iščejo prilike, da bi se me iznebili. Prilika se je kmalu našla in z njo obupna doba. Že dolgo je odtlej. Kasneje sem se v brezkončnih nočeh izpraševal, ali sem res sam kriv, da se je moje življenje tako obrnilo, ali sme biti majhna nepazljivost tako kaznovana. Mogoče bi se bil moral bolj upirati nezaupljivosti, a za to ni potrebna le čista vest, kakor mnogi trdijo. Verjemite mi, ta mrzli molk, to brezglasno izobčenje mladega, pridnega človeka, to mi je jemalo moč za vsako kretnjo. Bilo mi je, kakor da ne delam zase, ampak za neko prikazen, ki jo pod to ali ono številko vodijo okoli po hiši in ki samo čaka, kdaj bo prišel tisti dan, ko bodo izjavili, da je trefea "radi štednje, <žal, odpustiti urad-ništvo." — Tisti, ki je našel denar, — Bog ve, kaj je počel s tistim denarjem, dosti ne, saj denar že kmalu ni imel nobene vrednosti. Mogoče si misli, da je njegov greh že splahnel, kakor je splanel denar, a da me je vrgel iz tira, tega seveda ne ■slutil. Jaz sem se postaral, bolj sem star, kot si mislite, zakaj takole hoditi od hiše do hiiše, ni lahko. Vi ste tiho; ves čas molčite; saj je res, zgodba je kar vsakdanja, saj .. ISpet je kratka kretnja pretrgala stavek na dvoje. Pripovedovalec je pogledal na uro i » (Nadalje v m je nt 4. »trud.) 10 frankov za hSerkol V Montpellieru v Franciji živi 55 let stara potepinka Marija Warnerjeva. Ima pa mladega prijatelja, ki deli i njo pote-pnško življenje pod mostovi v ibeznicah in zaporu. Skupaj tudi popivata, kadar naberači-ta ali nakradeta nekaj denarja. Warnerjeva je imela 13-letno hčerko, ki je morala 'beračiti in nositi materi vse, kar je nabe-račila. Nekega dne ji je znanka ponudila za hčerko 10 frankov, kos platna in hlebec £ru-ha. Warnerjeva je bila takoj zadovoljna s kupčijo, sklenili so jo in zalili z žganjem. In u-boga deklica se je preselila v razpadajočo barako materine znanke Wintersteinove, kjer je stanovala njena nova mati z dvema sinovoma in 17-letno hčerko. Deklica je bila vajena brez ugovora ubogati in ni si upala nasprotovati, ko se je izkazalo, da so za vse v baraki sejno tri postelje, čeprav sta sinova Wintersteinove že odrasla. Vzdržala je pri Winterstei-novih leto dni, oni dan je pa izginila. Wintersteinova je zahtevala od Warnerjeve denar nazaj in tako je zvedela za kupčijo policija. Obe ženi in starejšega sina Wintersteinove so zaprli, mlajši je pa pravočasno odnesel pete. KAKO OBVAROVATI ZOBE? AMERIŠKA BOJNA LADJA NA KITAJSKEM Na kongresu zobozdravnikov v DueSseldorfu je bilo ugotovljeno, da imajo ljudje zdaj večinoma pokvarjene zobe. Statistika celo kaže, da so kraji, kjer ima 99 odst. ljudi gnile zobe. Celo mnogo šoloobveznih otrok mora hoditi k zobozdravnikom, da jim plombirajo zobe. Primi ti vnejši narodi imajo bolj zdrave zoibe. Med Eskimi redko naletimo na gnile zobe. Dr. Krauss iz Sttutgar-ta je preiskal okrog 650 lobanj na pokopališčih. Zanimal se je za zobovje in segel je nazaj do kamenite dobe. Dognal je, da v pradavnih časih ljudje niso imeli tako primitivne hrane, kakor mislimo. Zobje kažejo, da so jedli meso prav tako kakor rastlinsko hrano, poznali 'so pa tudi že nekakšen kruh iz ječmena in pšenice, ki so ga pa pripravljali kar v otrobi. ;Zobje so postajali tem slabši, čim bolj je j6' in' zakaj sploh kadijo, Iz teli številih od^ovortrv, ki; jih je prejel, ni mogoče izluščiti pojasnila, zakaj se kadildi ve- so predstavlja ameriško bojno ladjo "Augusta", ki se mudi v kitajskem vodovje priletel nanjo izstrelek (ne ve se, če s kitajske ali z japonske stra-m ornariakega vojaka, osem jih je pa nevarno ranil. jasno opisali svoje oMiftke m kajeujem, * drogir s6 epčt! lijiMli;- di^spfali za- kaj fcadijo tako radi. Gotovo je le to, da ibi se rajši odpovedali mnogih življenjsko nuj- knjigarna "glas naroda" 216 WEST 18th STRfcET" NEW YORK. N. Y. ■ i Znanstveni in .... AHN*S NEW AMERICAN INTERPRETER. — OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vet.. 8JO Trda vez. 270 strani. Gena .............. 1.40 Knjiga je namenjena v prvi vrsti ra stavbno. Učna knjiga za Nemce in sp one, ki so nem- umetno in strojno ključavničarstvo »ar lele- > Kine zmožni. zoilvarstvo. AMERIKA IN AMERlKANCI. Spisal Rev. J. M. Trunk. 608 strani. Trda vez. Cena...... 5<— ' Opis posameznih držav; priseljevanje Slovencev; njihova drufitva in druga ttoruuae „ ustanove. Bogato ilustrirano. ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr. F. J. Kern. Vezano. Cena ...............^2.— BURSKA VOJSKA. 05 strani. Cena .......... .40 BODOČI DRŽAVLJANI naj narofe knjižico — "How te become a citizen of the United States". STATES. V tej knjigi so vsa pojasnila in zakoni za naseljence. Cena .................. BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena .... ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MAJAR. Trije deli: 162, 141, 133 strani. Cena mehko vez. Cena vezane Poljuden ln natančen opis odkriti* novega sveta. Spis se čita kakor zanimiva povest ter je sestavljen po najboljših virih. PRAKTIČNI RAČUN AR. Trda vez. 251 «tr... Priročna knjižica, ki vsebuje vse, kar Je pri nakupu ln prodaji notrebno. PROBLEMI SODOBNE *TLOZOOTJE Spisal dr. P. Veber. 341 stranL Cena Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki se hoče seznaniti a. glavnimi čnami sodobna j filozofije. .50 RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 413 strani. Cena ..........................1-50 V knjigi so opisani predhodniki ln idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske struje. JO M .75 .1« .35 DENAR. Spisal dr. Kari EngilB. 236 strani. Cena ........................ .80 Denarni problem je zelo zapleten ln težaven ln ga ni mogoče storiti vsakomur jasnega. Plfiatelj, ki je znan čeSki narodnogospodarski strokovnjak, je razširil svo?« delo tako, da bo služilo slehernemu kot orientačnl spis o denarju. DOMAČI ŽIVINOZDRAVNDK, spisal Franjo Dular. 278 strani. Cena trda vez............. lJO brog............. 1.25 Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznih bolezni ln zdravljenje; slike. DO ORHIDA DO BITOLJA. -tranl. Cena .70 Zanimiv potopis a slikami Hattb krajev naSe stare domovine, ki bo Slovencem ie malo znani. GOVEDOREJA. Spisal R. Legvart. 143 strani. S slika mL Cena ..........................jjjo GOSTILNE V STARI LJUBLJANI 51 strani. Cena .......................... .60 Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvez;-* xgodo-vina slovenske prestolice. VELIKA SANJSKA KNJIGA, strani. Cena ............ S slikami, 256. IZ TAJNOSTI PRIHODE. 83 stranL Cena .... Poljudni spisi o naravoslovja in zvezdoznan-atvu JO SLOVENSKA KUHARICA. S. M. T. .ialinflek. OSMA POMNOŽENA IZDAJA, 728 strani, lepo trdo vezana. Cena ..................6^- STANLEY V AFRIKI. 122 strani. Ona ...... JO Doživljaji slavnega raziskovalca, ki le prvi raziskal "črni kontinent". SPOMINI. Jože Lavtlžar.) 343 strani. Cena......1.50 V tej knjgl obuja naS znani potoplsec žnpnlk Lavtlžar spomine na svoj« brezSterllna potovanja. SANJSKA KNJIGA .......................... .90 SANJSKA KNJIGA. S slikami. 100 strani. Cena .60 SPLOŠNI PODUK, KO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE, TRAVNIKE IN VRTOVE Cena broš. ........................ .50 SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 700 ln 233 strani. Trda vez. Cena 3.—• / S LOV.-ANGLEŠKI IN ANGLEŠKO-SLOVEN- SLOVAR. 148 strani. Cena .............. JO IZBRANI SPISI dA MLADINO. Levstik. 220 stranL Cena .... Levstik. 220 strani. Csna broS. Spisal Franc ............ JO vez. 1.14 .JO JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik. Prvi in drugi del obsegata 321 strani. Cena: I. Del .... .80....n. Del JO Zemljepisni pregled; natančni podatki o prebivalstvu, gorah, rekah, poljedelstvo. KOKOŠJEREJA. Sestavil Valentin Razlnger, 04 atrani. Cena tidovez .... .50 BroS. .... 35 KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani... JO KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. 05 strani. Cena.........30 KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez. 1.25 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. JO SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR 143 str. Cena .40 Druga polovica knjige vsebuje nemSko-alo-venski slovar ln kratko slovnico slovenskega ln nemfikesa jezika. SLOVENSKA KUHARICA, spisala S. M. Felicita Kalinsek. OSMA POMNOŽENA IZDAJA. — Obsega 728 strani, slike. Cena trdo vezano 6.— SPRETNA KUHARICA. 248 strani. v->**na. Cena 1.45 V knj'gi je nad geststo najvažnejSin kuharskih navodlL UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc PovSe. Cena broS. ........................ UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 352 stranL Cena ........................L50 VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani. Cena ....... Zbirka zanimivih in kratkočasnih spretnosti ; burke in Šaljivi poskusi: vedeževalna tabela; punktiranje; zastavice. JO KUBIČNA RAČUNICA. Trda »ei. 144 -tr. Cena Navodila ca izračunanje okroglega, /ezane-ga ln teaanega lesa. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. 806 ftr. Cena...... .76 VOJNA -75 VOŠČTLNA KNJIŽICA. 03 strani. Cena ...... J6 Zbirka voSčllnlh listov ln pesmic k godovom, novemu letu ln drugim prilikam. Z JUGUROTO. 123 strani. Cena...... J« LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 stranL Cena .70 V teh treh lmjtg«h je zbrano vae knjlžovno delo naSega velikega kritika, vernih, pisatelja tn Jezikoslovca. LJUDSKA KUHARICA, najnovejša ln praktična zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena .... JO MISTERIJ DUŠE. Spisal dr. Franc Goestl. — 275 strant Cena .........................1.— Razprava o blaznosti is ^caledieah pijančevanja. MATERIJA ia FNERGIJA. Spisal dr. Lavo čer- meU- S slikami. .100 stranL Cena........,.1.25 Nauk o atomih, molekulih ln elektronih. Poljudno pisana razprava o Usedale moderne ananostL MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. S slikami. 168 atrani. Cena .........................Lh Knjiga za mlekarje ln ljubitelje mlekarstva sploh. NAJVEČJI BPISOVNIK. 160 sttanl. Cena.... .15 ifrftp vsebuj« veliko zbirko Zabavnih ln lenitnlh pisem. < NAR0D, Kt IZUMlRAl 101 strani. Osna .... .40 Poljttden opis najsevernejšega naroda na sveti. niegbve fege in navade. NA&A' PRVA) KNJlGAi Spisal Pavel Here. 60 stfasl. Trda v« Cena .................. .78 tfb Je nekak sftvettrid abecednik, sestavljen amerliklh * učnih knjig- a slikami. slovanstva. tJtVE Žft^Ll v PODOBI ln BI* OpfeaVFrah Erjavec, 224 stranL Brog. M -b& jAAfeZA EV. KREKA — .....;............. m V spomta mbiu, ki Jje njvi tao prod>*&i "»into VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISL — 100 strani. Cena ........................ JO VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. — 48 stranL Cena .......................... -25 V prvi knjigi so pesmi in basni, dočim ga nam je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, go vernika, glasbenika in časnikarja. VODNIKOVA PRATESA za leta 1927. 128 str. Gena........J| Zbirka zanimivih spisov, ki as trajnega pomena. VODNIKI IN PREROKI. 128 stranL Cena .... M Knjiga je izšla v založbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise mož. ki so s svojim delom privedli slovenski narod <■ ■uienjstva v svobodo. ZNANSTVENA KNJIŽNICA, 78 stranL Cena.. JB Zanimivosti iz ruske zgodovine ln natančen opis vojafike republike zaporoSkih kozakov. ZDRAVILNA ŽELIŠČA. 62 stranL Gena...... .41 V knjižici najdeS v lepem redu omenjeno vse, kar potrebuješ, da si ol\rani8 in pow«ril svoje zdravje. ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH, SRBIH IN HRVATIH. 137 stranL Cena.... LN Znamenito delo naSega znanega^ umetnostnega zgodovinarja Josipa Mala. V knjigi je 67 krasnih slik. ZDRAVJE MLADIH. 147 strani. Cena........LS8 HigJJena doma in t ML Opis bolezni pri mladini. SL0VENIC PUBLISHING ifttdo Juao- 316 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. m •m = - - v %M ar lili RIIHII* New York, Friday, August 27, 1937 nrv vnmr wlqvwwb WULT m MX ME MOREM TI RAZODETI... fi ™ ROMAN IZ ZlYUElUA ZA "6US NARODA" PRIREDIL; I. H. O I--|2H==t O , "Dobro jutro, gospod Neuman! Ali imate malo časa za mene, z vami bi rada nekaj govorila." "Seveda, milostljiva gospica; sem vam na razpolago." "Torej me sprejmite, bova v koraku jahala in vam morem medtem najboljše povedati, kar vam hočem sporočiti." Tako odhajata in ko sta enkrat tako daleč, da ju delavci ne morejo slišati, pravi Garda resno, pa prijazno: "Mnogo se vara imam zahvaliti, gospod Neuman. Brez vašega dobrega pouka danes še ne bi bila v stanu d? bi mogla gledati na razumno oskrbništvo Raneka." Neumanov obraz pordeči nekoliko v veseli zadregi. "To je bila vendar moja dolžnost, milostljiva gospica." V Ne, ne, mnogo več ste napravili kot svojo dolžnost. MARCONI O "SMRTNIH ŽARKIH" ' Radijska napovedalka rimske radijske postaje se lahko ponaša, da je govorila z izumiteljem Marconi jem pred njegovo smrtjo o smrtnih žarkih. "Petit Parisien" ;p rbjavil ta razgovor: Marconi: "Prišli ste me vprašat, koliko je resnice na tem, da sem iznašel tako zvane smrtne žarke, ki lahko uničijo cele armade, samo še pritisneš na gumlb. Vprašujete me, ali lahko s temi žarki zaustavim avtomobil ali tank. % ________ "Vse to so zdaj pravljice. Moj stric me ne bi nikdar tako temeljito vpeljal v posle, ker ^svc *0\kar ste 0 tom m se s svojim stricem dogovorila, da gre sedaj v pokoj na Ooseg — saj je že star šestdeset let — in se naj omeji na to, da oskrbuje Goseg. S svojo družino se bo preselil tja." Široke oskrbnikov? prsi se dvignejo, čuti, da je rešen težkega bremena. Njegove poštene oči pogledajo Gardo z nenavadnim leskom. Dobro je slutil, da pomeni ta premestitev za barona Karola Raneka nekako kazen. Ni zastonj mnogo k temu pripomogel, da baron Ranek kaj malo gleda za njene koristi. Vedno se mu je zdelo, kot da ima sam slabo vest, ker je molče gledal, kako je Gardo njen varuh in stric sle-l>aril. In tako njegovo delo ni bilo nič kaj lahko pod poveljstvom barona Karola Raneka in pod neprestano Hansovo fitnostjo. ,1 Z EMLJEVIDI "Zagotovim vam, milostljiva gospica, da bom storil vse, kar je v moji moči, da obdržim Ranek na višku; prepričan som, da bo donašal več, ko me baron Ranek ne bo več oviral pri nekaterih novotarijah. O tem sein že govoril z obema lastnikoma Burgvcrbena, z bratoma Sasscn, da bi pri nas marsika j moralo biti drugače. Oba sta me že davno hotela na to opozoriti, toda je težko kaj reči." "Tega tudi ni treba, gospod oskrbnik, saj imam sama oči v glavi. Midva pa bova sama iskala "častihlepnost v tem da upravo spraviva v še boljši tir. Na vas se morem zanesti, kaj ne?" "Prav gotovo, milostljiva gospica; kot bi bil Ranek moja last, tako bom delal." Garda mu s svojim ljubeznivim nasmehom poda roko in oskrbnik jo trdo stisne. v "Hvala vam, gospod oskrbnik. Seveda bo tudi vaša pla-<•* za tretmo povišana. Vem, da bi se radi ženili, saj nekaj takega sem slišala. Proti temu sedaj ne bo več nobene ovire \ a*a navesta je dobra šivilja in kadar se poroči, bo od mene imela mnogo dela. Tri prazne sobe v oakrbnikovi hiši morete vzeti za sebe, da bo vaša mlada žena imela dovolj prostora. In v podstrešju je še mnogo dobrega pohištva, s katerim si morete opremiti sobe." Neuman premeni barvo. Njegove modre oči zažare. Milostljiva gobica, kar ne vem, kako se naj vam zahvalim. Tako ste dobri in imate srce za svoje ljudi. Potem pa morem takoj govoriti z župnikom in svojemu bodočemu tastu spoqane se' poSleda okoli se(be in tedaj zagleda yV erne rja Sassena, ki je nekaj korakov od nje prišel iz grmovja. Ko jo zagleda, se mu zasvetijo oči in naglo se od kri vsi, pride naglo bližje in se vstavi pred njo. ''Milostljiva gospica, to imenujem srečo.' Ravno sem note I jahati na Ranek, da poizvem, kako se vam godi " Garda mu smeje ponudi roko. "Tako se morete že tukaj prepričati, da sem zdrava in cila, gospod Saspen." "To rad slišim In tudi na vas je to videti, izgledate kot prava pomlad." 6 "Pokloni vam «o seveda izključeni. Toda veseliti se ee VIML Aro/.om >> 4 sliišali, je brez podlage. Nisem iznašel nobenih smrtnih žarkov pa tudi ne kakršnihkoli žarkov, ki bi lahko zaustavili avtomobil ali letalo, ali ustavili katerikoli eksplozivni motor." Pač pa je Mareoni priznal, da so delali v njegovem laboratoriju poizkuse z zelo komplicirano pripravo. Edini uspeh teli poizkusov je bil, da se jim je posrečilo ubiti podgano na razdaljo enesra metra. Mareoni je k temu skeptično pripomnil. "Ali ni torej po vseh teh poizkusih enostavneje vzeti v roko puško in ustreliti?" S tem je priznal neuspeh poizkusov, ki >o povzročili fantastične govorice o Italiji, ki bij naj v vojni morila na debelo s pomočjo žarkov. O bodoči voj-j ni je Mareoni dejal: "Civilno prebivalstvo bo v bodoči vojni dovolj zavarovano ter opremljeno proti napadom. Za vsako vrsto orožja je dandanašnja veda sposobna iznajti protiorožje, povsem enakovredno, na primer plinske maske proti vsem napadom iz zraka." Napovedalka je vprašala: "Ali nas lahko zagotovite, da bo svetu prizanešeno v bodoči vojni z vsemi zlorabami vede v vojne namene?" Mareoni: "Predvsem je nujno odstraniti možnost vojne, kar pa ni naloga vede, ki je itak storila za ublažitev vojnih grozot mnogo, ker je iznašla obrambno orožje. Tako bo na primer imel radio v bodoči vojni veliko vlogo kot obrambno propagandno sredstvo." Napovedalka: "Ali se v bodoči vojni lahko onemogoči sovražniku radijska oddaja, ki bi lahko demoralizirala domačo vojsko?" Mareoni: "V bistvu ni sredstva proti tujemu oddajanju. Motnje tuje oddaje pa niso dovolj učinkovite. Evropska ve.štanskim leto-viščarjem in se.zaljubilo vanj. Dioszegy je poskušal na vse načine, da bi končala svoje razmerje s tem moškim, pa j*' bilo vse zaman. Te dni je nesrečnemu Aleksandru poslala s hladnim odslovilnim pismom tudi zaročni prstan. To je na Dioszegyja tako učinkovalo, ^ —i t da je doma nabil prastaro pi- na bo povzročila v radiu nepo- / , , . , , . pisno zmešnjavo." \*}0}0' to,la kro?le^e "Kaj sodite o ?? van-10 kl ga je do- .bil nazaj, r^ato si je ta nena- Napovedalka televiziji?' Mareoni: "Televizija se bo vaflni Pr°.lekhl v sen" lahko znatno izkoriščala v voj-\°e- Stro1 ^ Prstan P^P01*10™ ne namene. Televizija bo igra- razobličil. ^il prstana so Dio-la v bodočnosti takšno vlogo,Iszcgyju tako težko poškodova-kakršno ima zdaj radio." ' \Vl možgane, dži je bil na mestu Napovedalka: 4'Ali je veda mrtev, dandanes odstavila umetnost I ' za vedno s prestola?" j.....J-J---"-^- - ---- Mareoni: "Svet ni nehal biti na,večni človekov genij in obe ljudski. Umetnost kakor ve-1 osvetl jueta enako pot človeko-da sta le dva različna pogleda vega napredka." nad vhodom, le da bi imel pogled obrnjen v kako trdno točko. Nič več prikazal, nobenih strahov ni hotel več klicati v spomin, zakaj tu tuji gospod je čudovito nemo in mrtvo sedel na stolu. Če bi ne bil nekdanji bančni uradnik in sedanji trgovski potnik tako zavarovan v svojo vsakdanjo zgod-jbo, bi bil moral opaziti, kako je ta Obraz ves siv in prepaden, ko obraz mrliča štrlel v zakajeni mrč dvorane. Tudi ni videl teh oči, kako so nepremično strmele na oguljeni plašč, ki ga je zdaj oni človek vzel z zastora, ga poti pal, ali se je že kaj posušil, in ga malce neredno oblekel. "Moj vlak se bo kmalu odpeljal," je dejal, se o-krenil in vprašal bolj začudeno ko vljudno: "Ali sem vas dolgočasil? Oprostite, človek mis-lli pač vedno le nase." Kersten je odkimal. Zdelo se je, ko da hoče skleniti več ko le pol ure skupnega pogovora s kratkim pozdravom in z željo za srečno pot. Zakaj počasi je vstal in čakal, da bi oni rekel še kaj. Mož je videl to oklevanje in si ga je po svoje |razložil: "Tudi vaša vožnia ni i menda prijetna za vas." "Ni," je dejal Kersten in je hrabro pogledal tujcu v obraz. "Mojo hčer so pred dvema dnevoma operirali. Danes so mi ,l»rzo javili." Zdrznil se je in nadaljeval s spremenjenim glasom: "Še vprašanje, če dovolite, gledo na vašo zadevo! Ali bi sovražili tistega človeka, ki je bil tedaj nepošten, mislim, če bi ga zdajle srečali?" Oni ga je skoraj začudeno pogledal. "Prej sem o tem dolgo razmišljal, zdaj pa nič več. Saj me tudi ne mika, da bi ga srečal. Če je baraba, je tako vse zaman, če je pa tak, kot smo vsi, človek slabih in dobrih lastnosti, pač le Človek, potem niti ne vem, ali bi mu povedal. Popraviti že zdavnaj ne more več in tako bi dva nosila breme, zdaj ga pa le eden." Nato se je tujec poslovil od Kerstena, rekoč: "Vse najbolje za vašo hčer!" Leden omrzla roka je segla v njegovo. Šele sedaj je oni zapazil okameneli obraz, tanke brezbarvne ustnice, ki so z veliko muko iztisnile besedo, bržčas, srečno pot — ali kaj slič-nega. Niti poslušal ni več. Zakaj ropota nje .prihajajočega vlaka mu je izpulila besedo proč, da je zamrla v vedno hujšem hrumenju. Kersten jo gledal za človekom v oguljenem zelenem plašču, kako je šel z majhnimi, kratkimi koraki skozi medli prostor in kako so ga vzela vrata s seboj, ki so se zapahni-le za njim. Poklical bi ga bil rad nazaj, a je stal ko prikovan v vročem sopuhu peči in je vtaknil obe roki v žepe suknje, zakaj, mrazilo ga je. V velikem zrcalu nasproti sebe se je videl, a zdelo se mu je, da je sam sebi tuj. KRETANJE PABNIKOV SHIPPING NEWS 28. avgusta: Lafayette ▼ Havre Saturnia v Trst 1. septembra: Normanrtie v Havre Aquit&nla t Cherbourg 3. septembra: De Grasse v Havre 4. septembra: Cbampluin v Havre Bremen v Bremen ilex v Genoa 8. septembra: Queen Mary v Cherbourg 9. septembra: Paris v Havre 11. septembra: lie de France v Havre Berengaria v Cherbourg Europa v Bremen Conte di Savoia v Genoa 15. septembra: Normandie v Havre Aquitaria v Cherbourg gOOUUOUOOOOOOOOOOOOOOOOpPj FlSlte nam sa cece .rosnih U-itov, reserracijo kabin In pojasnila m potovanj«. 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 21« W. 18th Si, New Tack j-6»ooooooooooooooeoeoeooc 18. septembra: Vulcan ia v Trst 22. septembra: Queen Mary v Cherbourg Bremen v Bremen 24. september: Lafayette v navre De Grasae v Havre '* \!5. septembra: Champlaln ▼ Havre Rex * Genoa 'J7. september: Ta ris v Havre \ 28. september: Europa v Bremen 29. september: Rerengaria v Cherbourg Normandie v Havre V aSB VAŽNO ZA NAROČNIKE Pniee naslova Je tt^vldno do kdaj imate plaSano naročnino. Prvr fit»rUkH pomeni mesec, druga dan in tretja pa :eto. Da nam prihranke nepotrebnega dela ln stroškov, Vas prosimo, da skuSate narofiol-du pravočasne poravnati Pošljite naročnino aa ravnost nam aU jo pa plačajte naSemu zastopniku v Vasem kraju all pa kateremu izmed zas'opikuv, kojih imena bu tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naSih rojakov naseljenih. veČina teh zastopnikov lma v zalogi tudi koledarje in rRATIK«;; ČE NE JIH PA ZA VAS NAROČE. — ZATO OBIŠČETE zastopnika, če kaj potrebujete CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Laoahla COLORADO: Pueblo, Peter Culig, A. Saftlfl Walsenburg, M. J. Bavuk INDIANA: Indianapolis, Fr. ZnpanlM. ILLINOIS: Chicago, J. Bevčlč, J. Lukanlcb Cicero, J. Fabian (Chicago, Cii tre ln Illinois) Jollet, Mary Bamblch La Salle, J. SpeUch Mascoutab, Frank Augustln North Chicago in Waukegar, J thias Warsek MARYLAND: Kitzmiller. Fr. Vodoplreo Denar je začutil v žepu, denar in nemirno je hlastal za bankovci ko pred toliko, toliko leti, ko je bil daleč od svoje prave postaje izstopil iz tramvaja in je hitel in se bal. Bili Michigan: so le bankovci v navadnem o-' Detroit- u PIankar motu iz močnega, rjavkastega papirja. Nobenega imena ni bilo nikjer in mlada vest se kaj rada potolaži, češ da tak denar le tistemu pade v naročje, ki mu je sreča mila. MINNESOTA: Chisholm, Frank Goule Ely. Jos. J. Peshel Eveletb, Louis Goule Gilbert, Louis Vessel Hibbing, Jota PovBe Vlrgina, Frank Hrvatich Omaha, P. Broderlck NEW YORK: Gowanda, Kari Strni« rjttle FaUa. Frank Proč, proč z denarjem! Glasno je izreKel besede pred se, medtem ko je hlastno potegnil roko iz žepa, kot bi ga Nebraska osa pičila. Toda — to ni denar, kar držijo prsti, to je le brzojavka, ki ga nujno kliče v bolnišnico. In Keraten je zdaj natančno vedel, ko je spet in spet prebral obupne besede, da je vse do pičice natančno preračunano in prej ali slej (zaračunano. Ko je brzovlak odhajal z malo postaje, je v oddelku drugega razreda do smrti utrujen in skrušen človek pričakoval novega dne. \AONTANA : Roundup, U. M. Panlac Washoe, L. Champa OHIO: Barberton, Frank Traoa Cleveland, Anton Bobek, Ctea. Kari-linger. Jamb Resni k John Slapnlk Glrard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John KrvaH YoungBtown, Anton Klkelj )Ri!GON: Oregon City, Ore* J. Koblar Bohinjsko jezčro KNJIGARNA "GLAS NARODA* V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo se vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — • - n. 216 WEST 18th STREET, NEW YORK PENNSYLVANIA: Bessemer, John JevnOdV Brongbton, Anton Ipavee Conemaugh, J. Brezavee Coverdale ln okolica, Mri. Ivan« Rupnik Export, Louis SnpaniU Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kaarin Greensburs. Frank Nnrak Homer City, Fr. Ferenclr^k Johnstown, John Polanti Krayn, Ant. TauielJ Luzerne, Frank BaUocb Midway. John Žnst Pittsburgh In okoUca, Philip Ptof* Philip Progar Steel ton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehlfwr West Newton. Joaeph Jovai WISCONSIN: MUwankee, Weat AUla, Fr. W* Sheboygan, Joseph Kake! WYOMING: Rock Springs, — . Diamond vllle. Joe BoW Vaak HP. U. katera Je prefcL Za*pp*» *He asm ULAft MiBtW